Jože C v e t e k (L ju b lja n a ) GRBINASTI TRAVNIKI S POSEBNIM OZIROM NA BOHINJ Uvod N e sam o p r i nas v B ohin ju , a m p a k tu d i v ostalem a lp sk em in p re d ­ a lp skem svetu lahko najdem o g rb in as te tra v n ik e (»Buckelwiesen«). Iz ­ bokline, k i so še n a jb o lj podobne g rbam , so posejane neenakom erno po tra v n ik ih ; o b lika in velikost s ta raz ličn i, v g lavnem n ek je m ed 0.3 do 1,5 m v iš in e in 2 do 3 m širine. T a n en av ad n i m orfo lošk i p o jav dolgo časa n i v zb u ja l posebne pozornosti znanstven ikov . Šele okrog le ta 1940 se je z an j začel z an im a ti geograf A lb rech t P e n c k (1940—1941) in ne­ k a j pozneje E d ith E b e r s (1959). S svojim i raz isk av am i v M ittenw aldu ob K arw en d lu n a južnem B avarskem s ta n ače la p ro b lem atik o n a s ta n k a g rb in . P r iš la sta do zak lju čk a , d a g rb in as ti tra v n ik i niso n a s ta li povsod n a isti način . Potem so začeli raz isk o v a ti še d ru g i in p r iš li do d ru g ačn ih sp o zn an j tako , da še danes n im am o enotne, sp lošno v e ljav n e raz lag e o nastan k u g rb in as tih travn ikov . P r i nas je P i s k e r n i k o v a (1960-61) o p o zarja la na ta po jav , v en ­ d a r ga doslej še n ihče n i p rouč il, č ep rav je a lp sk i svet S lovenije p one­ kod p ra v p o se jan z g rb in astim i tra v n ik i. T ak i tra v n ik i so znani v Bo­ h in ju , p r i B ledu, ob Savi D olink i, v V ra tih , v P lan ic i in v dolin i Soče. Z ato je to lik o b o lj p o tre b n o ra z isk a ti ta n e n a v a d n i g eom orfo lo šk i p o ja v , p red en bom o z bu ldožerji a li k ako d rugače z rav n a li g rb in aste trav n ik e . P ri raz isk o v an ju po leti 1970 sem se om ejil n a B ohinj, posebno na U skovnico in U kanc ob cesti p ro ti H E »Savica«. Dosedanje raziskave in razlage N a p rv em m estu m oram o o m en iti delo A lb re c h ta P e n c k a (1940). Več le t je opazoval p o k ra jin o v M itten w ald u ob K arw en d lu , k je r je ve­ liko p ra v ih g rb in as tih trav n ik o v . N a jp re j je dom neval, d a gre za grbine, k i so n a s ta le n a p o d rtin a h d rev es z a ra d i v e tra . N ato je p riše l do z a ­ k lju č k a , d a je g rad ivo v sveže p o d rtih drevesih d ru g ačn e s tru k tu re ko t v s ta r ih g rb in ah . J. D opošek (1938) je ugotovil, d a so n e tip ič n i g rb in as ti tra v n ik i lahko n asta li tu d i na k rčev in ah , k je r je p a n je in koren ine p re ­ ra s la tra v a . G rb in e , k i j ih je D op o šek raz isk o v a l v W erd en fe lsu , p a niso p ra v e g rb ine , k a k ršn e na jdem o v Ju lijsk ih in S evern ih ap n en išk ih A l­ p a h , k je r je dosti n e sp rije teg a m orenskega g rad iv a od zad n je ledene dobe sem. G rb in a s ti tra v n ik i, k i so n a s ta li z a ra d i k rčen ja , p a so n a s ta li tu d i d ru g je , ne sam o v a lp sk em svetu. Podobne oblike dajo tud i z rušo p re ­ ra s li kam n i, skale a li gom ile zem lje. Celo n e k a te ra p lazo v ita pobočja d a jo ta k e ob like p o v ršin e (K nauer 1943). P r i p rav ih , razsežnejš ih grb i- n a s tih