ŠTEVILKA 26, LET1VIK 15 12. 01. 2006, CENA 270 SIT








TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje
/ 4
3838571 401998
MATJAŽ ŠVAGANs ZAGOTOVO NE BOM ŽUPAN IZLAK
Av v
imcBAsnjADA m iemiei
MARINA BAROVll


V
POPUST
.


* Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za sladolede.
Popust velja samo v soboto, 14. 1. 2006, v hipermarketu Spar Trbovlje.
PAR
’AR Slovenija d.o.i
Av+ohiša Kržišnik za program Suzuki ponuja vroče cene z izjemnimi popusti!
v
Želite avto za igrivo mestno vožnjo ali morda štirikolesni pogon za terenske užitke?
Avtohisa Kržišnik Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, fax: 03 56 68 359
www.avtohisa-krzisnik.si j Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodomal
NOVOLETNI POPUSTI
ali
wazoa
POL ZDAJ - POL OEZ DVE LETI !
BREZ OBRESTI !
Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele:
Mazda2, Mazda3, Mazda 5,Mazda6 in Mazda B2500
Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom!
Velika izbira zimskih pnevmatik: ugodne cene, obročno odplačevanje.
Mova Mazda 6
Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km	"Akcija je količinsko in Časovno omejena!"
OSRED*
KNJIŽNu
CEU£
'PigOJO
UVODNIK
j ‘No in kaj je lepšega od matere z otrokom?’ se vprašam, ko gledam v porodnišnici male štručke, ki jih previdno, kot se bodo razbile, jemljemo v naročje, j ‘Mati z ducatom otrok!’ se glasi | odgovor.
Se strinjam! Zdaj pa razmišljam, pred koliko leti to ni bilo nič običajnega in prestrašim se ob spoznanju, da je že mnogokrat po deset let preteklo od takrat. Deset krat deset je menda sto in kadar govorimo o dogodkih, ki so že preteklost, potem rečemo ‘pred sto leti’.
Pa bo kar držalo, da so bile številne družine navada takrat, pred sto leti in čez prej kot sto let bomo Slovenci tudi preteklost, ker nas ne bo niti za seme več, ob današnji nataliteti.
Ja, gromska strela, ali se Slovenci in Slovenke ne ljubijo več? Skoraj bi lahko pritrdila. Seksajo meda še, ampak kaj ima to skupnega z ljubeznijo, ki si želi roditi sad, to pa ne vem čisto dobro.
Vem pa, da tekmujejo, oja, v tem smo pa doktorirali na vseh področjih materialnega dokazovanja.
Dajmo, kdo bo koga, katera bo koga, kateri bo njo,...ne da se mi več razpredati.
Obisk v porodnišnici me je spomnil, da je namen in cilj našega življenja še kaj drugega, kot dokazovanje fizične moči, materialnega prestiža in ne nazadnje tudi seksualne privlačnosti.
Ob začetku tega leta, ki mu vlada luna, bi se lahko vprašali tudi o tem, kakšen smisel ima vse to hitenje, ko pa danes čivkajo vrabčki in se ta trenutek prepirajo za zrnce ptičje pogače in jih prav malo skrbi, da nimajo nič - imajo pa sebe in kup sebi primernih prijateljčkov. Lep nov star začetek!	Urednica Marta
Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411
E-mail: hruski@siol.net
E-mail: zasavc@email.si
http://zasavc.gajba.net
Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
KAZALO (D
-------1 ^
KAZALO:	STRAN:
V Hrastniku bo križišče	7
Redka zgodba o uspehu	10
Zanimivosti: Pendolino	12
Veseli december na SSZ	14
Intervju: Franci Ravnikar	18
Pogovor z Marino Barovič	25
Glasovanje za naj športnika Zasavja	34
in naj zdravnika	41
Bodočnost	43
NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 26. JANUARJA 2006
Naslovnica:
Naša bodočnost 2006 slika: Prav
v
12. prosinec 2006
(Q) PISEMCA_________________
Vaša-naša pošta:
Uredništvo časopisa Zasavc,
zdi se nam prav, da se za naše prijetno druženje starejših preko vašega časopisa takole zahvalimo prirediteljem. Lepo prosim, če lahko objavite to naše sporočilo:
V Hrastniku smo lepo praznovali tudi starejši
Rdeči križ in občina Hrastnik sta nas ob kocu leta spet prijazno povabila na tradicionalno novoletno srečanje starejših občanov.
Sprejem ob prihodu je bil izredno prisrčen. Ljubki otroci v rdeče belih čepicah so nas vsakega posebej prijazno sprejeli, z nami prijetno kramljali, nas nežno prijeli pod roko in nam zatrjevali, da nas bodo skrbno pospremili in čuvali pri premagovanju za nas res kar zahtevnih stopnic. Nežna rokica mi je ljubko in previdno pomagala do vznožja stopnic, od tu pa je ta dobrosrčni fant hitro stekel nazaj, pomagati še naslednjim. Resnična hvala vam, dragi otroci, za to lepo človeško gesto. Res ste enkratni! Tam nas je s toplo dlanjo in prisrčno dobrodošlico vsakega posebej tako čustveno sprejela še prijazna predsednica Rdečega križa, gospa doktorica Jelka Markovič - Grahek. Ob vsem tem smo se že na samem začetku res prijetno raznežili. Ob lepo pogrnjenih mizah, svečkah na njih, ob prigrizku in pijači in, ne nazadnje, svečani dvorani je bilo vzdušje še popolnejše. Otroci z rdeče belimi čepicami so nas še vedno razveseljevali in nam prinašali darila. Pika na i pa sta bila še tako zelo mlada, tako ljubka in nadarjena harmonikaša, ki sta nas zabavala s svojimi odličnimi vižami kar med nami, kasneje pa, še pred pričetkom programa, na odru. Bravo mladi, res ste zlati! Otroci z belo redečimi čepicami so podmladek Rdečega križa.
Skrbno pripravljen in res odličen razvedrilni program je bil enkraten. Pozdravni nagovor je imela predsednica RK Jelka Markovič-Grahek in župan občine Hrastnik Miran Jerič.
Vsi ste nam resnično v naša ostarela srca pričarali iskrice lepote in topline. Tudi medsebojno srečanje s starimi znanci in prijatelji je bilo lepo in veselo. Na koncu vsega tega lepega pa smo vsi, ki nam zdravje še dopušča, zaplesali v prijeten dolg večer.
Hvala vam, prisrčni otroci, nastopajoči in organizatorji, da ste v naša srca pričarali toliko topline in lepote v tem nepozabnem decembrskem popoldnevu.