tra v n ik ih z bolj gostim i g rb in am i, ko t so p re j om enjene, p a gre za tip ič n e tvorbe, p r i k a te r ih je veliko teže raz lo ž iti n astan ek . Že A l­ b rech t P e n c k , E d ith E b e r s in J. K n a u e r so p r i velikosti n a ­ v a ja li en ak e m ere. T ud i g lede oblike in ra zp ro s tran jen o s ti g rb in as tih trav n ik o v so bili podobnega m nen ja . N a jtež je p a je bilo raz lož iti genezo teh izbok lin (K nauer 1943). H. F i s c h e r je bil m nen ja , d a so g rb in as ti tra v n ik i n a s ta li z a rad i z m rz o v a n ja in d v ig a n ja ta l. To t rd i te v p a sta E. E b ers in A. P en ck od­ b ila , k e r se tak o k ip en je ta l z a ra d i m raza d o g a ja samo v k ra jih , k je r je ta ln a voda p ra v b lizu p o v rš ja . Povsod, k je r na jdem o p ra v e g rb in aste trav n ik e , je osnova n esp rije to , z rn a to m orensko g rad ivo , k i je tak o p ro ­ pustn o , d a ne vsebu je m nogo ta ln e vode. E d ith E b e r s (1939) je povzela h ipo teze o n a s ta n k u g rb in as tih trav n ik o v v tr i sku p in e : I. K rčen je gozdov, vetro lom (A. P enck , J. D oposcheg) 2. Fosilne tv o rb e iz ledene dobe: a) N ap lav in sk e oblike ( J. K nauer, E. Ebers) b) O b lik e , k i so n a s ta le po r a z ta p l ja n ju k a rb o n a to v (J. L. L utz) c) Pozne oblike p e rig lac ia ln e k lim e (H. F ischer, L. Lutz) 3. P re p e re v a n je in okam enelost ap n en čas tih used lin po leden i dobi (E. Ebers) J. K n a u e r (1943) je m enil, da so gom ile nanesli led en ik i in da ne m orem o govoriti o g ra p a s tih , lu k n ja s tih a li k o tla s tih , a m p a k vedno govorim o le o g rb in as tih tra v n ik ih . To sk lep a po tem , d a na jdem o g rb i­ n aste tra v n ik e izk lju čn o le n a m orenskem grad ivu . Že E d ith E b e r s (1940) je p r iš la do z a k lju čk a , d a je p r i n a s ta ja n ju p o sred i korozija . Jam e m ed g rbam i n a j b i n a s ta le z a ra d i ra z ta p lja n ja ap n en čev eg a p ro d a . Po n jenem so g rb in as ti tra v n ik i k ra šk i po jav . T u d i A. P e n c k in S. M ii 11 e r s ta se p r id ru ž ila tem u m nen ju , d ru g i p a so iz raz ili pom isleke. S. M o r a w e t z (1964) n p r. m eni, d a sam o ko ro z ija po leden i dobi p r i m la jš ih in m a n jš ih ob lik ah n i b ila to lik šn a , d a b i n as ta le ko tan je . Bolj pom em bno je po njegovem rastlin stv o , k i zav ira m a jh n a lokalna g ib a n ja in tak o d o p rin a ša k o h ran itv i v eč jih grb in . Po »Speleološkem slovarju« (W ien 1965) gre p r i n a s ta n k u g rb in as tih trav n ik o v za p ra v o zak ra sev an je g lac ia ln ih nanosov, posebno še n e u tr­ jen ih m oren, k i se o d liku je jo po velik i s to p n ji d ro b n o zrn a teg a ap n en i- škega g rad iv a . Izg u b a substance po ko roziji povzroča jam aste oblike, k i j ih p riš tev am o k m alim v rtačam . N a n asta ja jo čem nerav n em re liefu se bo stekalo v jam o več vode, p redvsem tis te z mnogo CO». Ilov ica se zbere v ja m a h v globoke žepe. Pogoj tem u je zadostna g lobina ta ln e vode in s tem m ožnost n av p ičn