Iskreno želim vsem zdravo in uspešno leto 2006!
V imenu starejših Hrastničanov: Pepca Majcen
Živjo!
Redno berem naš skupni časopis in mi je zelo všeč. Imel bi pa en predlog: enkrat bi morali napraviti intervju tudi z mojim someščanom Dejanom Debeljakom, ker se mi zdi, da je super voditelj. Mislim, da zna v vsaki, še tako resni zadevi, narediti vsaj malo sprostitvenega vzdušja. Mene füll zanima kaj več o njem...
Veliko dobrih izdaj še vnaprej.
'ROKY (iz Hrastnika)
HVALA ZASAVCU IN TRGOVINI JAKA V ZAGORJU
Rada rešujem in tudi redno pošiljam križanke.V časopisu Zasavc sem bila že večkrat nagrajena in ko mi je bila sreča spet naklonjena, je nagrado prispevala Trgovina JAKA iz Zagorja. Ker so v tej trgovini zelo prijazni, so mi pri nakupu njihovih izdelkov izpolnili še mojo posebno željo. S tem so mi posladkali moje božično in novoletno praznovanje.
Zato HVALA ZASAVCU IN TRGOVINI JAKA V ZAGORJU in kar se da uspešno leto 2006!
Manja SERŠA iz Trbovelj
ZLATA POROKA
V prvih decembrskih dneh pred petdesetimi leti, natančneje 03. 12. 1955, je ženin Juršak Janez iz Dragatuša pri rosnih enaindvajsetih vzel pot pod noge in se podal »po roko« svoje izbranke Silvestre iz Hrastnika...
...pravljica se še ni končala. Po preteku polovice stoletja sta se ponovno ‘vzela’. Njuno zvezo so svečano zabeležili na hrastniški občini pred županom Miranom Jeričem.
Ženin in nevesta z Novega Loga 18 sta sklenila, da bosta še naprej držalo svojo obljubo in skupaj premagovala radosti in težave, ki jih prinaša življenje. Tokrat sta bila za pričo ženinu sin Janez, nevesti pa hčerka Meta.
Iskreno se z njimi veselimo in zlatoporočencema želimo vse dobro tudi bralci Zasavca!
Uredništvo
Poziv zavarovancem doktoija Martina Mlinariča
»Zavarovanci doktoija Martina Mlinariča morajo na novo podpisati izjavo o izbiri osebnega zdravnika,« sporočajo iz Zdravstvenega doma Hrastnik. Po odhodu zdravnika Martina Mlinariča v pokoj se lahko zavarovanci odločijo za zdravnico Aleksandro Jutreša, ki je prevzela njegovo ambulanto, ali pa za Branka Krpino, Manco Zupan in Janjo Stošicky. -________________________________F. M.
FUNŠTERC
---------h
Občina Zagorje predstavila preteklo in prihodnjo »letino«
»ZAGOTOVO NE BOM ŽUPAN IZLAK!«
V prostorih Hotela Medijske toplice na Izlakah je zagorski župan Matjaž Švagan s svojimi najožjimi sodelavci iz občinske uprave v izdihljajočih dneh leta 2005 pripravil srečanje z novinarji, na katerem se je zahvalil za korektno
poročanje v preteklem letu in jim predstavil načrte za 2006.
Občina namerava v tem letu začeti z izgradnjo letno-zimskega bazena na prostorih obstoječega letnega bazena, ki trenutno ne obratuje. Vrednost projekta se giblje med 700 milijoni in miljardo tolarjev, glavna dilema je ogrevanje vode oziroma objekta, o načinu ogrevanja se bodo še pogovarjali... Drugi večji projekt je izgradnja II.faze obvoznice, ki bo občinski proračun olajšala za okoli 650 mio SIT.
Občina namerava v Zdravstvenem domu Zagorje obnoviti ambulante in čakalnice, da bodo ustrezale vsem zahtevam sistema HAACP, polovično naj bi se adaptiral Dom na Mlinšah in asfaltiralo okrog 5 km cest. Ob tem je župan posebej poudaril prizadevanja Iva Vidergarja za obnovo ceste izpod Trojan do Briš. Slednji je dodal, da je pika na i podaljšanje Zakona o zapiranju Rudnika Zagorje ob Savi, ob tem pohvalil avtorje brošure Zadnji šiht, napovedal izdajo prospekta in brošure z lepotami Zagorske doline... Seveda je še nekaj projektov, ki čakajo, denimo obnova sanitarij v OS Ivana Skvarča v Zagorju (na tej šoli naj bi obnovili tudi streho, medtem ko naj bi v zagorskih vrtcih obnavljali kuhinje) ter v OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah, izgradnja vodovoda v Podkumu, itd.
Pri omenjanju izlaške osnovne šole se je župan največkrat ustavil.
»Vsi poznamo težnje po ustanovitvi občine Izlake. Osebno mislim, da bo referendum uspel in Izlake bodo samostojna občina in močno upam, da se motim, kajti nihče od tistih, ki jo hočejo, se ne vpraša, kaj bo to pomenilo za Izlačane. Po kakšni ceni bodo potem plačevali vodo, komunalne storitve in podobno. Poleg tega nekateri uporabljajo nizke udarce, ko trdijo, da so me pripeljali za župana z Zavoda za zaposlovanje. Izhajam iz LDS in sem kandidiral na pobudo občinskega odbora stranke za župana. Nihče me ni pripeljal na ta položaj! Res pa je, da sem bil prijavljen na Zavodu in zato samo še bolj razumem socialno stisko, v kateri so se znašli nekateri,« je bil jasen odgovor župana na očitke o tem, da naj bi ga ‘postavili’ na županski stolček.
Prav z odločitvijo o tem, kako bo s težnjami po samostojni občini Izlake, je v veliki meri odvisna tudi načrtovana adaptacija šole in vrtca na Izlakah. Zupan sicer še naprej podpira projekt, nasprotnega mnenja pa so zagorski občinski svetniki.