eg a o d te k a n ja vode. Splošno o grbinastih travnikih v Bohinju in njihovi razširjenosti • V B ohin ju je p ra v i m ozaik vseh tra v n išk ih grb in , k a r jili om enja li­ te ra tu ra . G rb in e so tak o značilne za p o k ra jin o , d a si brez n jih geograf­ ske slike B oh in ja sp loh ne m orem o p re d s ta v lja ti (sl. 1). T ra v n ik je dobe­ sedno p ose jan z izbok linam i, k i p a so tak o n e p ra v iln ih oblik , d a so n a jb o lj podobne grbam . Zato m islim , da je tu d i iz raz g rb in as ti tra v n ik i v slovenščini k d r p rav i. G rb e so brez v sakega red a n am etan e po p o k ra ­ jin i, le v velikosti se d rž ijo nekili m er. Ne p resegajo 1,5 m višine, p re rez pa je o b iča jn o od 2—3 m. G rb in e sem razd e lil na tip ičn e in ne tip ičn e . T ip ične , k i jih tu om enjam , so en ak ih m er in oblik , v U skovnici, v n a d ­ m orsk i v iš in i okrog 1100 m , a li p a v U kancu v v išin i le n ek a j n ad 530 m. N aši g rb n asti tra v n ik i v B ohin ju so podobn i tis tim v M ittenw ald u ob K arw end lu , k i jih je raziskoval A. P e n 'c k (1940). M ed ugodne pogoje za n a s ta ja n je g rb in v B ohin ju sodi veliko p a d a v in , z lasti sneg, ki obleži m ed g rb inam i še dolgo n a pom lad . M eritve so pokazale , da n i v razp o red itv i g rb in p ra v nobenega reda, gosto ta p a je m ed 18 in 20 g rb in n a 1 a, k a r je okrog 2000 g rb in n a 1 ha. V rhovi g rb in niso enakom erno zaob ljen i in g lad k i, na k a r je opozoril tu d i J. K n a u e r (1943). M ed nagn jenostjo sve ta in gostoto g rb in tu d i nisem m ogel n a jti nobene zveze, k e r so g rb in as ti tra v n ik i tak o n a strm em k o t v rav n in i. V zhodno od N em škega ro v ta p r i zase lku Lom i je g-rbinasti t ra v n ik n a iz red n i s trm in i. P ač pa so v B o h in ju g rb in e n av ezan e n a p o ­ ja v peščenega zdrob ljenega m o:enskega g rad iv a . K akor h itro p r id e blizu Slika 1. Tipični g rb inasti trav n ik i na U skovnici 69 p o v rš ja živa skala , p a čep rav apnenec , g rb in ni. To om enjajo tu d i vsi a v to rji, k i so se u k v a rja li s tip ičftim i g rb in as tim i tra v n ik i. S k ladno z d ru ­ gim i raz iskovalc i so v B oh in ju g rb ine le tam , k je r je ta ln a voda v v eč ji g lobini. To je očitno z lasti v U k an cu ob Savi. N a svetu , do k am o r se dvigne ta ln a voda n a p o v rš je a li sega p o p la v a reke, n i grb in . Poleg p rav ili je po tra v n ik ih in senožetih v B oh in ju vse polno izbo­ k lin , k i so j im sam o b o lj a li ma n j podobne. Zato sem tu d i razd e lil g rb in as te tra v n ik e n a tip ičn e in ne tip ičn e . N e tip ičn e g rb ine na tra v n ik ih niso sam o n a m orenskem zd rob ljenem g rad iv u , a m p a k so raz š ir jen e p o ­ vsod, ne glede n a podlago. T ip ičn i g rb in as ti tra v n ik i so v jugozahodnem delu p lan in e U skovnice, k je r je p o v rš in a teh trav n ik o v n a jv eč ja in n a j­ bo lj m a rk a n tn a . N a m nogih k ra j ih so g rb in e že tu d i iz rav n a li a li n a ­ p ra v ili iz n jih celo n jive. To n iti n i tako težko delo, k e r je