Preveliko zamudo pri izgradnji mrliških vežic je obrazložil: »...da se dela niso odvijala po načrtu. Občankam in občanom se zato zahvaljujem za razumevanje in upam, da bodo mrliške vežice končane kmalu po novem letu.« Ustavil se je še pri eni medijsko zelo odmevni zadevi - boju priti sežiganju odpadkov v Lafarge Cementarni Trbovlje: »Zagovarjal sem tezo, da ni nobenega denarja ali rente, ki bi nadomestil zdravje. Tudi zato smo izdali prospekt ‘Ne! Sežigalnica’ in moram reči, da sem zelo vesel, da je vodstvo Cementarne pristopilo k projektu izgradnje čistilne naprave za S02. Dejstvo je, da
bi se s sežigalnico povečale bolezni, imidž doline bi bil še bolj negativen. To je uvidel tudi minister za okolje in prostor dr.Janez Podobnik, ki je dokončno odločil, da sežigalnice ne bo. To je bila ena mojih največjih bitk, tako s fizičnega kot psihičnega pogleda,« je dejal župan Švagan, ki pa ni želel razkriti načrtov, če bo v volilnem letu kandidiral za župana Zagorja. »Tega ne bom ne potrdil, ne zanikal,« je omenil in čisto ob koncu dodal, »zagotovo pa - ne bom župan Izlak,« je dejal župan 17.222-ih Zagorjank in Zagorjanov ter 300 začasnih prebivalcev Zagorske doline.
Besedilo: Peter Motnikar
Ja, ob koncu leta se spodobi, da se široko nasmejimo in nazdravimo prijateljem in novemu letu. Nasmeh odtaja led, vrhunsko vino pa poskrbi, da za dobro počutje...
No? Je ta topel, širok in prisrčen nasmeh vaš?
Hitro! Pokličite našega Petra 040 267 411in dobili boste potrdilo, s katerim bosta dve pizzi in dve cocacoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah čisto in samo vaša in vašega gosta s-last. Seveda - če napišemo ‘hitro’ tudi mislimo tako, kajti po 20. januarju boste izgubili posest...
PIZZERIA ČEBEIICn
Y R fl č E Y I č matej Yolvoxorjevo 2. IZIAKE, Tel.: 03/56-74-137

Ql FUNŠTERC_______________
SPREJET PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU ZA LETO 2000
V ponedeljek, 19. decembra 2005, so se občinski svetniki Občine Trbovlje sestali na 25. redni seji.
Med drugim so obravnavali predlog Odloka o proračunu Občine Trbovlje za leto 2006 in ga tudi sprejeli.
Sprejeti pa so bili tudi: predlog Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Trbovlje, predlog Sprememb in dopolnitev Poslovnika občinskega sveta ter predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališkem in pogrebnem redu na območju občine Trbovlje. Potrjen je bil še predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za šport Trbovlje«.
Pred sprejetjem predloga Javnega podjetja Komunala Trbovlje d.o.o. za sprejem Gospodarskega načrta za leto 2006 pa so svetniki menili, da je potrebno iskati nove tržne možnosti, kot so večja in racionalnejša izraba tržnice in podobno. Kljub predvidevanju manjše prodaje vode bodo na Komunali še naprej usmerjali razpoložljiva sredstva za sanacijo in razvoj vodovodnega omrežja. Izgubljena sredstva zaradi manjše prodaje vode bodo poskušali nadomestiti z nekaterimi novimi dejavnostmi, kot n. pr. s proizvodnjo in prodajo električne energije.
Sprejeli so tudi sklep, da bo Nagrado Tončke Čeč, ki jo ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujejo za uspešno delo in razvoj na kulturnem področju v občini prejelo Mladinsko gledališče Trbovlje.
IMAMO NEKAJ POSEBNEGA V SLOVENSKEM PROSTORIJ
Ta veseli dan na Srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah je bil tudi 22. december, ko je 20 dijakov tehniške gimnazije je prejelo sklepe o dodelitvi štipendije.
Štipenditorji so SGP Zasavje, Lafarge Cementarna Trbovlje, Javno podjetje Komunala Trbovlje, Občina Hrastnik, Eti Izlake, RTH Trbovlje - Hrastnik, Livarna Trbovlje in Rudis Trbovlje. Izobraževanje za poklice na področju tehnike je bilo mnogo (pre)dolgih let v ozadju. Sodobni čas nujno potrebuje tehniško izobražene kadre. Finančna sredstva, ki so nakazana na naslov šolskega štipendijskega sklada in namenjena dijakom dokazujejo, da se tega vse bolj zavedajo tudi gospodarsko politični subjekti v
Zasavju. Na Srednji tehniški in poklicni šoli bodo v četrtek, 19. januarja 2006 skupaj z delodajalci predstavljali poklice in dejavnosti s področja tehnike. Predstavitev ni namenjena samo mladim, ki se odločajo za poklic, ampak vsem občanom. Od 9.00-17.00 ure se lahko oglasite v stari zgradbi na Novem domu 60 (stara kovinarska šola). Tudi če je že dolgo tega, ko ste bili srednješolci, bo za vas obisk zanimiv. Ali pa ravno zaradi tega!
URESNIČENIH 90% ORLJUR
Na tiskovni konferenci, ki je bila sklicana ob koncu lanskega leta, je trboveljski župan Bogdan Barovič novinarjem povedal, da je zadovoljen z delom občinske uprave v letu 2005.
Poudaril je, da je bilo uresničenih 90 % obljub. Po njegovih besedah je vse manj politiziranja in vse več konstruktivnega sodelovanja med strankami. V mesecu decembru so se v Trbovljah sestali župani zasavskih občin in tudi sodelovanje med župani občin Zagorje, Trbovlje in Hrastnik se izboljšuje, oziroma je bilo v zadnjem letu zgledno. Zupana Litije in Radeč se srečanja nista udeležila s pojasnilom, da imata druge, neodložljive obveznosti.
Podžupan Metod Kurent je nanizal opravljeno delo v letu 2005, ki ga ni tako malo, kar je opaziti v vsem mestu in bližnji okolici. Za leto 2006 je napovedal realizacijo številnih projektov, katerih začetek sega že v preteklo leto in tudi nekaj povsem novih investicij.
Sprejet proračun za leto 2006 je »težak« blizu 3 mir slovenskih tolarjev, kar je v skladu z smernicami porasta proračuna v zadnjih 3 letih. Vrednost proračuna seje tako v zadnjih treh letih dvignila za približno 700 mio sit.
Občanom Trbovelj se po vsem povedanem »vremena jasnijo«...
PIKA NA I
Informacijsko središče Pika na i smo 20. decembra 2005 dobili tudi v Zasavju. Natančneje, informacijsko središče Pika na i je od tega dne dalje na Srednji tehnični in poklicni šoli Trbovlje. Nastalo je kot rezultat projekta »Model razvoja poklicne orientacije v poklicnih in strokovnih šolah« (Model of the Development of Vocational Guidance in Secondary Vocational School, Phare MOCCA).