peščen i m a­ te r ia l tak o rah e l in n e sp rije t, da se da h itro k o p a ti in ra v n a ti. T rav n ik e so ra v n a li f a n tje , k i n iso h o te li s to p iti v a v s tr i js k o vo jsk o . Po lju d sk e m izročilu so se čez tr i le ta sp e t lahko v rn ili v dolino (sl. 2). V dolini Voje na jdem o g rb in aste tra v n ik e z lasti nekoliko više ob desnem b regu Most- nice. V U kancu je bilo v p re tek lo s ti veliko več g rb in as tih trav n ik o v , k i p a so jili v o jak i v p rv i svetovni v o jn i a li p a k m etje sam i iz rav n a li. V p rv i svetovni vo jn i so p rece jšn je p o v ršin e z ra v n a li za vo jašn ice in b a rak e . K m etje p a so v zim skem času, ko n i bilo več to liko dela , rav n a li trav n ik e , k i so sicer zelo n e p rim ern i za košnjo . N a R ibčevem lazu sta dva sk rom na o s tan k a g rb in as tih trav n ik o v ob cesti, k i p e lje od B oh in j­ skega jeze ra p ro ti B ohinjski B istric i; ostalo p a je že izravnano . Večji kom pleks sem o pazil n ad B ohinjsko B istrico ob vasi R avne. N a N em škem rovtu ni m orenskega g rad iv a , šele nekoliko vzhodneje n ad zaselkom Lomi je celo pobočje iz m orenskega m a te ria la s p ra v tip ičn im i g rb in a ­ stim i trav n ik i. Pom em bni p o d ro č ji s ta še p la n in i V resje in S trm ec, tu d i vzhodno od N em škega rov ta , n a v rh u p lan o te Jelovice. O be p la n in i s ta p ra v n a gosto p o se jan i z g rb in am i v n ad m o rsk i v iš in i okrog 950 m, k je r je osnova zdrob ljeno m orensko grad ivo . T ako nam g rb ine že sam e po sebi izd a ja jo , k je je m orensko gradivo. N erešeno je v p ra ša n je , z a k a j so g rb in as ti tra v n ik i p o n av ad i sam o n a p lanem , z gozdom neporaščenem svetu. M ožno je, da so vsa p o d ro č ja s p ra v im i g rb in a m i isk rč ili in o tre b ili , k a r ni b ilo posebno težko , k e r v ečjih skal n a ta k ih zem ljišč ih ni veliko. V en d ar se zd i neverje tno , da b i p ra v n ik je r g rb inasti tra v n ik i ne segali tud i d lje v gozd. Je p a ra z ­ p o zn av an je g rb in v gozdu otežkočeno za rad i p an jev s ko ren inam i, p re - raslili kam nov in skal, k i razg iba jo površje . N a U skovnici se g rb in as ta p o k ra jin a n a d a lju je tu d i v g rm ičevnat svet. Mogoče je to bil nekoč že tra v n ik , k i se je zarasel. T ak o j ko se p ričn e p ra v i sm rekov a li m ešan gozd, p a tu d i g rb in ne zasledim o več. V zrok za to b i lahko b ila raz ličn a ak tiv n o st korozije v gozdu in n a trav n ik u . N ajv eč l i te ra tu re je n ap isan o o g rb in as tih tra v n ik ih , k i so izk ljučno n a m orenskem g rad iv u . Zato sem jih im enoval tip ič n e ob like g rb in as tih trav n ik o v , vse d ruge v rs te g rb in , k i so zelo raz ličn eg a n as tan k a , p a sem u v rs til med n e tip ične . Netipične oblike grbinastih travnikov in njihov nastanek Krčevine. Ko so p rv i ko lonisti k rč ili gozd, so na k ra ju n ek d a n jih dreves a li g rm ovja n a s ta le večje a li m an jše izbokline, k i so v p o k ra jin i tak o j opazne. N ek a te re so p o v rš in sk i p rocesi že zab