Nosilec projekta je Center RS za poklicno izobraževanje, ideja pa prihaja s Šolskega centra Velenje. S pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada je zaživelo v Sloveniji še 5 novih središč: v Šolskem centru Novo mesto, Šolskem centru Ptuj, Šolskem centru Velenje, Tehniškem šolskem centru Nova Gorica in Tehniškem šolskem centru Kranj.
Informacijsko središče Pika na i je namenjeno učencem, dijakom, študentom, odraslim....vsem, ki si želijo pridobiti informacije o možnostih izobraževanja in potrebah po kadrih v našem okolju. Stroka ugotavlja, da tudi tistim, ki so bili v šoli manj uspešni, lahko v življenju uspe. Zberite pogum in poiščite informacije o novih možnostih, ki se vam ponujajo. Pokličite ali obiščite Srednjo tehniško in poklicno šolo v Trbovljah. Veseli vas bodo in skupaj z vami bodo poskušali najti vašo življenjsko piko na i...Članica projektne skupine Anita Drobež vas bo z veseljem sprejela vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Najdete jo v knjižnici šole.
Besedilo in slika: M.A.Š.
MIRAN JERIČ :
V HRASTNIKU RO
KRIŽIŠČE
V	decembrskih dneh, ko so v Trbovljah predali krožišče svojemu namenu, so se v Hrastniku ljudje bolj pogosto spraševali, kdaj bodo posodobili tudi njihovo cestišče okrog Riklovega mostu ...To vprašanje so zastavili županu Miranu Jeriču tudi novinarji na srečanju, ki je bilo v četrtek, 22.decembra 2005, v Čečah.
»Posameznikom, ki me sprašujejo, najprej razložim, da pri nas ne bo krožišča, ampak bo ostalo pravokotno križišče, z dodatnimi zavijalnimi pasovi...,« je pojasnil župan Miran Jerič in dodal, da se bodo dela prestavila za eno leto, vrednost pa bo znašala eno milijardo tolarjev. Zamik je nastal zaradi spremenjene dinamike izgradnje tega križišča v državnem proračunu, saj je to državna investicija, občina pa pri tem nastopa kot sofinancer za prestavitve komunalnih vodov, ureditev pločnikov in javne razsvetljave.
V	občini se pripravljajo tudi na rekonstrukcijo lokalne ceste do Radeč po desnem bregu Save, za kar bosta občini skupaj namenili 52 mio sit.Od tega bo država prispevala 36 mio sit. Dokončali bodo tudi pločnik od šole proti Dolanki na Dolu, več sredstev pa bodo namenili tudi za preplastitve in sanacije dotrajanih cestišč. V prihajajočem letu bodo začeli tudi z izjemno zahtevno izgradnjo čistilne naprave, ki jo bodo gradili s pomočjo evropskih sredstev.
Poudaril je tudi nekatere investicije, ki dajejo pečat preteklemu letu. Izgradnja nove kuhinje ob šoli, učilnice na Dolu in v Hrastniku, ureditev muzejskih zbirk ...Moderniziranih je bilo deset cestnih odsekov v skupni dolžini 1747 m v vrednosti 50. 000.000 sit, zagotovili so sredstva za gradnjo prvega odseka državne ceste G2 108 Hrastnik - Zidani Most in izvedli še številna druga vlaganja. Leto 2005 je zaznamovala izgradnja obrtno industrijske cone Podkraj, za kar so dobili 500 milijonov evropskih sredstev. Po enem letu že stoji in obratuje nova tovarna stekla Steklarna Special. Beseda je tekla seveda tudi o ambulanti na Dolu. Na razpis koncesije za izvajane zdravstvene službena na področju splošne medicine v prostorih ambulante na Dolu ni bilo prijav, zato ga bodo ponovili.
Po srečanju z novinarji je imel župan še zadnjo občinsko sejo v letu 2005, kjer so med drugim obravnavali in sprejeli dopolnjen predlog proračuna Občine Hrastnik za leto 2006.
FUNSTERC
+
Hrastniški funšterčki
NIVES VENKO SPET NA
ČELU KSP
Naslednjih pet let bo Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik spet vodila Nives Venko, dosedanja direktorica. Tako se je odločil nadzorni svet KOP, ki je prejel na razpis v uradnem listu dve prijavi.
*steklarska godba pod vodstvom Jožeta Rusa in gosti je do zadnjega kotička napolnila hrastniško športno dvorano. Poleg zahtevnejšega programa so bili obiskovalci deležni tudi lažjih skladb. Navdušila sta gosta -vokalista Martina in Matjaž Prevejšek in mažoretke iz Sevnice.
**pevci Svobode Hrastnik so s pestrim programom pod vodstvom Mateje Skorja razveseljevali polno dvorano. Poslovili so se od dolgoletnega zborovodje Vanja Tomca, ki si je poiskal nov kraj bivanja. Na koncertu je sodeloval kot gost, prav tako njegovi hčerki Tjaša in Nataša. Gostje so bile še Agnes Kumlanc, Amela Agič in oktet Vrelec iz Rimskih Toplic.
***na račun so prišli številni oboževalci rudarske godbe pod vodstvom dirigenta Jožeta Baniča. Poleg klasičih božičnih priredb so uživali ob priredbah Abbe, Franka Sinatre... do Avsenikove Golice. Za prijetno vzdušje je poskrbel humorist Klobasekov Pepi.
Slike in besedilo: Fanči Moljk
© FUNŠTERC
— w i----------
Na Dolu:
Mii P Z S A. JAKOBA
Zbor deluje že dvanajst let. Najprej pod vodstvom Anice Gaber iz Celja, nato Blaža Hafnerja. Leta 1995 so pripravili prvi samostojni božični koncert. Od leta 2002 je z vodenje zbora nadaljeval njegov brat Gašper Hafner.
Obiskovalci so napolnili cerkev sv Jakoba, kjer jih je čakal prijeten večer božičnih pesmi. In kdo vse je prepeval? Poleg MePZ sv. Jakoba so nastopile še pevke Svobode Dol z zborovodkinjo Karmen Lindič, Miran Zorenč pa je pripeljal mladinski zborček iz Turja. Vse tri zbore so na različnih instrumentih spremljali Miha Bantan, Blaž Hafner, Polona Kovač, Tamara Grum in Franci Vrtačnik. Na kitaro pa jih je spremljal poseben gost - Markos Estanislao Mehle, Argentinec, ki študira v Ljubljani, sicer pa potomec slovenskih korenin.
Povezovalni tekst je pripravila Minka Babič, brala je Lidija Jakopič.
Ob tej priložnosti so člani MePZ sv.Jakoba izdali tudi zloženko s programom in prijaznim povabilom, da se jim ljubitelji petja pridružijo. Vaje imajo vsako nedeljo ob 19.uri.
«ČAROVNIJE
DOLSKIH
FOTOGRAFOV
»Če smo se na naši prvi razstavi posvečali izključno podobam pokrajine, se na tej ukvarjamo pretežnosčloveško figuro...,« je dejal na otvoritvi druge razstave foto sekcije KUD Svobode Dol njihov mentor Branko Klančar.
Portreti Blanke Savšek, Dušana Drnovška, Jureta Gašparuta, Ljobe Klanče, Bogdana Bidermana, Draga Gašparuta, Pavla
Savška, Matjaža Tausesa in Branka Klančarja so umeščene na ulico, v pokrajino,... in imajo klasični portret, včasih nenavadni, celo humorni. »V vsakem primeru pa gre za kreativno kratkočasenje s čarobnimi škatlicami - analognimi ali digitalnimi, ki nam v končni fazi dajejo podobo nečesa zanimivega, lepega...,« je še dodal Branko Klančar. Razstava fotografij v galeriji delavskega doma je bila odprta od 23.dec. do 6. januarja 2006.
Fotograßja Matjaža Tausesa
-DROBTINICE Z DOLA:
Cvetka Železnik, učiteljica razrednega pouka na Dolu, je že vrsto let tudi imenitna mentorica politehnične vzgoje na predmetni stopnji. »Izdelke, ki smo jih napravili na ustvarjalni delavnici sredi decembra pa smo ponudili obiskovalcem dobrodelnega koncerta v Dolanki...,« je povedala.
Urška Kreže je lani diplomirala na likovni akademiji, v jeseni pa že prevzela krožek likovne vzgoje na dolski šoli. »Otroci razredne stopnje so se vključili v velikem številu in pri ustvarjanju zelo uživamo...,« je dejala.
Besedilo in slika:Fanči Moljk
FUNŠTERC
---------h
Iz Litije v Hrastnik je prišel
ŠKRAT PERKMANDELJC
Darinka Kobal iz Litije je že stara znanka hrastniških otrok, zato so z zanimanjem prisluhnili tudi njeni novi pravljici Škrat Perkmandeljc, ki jo je v okviru programa Škratek bralček pripoveduje v Knjižnici Antona Sovreta.
Novoletno vzdušje in spomine na stare čase je na diatonični harmoniki pričaral njen spremljevalec iz Litije, v domu nad knjižnico pa si je znana pravljičarka »izposodila« najstarejšega oskrbovanca Janeza Brezovška, rojenega leta 1909, kije vse življenje delal v rudniku in je povedal marsikaj zanimivega -tudi o škratu Perkmandeljcu...
Knjiga Škrat Perkmandeljc je izšla pri založbi Miš v letu 2005, privlačne ilustracije pa so delo Daše Simčič.
»JEJ, »A ROŠ VELIK IN MOČAN!«
Letošnji dan šole, ki ga v Hrastniku praznujejo v začetku januarja v spomin na heroja Rajka, je bil še posebno slovesen. V petek, G.januarja 2006, so namreč predali namenu šolsko kuhinjo, sodoben objekt, ki v celoti izpolnjuje zahteve HACCP sistema.
»V njej se bodo pripravljali obroki za vse vzgojno izobraževalne zavode v občini,» je dejal ob otvoritvi župan Miran Jerič. »Površina kuhinje z jedilnico je 386 m2, njena kapaciteta pa omogoča preko 1000 obrokov dnevno...« Projekta so se lotili leta 2003, ko je zdravstvena inšpekcija prepovedala delovanje takratne kuhinje. Vrednost vseh del znaša 160,032.183 sit, od česar je prispevala država 32,700.000 sit.
Zadovoljstvo je izrazila tudi ravnateljica šole Darja Markelj, ki je bila do nedavnega organizator šolske prehrane na dolski šoli. Zato se dobro zaveda pomena primernih delovnih pogojev za pestro in zdravo prehrano.
Po kratkem kulturnem programu, ki gaje povezovala Karmen Kopušar, so si gostje nove prostore tudi ogledali.
Slike in besedilo: Fanči Moljk
I® KŠEFTI
REDKA ZGODBA O USPEHU 15-LETNICA SAMOSTOJNE PODJETNICE
ANDREJA BORIŠEK VE, KAKO SE STRANKAM STREŽE
V današnjem krutem (poslovnem) svetu je vse težje preživeti. Še posebej, če se na pot podajaš kot samostojni podjetnik. Velikokrat si odvisen od svoje iznajdljivosti, največ pa seveda od ljudi, ki premnogim podjetnikom predstavljajo le vir zaslužka. Tega za samostojno podjetnico Andrejo Borišek vsekakor ne bi mogli
trditi, saj je že narava njenega dela takšna, da se vidi skrb in toplina, ki jo razdaja. Andreja ima v prostorih Zdravstvenega doma Zagorje pedikersko-negovalni salon in je pred kratkim praznovala 15 let, odkar je začela s trnovo potjo samostojnega podjetništva.
ODLOČITEV ZA ŠOLANJE
»Zelo dobro se spominjam svojih samostojnih začetkov. Leta 1988 je šlo podjetje, kjer sem bila zaposlena, v stečaj. Ostala brez službe. Po temeljitem premisleku sem se odločila, da se bom izučila za poklic pedikeija, ker me je to zanimalo. Vpisala sem se na srednjo zdravstveno šolo v Celju, kjer sem uspešno končala šolanje. Med samim šolanjem je bilo potrebno poiskati ustrezen prostor za delo. Prošnjo sem naslovila na takratno upravo Zdravstvenega doma Zagorje, saj sem bila mnenja, da se tovrstno delo dopolnjuje z zdravstveno nego,« o svojih začetkih pripoveduje Andreja Borišek, ki je pritrdilen odgovor takratnega direktorja dr.Franca Grošlja dočakala decembra 1990, ko je tudi pričela z delom v prostorih Zdravstvenega doma.
»Leta so hitro tekla, s tem so se nabirale izkušnje, toda vedno znova se je bilo potrebno izpopolnjevati na raznih seminarjih. Ker je bilo povpraševanje strank čedalje večje tudi po drugih storitvah, sem se naučila še različnih masaž, kot so klasična in refleksna ter limfna drenaža,« ponosno razlaga zagorska podjetnica, ki se je že od začetka zavedala, da pot do uspeha ne bo lahka.