risa li, m noge p a so še ostale. V B ohin ju na jdem o n a n e k a te rih tra v n ik ih p ra v lepe g rb ine, k i še ne m orejo b iti zelo stare . G rb in e so v v rsti, k a k o r se je nekoč ra z ­ ra šča lo g rm o v je , k i j e b ilo m e ja m ed dv em a p a rce lam a (sl. 3). N a slik i 3. v id im o grb ine, k i so nasta le po k rč e n ju g rm ov ja b lizu vasi S av ica v S p o d n ji B oh in jsk i dolini. V n a d a lje v a n ju g rb in so velik i leskovi grm i, k a r dosti nazorno dokazu je n as tan ek izboklin , le v rste tra v n išk e g rb in e n astan e jo p ra v z a p ra v v m nogih le tih , ko se raz ra šča jo ko ren ine in se n a b ira ob vznožju g rm a hum us, n a s ta l iz lis tja . V ečk ra t je v ta k i g rb in i tu d i k am en je in podobno grad ivo , k i ga k m etje nanosijo t ja vsako leto spom lad i, ko čistijo trav n ik e . Če tak o g rm ovje posekam o, ko ren in e zgnijejo , izboklino p re ra se ru ša te r tak o n as tan e g rb in a , k i je včasih p rece j ve lika . Te v rste g rb in so sam o n a n e k a te rih m estih in tra v n ik ih in n av ad n o po več sk u p a j, k a k o r se je p re j raz rašča lo g r­ m ovje. Vetrolom. V ečina p reb iv a lcev v B ohin ju je p re p r ič a n a , d a so vsi g rb in a s ti t r a v n ik i (npr. U skovnici) n a s ta li z a ra d i ve tro lo m a. N a jle p š i p rim e r vetro lom a je ob cesti, k i p e lje iz B oh in ja p ro ti Š p o rt ho te lu na P o k l ju k i (sl. 4). C elo p o boč je , k je r so p re d n e k a j le ti še s ta le m ogočne sm reke, je ta v ih a r dobesedno iz rav n a l. V sa m lad a d revesa, k i jih kaže slika , so z rasla že po vetrolom u. S lika nam tu d i kaže, k ako izg leda tako izru v an o drevo. K orenine, k i z lasti p r i s ta re jšem drevesu d rže več ko t Slika 4. Po vetrolomu izruvano drevo, ki drži med koreninam i skoraj i m 3 grad iva 1 m 3 m a te ria la , dvignejo ob vetro lom u s seboj vso podlago. Zato n a ­ s tane n a eni s tra n i p ra v a jam a , na d ru g i p a k o p ica g rad iva . Z astarele grb ine po vetro lom u so južno od vasi S av ica n a večji p lano ti. Z le ti p ostane lep a izbok lina , k i se z lasti n a tra v n ik u z visoko tra v o k a j h itro zaraste . Groblje, prerasli kamni in kupi zemlje. N etip ičn e g rb ine, ki so n a ­ s ta le z z a ra šč a n je m g ro b e lj a li k am n o v in k u p o v zem lje , opazim o v B o­ h in ju m arsik je . Lep p rim e r p o k ra jin e , p o k rite s te v rste g rb in am i in g rb in icam i, sem n aše l n a K o p riv n ik u (sl. 5). G re za p ra v o m ešanico raz ličn ih v rs t g rb in . N ek a te re so nasta le s p re ra šč a n jem kam nov, druge so n a podoben nač in p o k rita m rav ljišča , k a r bom še pozneje opisal. Že p rv i pogled na to p o k ra jin o in tisto s tip ičn im i g rb in astim i trav n ik i kaže, d a vseh g rb in n ik a k o r ne m orem o m eta ti v en koš. T rav n ik , ki g a v id im o na sl ki 6, tu d i zasluži im e »grb inasti« . V o sp re d ju v id im o k a ­ m en, k a te reg a dobršen del še n i porase l, n a n a s led n ji g rb in i p a sem m o­ ral že o d stran iti rušo, d a lahko