PEDIKURA ZAHTEVA STROKOVNOST »Seveda sem se tega zavedala. Če bi šla v posel preveč vihravo in brezglavo, zagotovo ne bi preživela toliko let v njem. Zelo veliko mi pomeni, da imam salon v prostorih Zdravstvenega doma, saj to pomeni tudi zaupanje zdravnikov, ki svoje paciente napotijo k meni v salon, če menijo, da lahko jaz rešim njihove tegobe. Pedikura je področje, ki zahteva
strokovnost, natančnost in predvsem uporabo sterilnega orodja, na kar dajem poseben poudarek že od vsega začetka. Vsekakor pa je potreba doslednost pri vseh storitvah.« Andreja svoje dejavnosti ne opravlja le v salonu. Obiskuje tudi starejše (največkrat bolne in nepokretne) stranke, ki jim opravi pedikuro kar na njihovem domu.
OB OBLETNICI NOVI PROSTORI
15 let znajo ceniti tudi v upravi Zdravstvenega doma Zagorje, kjer so ji dodelili bistveno večje prostore, tako da bo lahko še bolje opravljala svoje delo. To je velikega pomena, če vemo, da se je Andreja v zadnjih petih letih izdatno izobraževala na področju kozmetike, nege telesa (manikura, depilacija, permanentni make-up), sterilno vstavljanje uhanov, UV sončenje v solariju itn.
»Še posebej sem vesela in ponosna na nove prostore zato, ker bom imela naslednico s področja stroke, hčerko Dorotejo, ki obiskuje Srednjo kozmetično šolo v Ljubljani in je zelo pridna dijakinja. Njen cilj je, da bi pridobila izobrazbo diplomirane kozmetičarke.«
To pomeni, da bosta mati in hči nekaj let delali skupaj, nakar se bo Andreja podala v zaslužen pokoj, kjer se bo posvetila predvsem sebi, saj ob takšnem tempu življenja, kot ga ima sedaj, nima ravno časa na pretek. Zaupala nam je tudi svojo skrito strast.
FRAJTONARCA ZA DUŠO, CLEIDERMAN ZA STRANKE »Rada imam raznovrstno glasbo, saj sem v mladosti hodila v glasbeno šolo. Konec tedna si vzamem dve uri časa za vajo na moji »frajtonarci« in zaigram za svojo dušo,« je dodala Andreja, ki z glasbo razvaja tudi svoje stranke, saj se v salonu ob delu in pogovoru ona in stranke sprostijo ob nežni klavirski glasbi Richarda Cleidermana.
»Velikokrat se mi stranke zahvalijo in želijo, naj mi Bog da zdravja. In tega si od vsega res najbolj želim,« je povsem ob koncu povedala Andreja, ki za petnajsto obletnico zasluži vse čestitke, saj je ena tistih, ki uresničuje vsem znani rek župana Matjaža Švagana: »Zagorje gre naprej!«.
Peter Motnikar Slike: arhiv A.B.
KŠEFTI ©
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
PROIZVOD MIA IN MONTAŽA

wggg £&£&
MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO H.I /Tnlr« 03 5725 106. mobi: 041 508 655
(?V\
ELEKTR0PR0M
♦	projektiranje strojnih in elcktro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija ETV
♦ ♦♦
IVJ
lltKTROPROM d .c.*. UM U Ml! «SOVEC M.: OJ U ST ISO
fu: oj st n m
wvrw.clcKtroproni.ti
4 trgovina EVJ Center + eiektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
ELKOPLAST d.o.o.
Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860
VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH
TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE
ELKOPLAST DEKOR
Obrtniška 11, Trbovlje, Tel.: 56 28 349
ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE,
PRTI, DARILNI PROGRAM
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
tevidai!

produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in	^
video strani	/A'
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	(csiaail
trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP	^	.
E-mail: atv.signal@siol.net
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
.frr!:~	;■ v ~vTr
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
O
O
aV/s/a
© ZANIMIVOST
LET USPEŠNIH VOŽENJ INTERCITY
Lani je minilo pet let odkar je v rednem prometu vlakovna kompozicija Pendolino. Nekaj vprašanj smo o tem tako imenovanem luksuzno hitrem vlaku z imenom Pendolino postavili Marku Jančarju iz Službe za organizacijsko komuniciranje pri Slovenskih
železnicah.
Radi bi vedeli, kako so se kompozicije Pendolinov obnesle do sedaj?
Kompozicije Pendolino oziroma pravilneje InterCitySlovenija (ICS) so se ob dejstvu, da se vsak dan intenzivno uporabljajo v notranjem in mednarodnem prometu, obnesle zelo dobro. Večjih okvar ni bilo. Ena od garnitur je za daljši čas izpadla zaradi izrednega dogodka (nalet na osebni avto na prehodu), torej zaradi višje sile.
Gotovo imate podatke o številu potnikov in prevoženih km? Vlaki ICS so v zadnjih petih letih v povprečju bolje zasedeni kot znaša povprečna zasedenost potniških vlakov na Slovenskih železnicah. V enem tednu se z vlaki ICS prepelje povprečno 4.200 potnikov. Do konca letošnjega avgusta so te garniture prevozile več kot 3,2 milijona kilometrov.
Kako je s povezavo s kraji v smeri proti Kopru?
V poletnem času ob sobotah, nedeljah in praznikih vozi na relaciji Maribor - Koper - Maribor v sestavi ICS kopalni vlak. Dodatne povezave v novem voznem redu niso predvidene. Kaj je z vlakom Casanova, ki naj bi povezoval Slovenijo (Ljubljano) in Benetke?
Vlaka 50-51 »Casanova« v sestavi ICS že drugo leto uspešno povezujeta omenjeni mesti. Tako bo ostalo tudi v novem voznem redu.
Predvidevate tudi dodatne nakupe oz. obnovo dosedanjih kompozicij?
Nakup dodatnih garnitur načrtujemo v naslednjih letih, zato za zdaj še ne moremo govoriti o konkretnih datumih. Večja obnovitvena dela oziroma predelava sedanjih garnitur ekonomsko ni upravičena. Seveda pa redno poteka njihovo vzdrževanje v skladu s predpisi.
Bo z obnovo proge med Ljubljano in Mariborom vlak opravičil svoj sloves o hitrosti in se ji približal?
Z obnovo proge med Mariborom in Ljubljano bomo predvsem vzpostavili stanje infrastrukture, kakršno je bilo v prvih letih po uvedbi vlakov ICS. Vzdrževanje tirov in objektov ob progi
vsakih nekaj let pomeni gradbena dela in saniranje poškodb. »Prava« hitrost vlakov z nagibno tehniko je bila dosežena že v prvem letu njihove vključitve v promet. Za dodatno povečanje hitrosti bi bila potrebna velika dodatna vlaganja v infrastrukturo, ki za zdaj, glede na trenutne potovalne navade ter potencial potnikov, niso ekonomsko upravičena.