vidim o, k a j se sk riv a pod njo. Mravljišča. Po tra v n ik ih so ponekod m an jše g rb in ice sko ra j p o l­ k rožne oblike, k i n astan e jo iz m rav ljišč . K ak šn a je g rb in ica . ki je visoka do 40 cin in v p re rezu redko več ko t 50 cm, p okaže sl. 7. Ko ga zap u stijo m rav lje , ga začne p re ra šč a ti tra v a , po p o v rš ju p a se za ras te z rušo. N e­ znano je, koliko časa so obsto jne tak e tvorbe. M islim , d a jili d en u d ac ija ne un ič i tak o km alu , k er se k m etje d o s tik ra t p rito žu je jo , d a je za rasla m rav ljišča zelo težko pokositi. Če p a trav o n a n je j p u stijo ra s ti, se g r­ b in a še h itre je širi. N ek ate re v rste m rav e lj, z lasti trav n išk e , znaša jo v m rav ljišče čisto d robne kam enčke. T ako m rav ljišče je še bo lj obstojno. Slika 6. Z rušo prerasli kam en, ena izmed v rst netip ičnih grbin Slika 7. Grbinica, nastala z zaraščanjem m ravljišča Tipične oblike grbinastih travnikov in njihov nastanek N a p ra v ih g rb in as tih tra v n ik ih sem p re k o p a l več grb in , da b i ugo­ tov il g rad ivo . N a sk ici 1 v id im o grad ivo grbine. Sam a g rb in a je iz ne- sp rije te g a g rad iv a , k i ga sestav lja jo delci raz ličn ih velikosti, od d ro b n ih g lin astih delcev p a do v eč jih kam nov. G rb a je p re k r ita z d robno p la s tjo p rs ti, k i p ra v n a v rh u g rb ine kom aj p re k riv a grušč. Zato je g rb in a na v rh u n a jm a n j p re ra s la s travo . N ajb o lj zan im iv i del p a je jam a a li vd r- tin a m ed g rb inam a. P rs t tu k a j seže tu d i do po l m e tra globoko (sl. 8). Med p rs tjo so posam ezni iz p ra n i kam ni, m a n jk a p a drobnega p esk a in g li­ n a s tih delcev. T udi globlje, k je r ni več p rs ti, so sam o v eč ji a li m an jš i sp ra n i k am n i, m a n jk a p a čisto drobnega g rad iva . Z arad i velike ko ličine p rs ti v jam i med g rb in am i ra s tlin e n a jb o lj uspevajo . Zato je ta k g rb i­ n a s ti tra v n ik tu d i v tem oziru n ep rim eren za obdelavo, k e r je zelo n e ­ enakom erno porasel. P re k o p a l sem več g rb in v U k an cu in n ek a j na U skovnici. Vedno je bilo v jam i sp ran o kam enje . To me je vodilo do za k lju čk a , k ako n a j b i ta k i g rb in asti trav n ik i n a s ta ja li. M oje raz isk o ­ v a n je se sk lad a z razlago , k i je v Speleološkem slovarju (1965). M islim p a , d a p ri n a s ta ja n ju g rb inastega tra v n ik a ne gre sam o za korozijo , za ra z ta p lja n je ap n en ca v vodi, k i vsebu je veliko količino C 0 2, a m p a k je sodelovalo več fak to rjev . ' / / Skica 1. G rb in i v p rerezu Že led en ik n i odložil g ra d iv a do enakom ern ih v išin in g rad ivo n i b ilo povsod enake velikosti. N a jv e rje tn e je se m i zdi, d a je bilo n a p o sa ­ m eznih m estih n e k a j več d robnega p esk a in čisto d ro b n ih delcev, ki jih je v oda iz p ra la globlje v porozno m orensko g rad ivo . To dokazu je jo iz­ p ra n i kam n i, k i so vedno v jam i m ed g rb inam i. Seveda p a je p r i tem šlo tu d i za ra z ta p lja n je ap n en išk eg a m orenskega g rad iva . Bolj d roben