In še nekaj podatkov o prihodu in začetku voženj ICS pri nas v Sloveniji in spremembah v tem času. Leta 1994je italijanski elektromotomik ETR 460 z nagibnim mehanizmom, pravilno imenovan Pendolino, na promocijski vožnji 17. septembra med Račami in Hočami dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah, 208,2 kilometra na uro. Pred petnajstimi leti, 16.avgusta 2000, je prispel v CD ( centralne delavnice ) Moste prvi Siemensov dvodelni elektromotomik Desiro, montiran v TVT Nova v Mariboru. Naročenih je bilo deset dvočlenskih garnitur vrste SŽ 312-0 in dvajset tričlenskih garnitur vrste SZ 312-1, ki bodo postopoma v dveh letih zamenjale postarane “gomulke”, poljske elektromotornike vrste SŽ 311/315. Pred petimi leti, 5. septembra 2000, je od Ljubljane do Maribora in nazaj opravil slavnostno prvo vožnjo novi ICS ( InterCity Special oziroma InterCity Slovenija ), tročlenski elektromotomik vrste SŽ 310 z nagibno tehniko, “pendolino”, ki ga je na bazi italijanskega ETR 460 izdelala italijanska tovarna FiatFerroviaria. Dobavljene so bile tri tridelne garniture, ki so 24. septembra, s prehodom na zimski vozni red, začele redno voziti med Ljubljano in Mariborom, 26. septembra 2000 pa je od Maribora do Ljubljane potekala slavnostna inavguracijska vožnja novega Desiroja, Siemensovega dvočlenskega elektromotomika vrste SŽ 312-0. Leto kasneje, 16. maja 2001, sta predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek in predsednik vlade Republike Madžarske Viktor Orban v Hodošu uradno odprla novo železniško povezavo med Slovenijo in Madžarsko in sredi junija 2002 so Slovenske železnice v mariborski tovarni TVT( tovarna vagonov Tezno ) Nova slovesno prevzele še zadnjo od tridesetih garnitur Siemensovih Desirojev, novih elektromotomikov vrste SŽ 312.
Besedilo in slike: Rudi Span
KOLUMNA (0
ALEKSI«! POKEDMK:
POPOLNA VARNOST
“Večno življenje za nas in za naše otroke!” bi lahko dejali o iskanju krivca za tragedijo pred lokalom Lipa v Spodnjih Pirničah. Trem dekletom ni uspelo preživeti masovnega vrenja zabave željnih, ki je bilo premočno za predvidene varnostne ukrepe. Posledice “mendranja” so hude, a brez te nesreče bi lastnik lokala še naprej “nategoval” nesposobno lokalno oblast in inšpektorje. Ljudje se vse prevečkrat zganemo šele potem, ko je prepozno. “Plat zvonr smo bili, z zamudo se zganili.”
“Groza cinična, kakšno pisanje! Ali si ti ne bi želel še živeti, ko si komaj potrkal na vrata mladosti?” bi me utegnil kdo prijeti za vrat. Jasno, vsakdo si želi živeti, ampak tudi smrt starega človeka je pretresljiva. Toda ni bistveno, koliko let dočakamo, pomembno je vsak dan zajemati iz vrelcev sladkosti bivanja. Tako ob trenutku svoje smrti ničesar ne obžalujemo. Ali ste prepričani, dragi bralci, da so tri preminula dekleta umrla s prepadenostjo v očeh? To je sicer zelo mogoče, ampak smrti se bojijo tudi tisti, ki že resnično “smrdijo po zemlji”.
Bojimo se smrti, zato bi si radi zagotovili popolno varnost. Podoben vihar zbeganosti kot dogodek pred Lipo je skoraj natanko leto dni prej povzročil “morilski val”. Gunami na območju Indijskega oceana je dokončal zemeljsko usodo desettisočev domačinov in turistov iz bogatega sveta. Dogodek nas je pretresel predvsem zaradi smrti mnogih iz Evrope in Amerike. Z njimi smo se istovetili ne le zaradi barve kože, ampak tudi zaradi načina življenja. Tudi nam je bog postalo uživanje. In prekinitev niti življenja ob uživanju ... Kakšna nepravičnost! Se takrat, ko se lahko človek odklopi od ponorelega sveta in se utopi v omami užitkov, nas Nekdo ne pusti pri miru.
Očitno je, da je smisel našega življenja užitek. Kot bi lahko večno trajal. Seveda, čudno bi bilo, če bi delovali drugače, kajti ko odpove smisel življenja, je užitek edino, kar nam še ostane, dokler nas “pogrebec ne odstrani s poti”. Tako je
želja po popolni varnosti velikanski imperativ, ki pa je, jasno, nedosegljiv, ker so nesreče in smrt sestavni del življenja. Iskanje krivcev za naravne in tudi mnoge druge nesreče je tako podobno lovu na čarovnice. “Nekdo mora biti kriv, da nanj ves gnev bom zlil, ki mojo dušo stiska in me k tlom pritiska.”
Če si prizadevamo za nek cilj in po svojih najboljših močeh delujemo za njegovo uresničitev, si nimamo česa očitati. Svojemu bivanju smo vdihnili smisel. Vedno damo vse od sebe, zato tudi občasnega odmikanja od cilja ne jemljemo tragično. Tragično se je edinole bati hoje po poti življenja. Če se otepamo plavanja v deroči reki, je to znak bega pred nami samimi. Toda kam se boš skril? Smrti se ni mogoče skriti. Mar ni zato bolj pametno, da zajemamo življenje z veliko žlico? Pri svojem početju moramo skrbeti za lastno varnost in odgovorno ravnati v odnosu do soljudi, vendar biti v sebi vedno naravnani, kot daje vsak trenutek, ki ga živimo, naš zadnji v zemeljskem telesu.
Nihče namreč “ne ve ne dneva ne ure, ko se rešimo torture”. Če smo vsak hip pripravljeni na smrt, se ne bomo zgrozili ob morebitni ugotovitvi, da je napočil čas za slovo od tega sveta. Takšno duševno stanje ni lahko doseči, vendar se mu
precej približamo, če živimo polno in si pri vsakem početju vedno prizadevamo dati vse od sebe. Pridemo bliže spravi s seboj, zato smo bolj hvaležni življenju -tudi za vse trpke izkušnje. Vsak trenutek občutimo kot “dar z neba, ki se nam smehlja”.