apne- n išk i m a te ria l je voda tu d i h itre je ra z ta p lja la ko t ostalega. T ako j, ko p a je n as ta la m an jša u d rtin a , je bil ta p roces pospešen z vodn im odtokom , 7 ■ • ' Slika 8. Prerez skozi dve tipični g rb in i v Ukancu. Globok žep in izprano kam enje v jam i med grbinam a ki je bil potem usm erjen v vdrtino. P rst, ki jo vedno najdem o v tolikšni količini v jam i med grbinam a, je posledica teh procesov. Tudi sneg, ki ostane v jam ah bolj na debelo, pripom ore s snežnico k poglobitvi. K ateri od teh procesov je bil p ri n asta jan ju grbinastih travnikov najpom em b­ nejši, je težko reči. M orda bi se dalo ugotoviti tud i to. Zaenkrat mislim, da bo p ri razlagi vedno treba upoštevati več procesov. V jam i, med grbi­ nami, so pod globoko p rstjo bolj beli, izp ran i kam ni, med katerim i m an j­ ka drobnejšega peska in gline. M orda so izven Bohinja grbine drugačnega nastanka. Možno je, da nastaja jo grbinasti travn ik i tud i p ri nasipavan ju rek ob poplavah in ne samo kot ostanek ledeniškega delovanja. V Sloveniji je pojav grbinastih travnikov tako obsežen, da bi se dalo ugotoviti, ali so grbinasti travnik i res samo na pobočjih, k jer se je še dolgo v zadnji ledeni dobi d ržal le­ denik. Razen zaradi svojega nastanka p a nas v geografiji zanim ajo tudi zarad i svoje vloge v pokrajin i. So nam reč zelo neprim erni za obdelavo, še najboljši so za pašnike. Kmetje, ki im ajo kakršno koli možnost, da bi tak travn ik izravnali, to storijo. Zato so že danes obsežne površine grbinastih travnikov izravnane, zlasti v U kancu in na Uskovnici. Tem bolj se z njihovo širšo raziskavo v vsem našem alskem in predalpskem svetu zelo mudi. Literatura Doe W. G. (1940), P as tu re Hum m ocks. Scient A gricult. 21 (63—69). D oposeheg J. (1938), B erge und P flanzen in der L andschaft W erdenfels. G arm isch (citirano po K ram erju 1943). E bers E dith (1939), D ie K ultiv ierung d er B uckelw iesen bei M ittenw ald. G rüne B lä tte r fü r N aturschutz. 22 (104—110). E bers E dith (1957), D as P roblem d er B uckelw iesen. N atu r und Volk. 87 (113—120). Ebers E dith (1959), D ie Buckelw iesen, n icht E iszeit sondern G egenw art. E iszeita lter und G egenw art. 10 (105—112) K n au er J. (1943), D ie E ntstehung der B uckelw iesen. Mitt. geogr. Gess. M ünchen 34 (204—220). Lutz J. L. (1947), D ie B uckelw iesen bei M ittenw ald. B ayer bot. G ese ll­ schaft 27 (1—41). M oraw etz S. (1964). Zur E ntstehung der B uckelw iesen. Zeitschrift fü r G eom orphologie. 1964 1 str. 6. M üller S. (1959), B uckelw iesen. Kosmos 55, S tu ttg a rt (40—44). M üller S. (1962), Isländische T hufur und A lpine B uckelw iesen eine gene­ tische V ergleichung. N a tu r uriH M useum 92 F ra n k fu r t (229—304). P enck A. (1940-41), D ie Buckelw iesen von M ittenw ald am K arw endel Mitt. Geogr. Gess. M ünchen 33 (3—8). P iskern ik A., (1960-61) G rb inasti travn ik i. P ro teus št. 7, str. 187—188. P re ih äu se r G., (1957) D ie E ntstehung d er B uckelw iesen bei M ittenw ald. B ayer, landw irtschaft. Jahrb . 34. Schroeter C. (1962). D as P flanzenleben d er Alpen. 2 Aufl. Zürich. Schönhals E. (1957), Spätzeitliche W indablagerung in den nörd lichen K alk ­ alpen und die E ntstehung der B uckelw iesen. N atu r und Volk. 87 (317—328). Spaläologisches Fachw örterbuch . W ien 1965. Stini J. (1940), Zur F rag e der E n tstehung d er B uckelw iesen. G eologie um Bauw ien 12 (90—91) W ien. Troll C. (1947). D ie Form en der Solifluktion und die perig lazia le B oden­ ab tragung . E rdkunde 1 (162—175). S um m ary : IIUNCH-M EADOW S, ESPECIALLY IN BOHINJ (Slovene Alps) Jože C v e t e k Since 1940 two G erm an geographers A lb rech t P enck and E dith E bers have began to in te re s t in un u su a lly phenom ena of hunches on the m eadows in A lpine and Subalp ine region of the S ou thern p a r t of B avaria. Also in S lovenia and especially in the valley of Bohinj th e re a re m any hunches, w hich are of v e ry various origin. T he hunches th a t a re on the cru s­ hed m oraine m a teria l w here observed also by A. P enck and E. Ebers. O th er hunches ap p e ar on the o th e r ground. T heir causes of o rig in a re : the surface grow ing over w ith grass, cu tting of bushes and trees, and even the wind w hich pu lls out trees. T here a re un typ ical hunches th a t cause un typ ical hunch-m eadow s. In th is a rtic le I described the orig in of hunch-m eadow s, bu t we w here m uch m ore in te rested in typical hunches and hunch-m eadow s, th a t I investigated especially at U skovnica and U kanc in Bohinj. A t the end of m y investigation I cam e to the conclusion th e typical hunche-m eadow s alw ays ap p ear only on the crushed m oraine m ateria l. Also the sufficcient deepness of the wTa te r underg ro u n d has an im portan t ro le at the origin of hunch-m eadow s, w hile the inclination of the slopes w here h unc­ hes are, is not im portant. I agree w ith th e exp lanation of the form ation of hunch-m eadow s in »Spn- leologisches Fach w ärterbuch« (W ienna 1965). In this book the form ation is ex p la in ed by m elting of lim estone w ith w a te r th a t contains m uch C 0 2. But 1 th ink th a t m ore elem ents took p a r t in the form ation of th e hunch-m eadow s. The g laciar had not laid down the m a teria l to the sam e hight and in the sam e largeness. The w ate r w ashed off v e ry sm all sand deep ier in the porous m oraine m ateria l. This is proved by w ashed w hite stone in the little cavern bo tw een the hunches, and dificiency of v e ry sm all calcareous m ateria l. Also snow, th a t rem ains in the little p its for a la rg e r tim e, con tribu tes to th e ir deepening. It is h a rd to say w hich of those processes is the most im portan t, b u t su re lly m ore processes m ust be considered. T here a re m any questions about the origin of the typ ica l hunch-m eadow s. It is very in te resting w hy typ ical hunch-m eadow s d isappear in the woods an d if th ey a re rea lly on ly in the a reas covered w ith the g laciar in tim e of the last glacial period. I hope th a t all typ ical hunch-m eadow s will not be p la ined by farm ers befo re we shall investiga te them in ou r A lpine and Subalpine region.