Ob takšnem doživljanju sebe in stvarstva ni pomembno, ali umremo pri 15 ali 115 letih. Bolje je umreti pomirjen z usodo pri 15 kot trepetajoč pred “starko belo” pri 115 letih. Mnogo je ljudi, ki si v visoki starosti celo želijo čimprej umreti, a narava njihove prošnje ne usliši. Naveličani so vsega, čutijo se odveč, radi bi dali prostor mlajšim. Njihovi najbližji mislijo drugače. Niso se še sprijaznili z njihovim odhodom, koliko dlje so šele od resničnega sprejetja dejstva lastne smrti!
“Če se izročiš v božje roke, se v srcu naseli ti mir, ne boš se gnal za nedosežnim, kar vodi le v prepir.” Tako bi morda spregovoril modrec nekdanjih časov. Takrat se niso gnali za popolno varnostjo, v večji negotovosti od današnje je bila tudi povprečna starost manjša. Vendar so bolj zaupali življenju, zato so ga živeli - in posredovali naprej. Šibki so pomrli, preživeli so samo najbolj odporni. Rod se je plemenitil. Danes smo vse bolj pomehkuženi. Ali smo tudi vse bolj srečni???
© DI(V)JAŠKA
Mesec december ni le čas zabav, veselja in predprazničnega pričakovanja, temveč za nekatere mesec, ko s svojo delavnostjo opozarjajo okolico nase in zaključujejo leto v veselem, a delovnem vzdušju. Med tovrstno množico spadajo tudi dijaki Srednje šole Zagorje, ki v mesecu decembru pripravljajo marsikatere projekte, prireditve in nenazadnje tudi presenečenja.
Tako so že 8.12. dijaki smeri gostinsko-turističnega tehnika, pod mentorstvom Tea Gosaka in Andreja Naglava, pripravili božično-novoletni ter hladno-topli bife za trideset oseb. Njihovi prednostni nalogi, poleg vseh tehničnih, sta bili izbrati času primerne jedi ter poskrbeti za animacijo gostov. Le-to so popestrili z Božičkom in božičnimi pesmimi, vsakega gosta pa je pod novoletno jelko čakalo darilce. Piko na i so četrtku dale dobrote, kot so: snežna torta, orehova potica, praznični file v pikantni omaki, ajdova kaša z jurčki, svinjska ribica welington, solata v školjki, pisani krompir ter mnoge druge, ki so jih gostje veselo poskušali in ob tem dijake ter mentorja z navdušenjem pohvalili. Projekt, ki je bil za omenjeno smer dijakov v tem iztekajočem se letu zadnji, je v celoti uspel in upamo, da bomo ob veliki noči doživeli kaj podobnega. To nam vsekakor obljubljajo, mi pa se že vnaprej veselimo.
12. decembra so štirje naši učitelji in sedem dijakov obiskali Višjo šolo za gospodarske poklice v St. Petru, kjer so si ogledali učno podjetje in potek pouka na dvojezični šoli. Za konec so združili še prijetno s koristnim ter se podali na potep po praznično okrašenem Celovcu.
Tudi Gledališka skupina Srednje šole Zagorje ni počivala, ampak je pošteno zavihala rokave in s svojima gledališkima predstavama, in sicer komedijo Šolske dogodivščine ter srednjeveško plesno igro Moč razkriva človeka navdušila starejše in mlajše gledalce v Zagorju in na Bledu.
V času 2. konference, kije na Bledu potekala od 15.12. in 16. 12. v hotelu Best Western Kompas, na temo Preprečevanje šolske neuspešnosti in blažitev njenih posledic so predstavniki šole predstavili projekt Dejavnosti na področju poklicne orientacije ter za popestritev napornega dne z dramsko skupino, pod vodstvom profesorice Tanje Tkauc.
S komedijo Šolske dogodivščine so napravili vtis na vse navzoče predstavnike ostalih srednjih šol Slovenije. Z
zagotovilom, da se prihodnje leto na 3. konferenci ponovno srečajo, so dijaki - igralci dobili potrditev, da se ne zabavajo le oni, temveč tudi ostali, kijih spremljajo. Ravnateljica Anica Ule Maček ter svetovalna delavka Leonida Martinšek nista skrivali navdušenja in ponosa, kar je dijake navdalo še z večjim zanosom, zato so se v ponedeljek, 19. 12., v KC DD Zagorje še bolj potrudili in navdušili zagorske osnovnošolce. Smeha v dvorani ni primanjkovalo, le obžalovanje, da se je prehitro končalo, je bilo slišati iz marsikaterih osnovnošolskih in učiteljskih ust. Dijaki in mentorica Tanja Tkauc to opravičujejo z rekom: «Kratko, a sladko!« Prepričani smo, da si bodo osnovnošolci predstavo dobro vtisnili v spomin in morda se bo kdo izmed njih v naslednjih šolskih letih pojavil na odru in kot dijak ter član Gledališke skupine Srednje šole Zagorje navduševal tiste, ki nam še sledijo.
20.12. je bil na šoli prav poseben dan, obarvan s srednjeveškim pridihom ter božično-novoletnim vzdušjem. Dijaki šole so že od septembra pri praktičnem pouku izdelovali različne voščilnice, ogrlice, zapestnice, tekstilne izdelke, medtem ko so dijaki, smeri kuhar - natakar, v zadnjih dneh pekli drobno pecivo, ki so ga z vsemi drugimi izdelki prodajali na božično-novoletnem bazarju. Le-ta se je pričel že ob 16. uri in vse navzoče, starše, profesorje in druge obiskovalce, najprej ogrel z dobro glasbo, božičkoma ženskega spola ter kuhanim vinom. Stojnice raznovrstnih izdelkov so kar vabile k nakupu in na koncu se je nabrala čedna vsota denarja, ki bo pripomogla h kakovostnejšemu izvajanju izobraževalnega dela. Manjkal ni ne srečolov ne dobra volja vseh prisotnih. Ker se je pritličje šole spremenilo v srednjeveško mesto, so osnovnošolski obiskovalci nižjih razredov ter dve skupini predšolskih otrok že v dopoldanskih urah nadvse uživali v prikazovanju življenja takratnega časa. Ob vstopu sta jih pozdravila stražarja, pot pa jih je vodila v učilnice, kjer so si vsi ogledali odlomek iz srednjeveško-plesne igre Moč razkriva človeka, kralja pri kopanju ter delo in životarjenje beračev in kmetov ter srednjeveško modo.
Po hodniku sta se sprehajala duhovnik in menih, ki sta v srednjem veku zavzemala velik prostor vsakdanjika revnejših ljudi. Obrazi otrok so izražali navdušenje in pohvalne besede učiteljic so bile potrditev naporni organizaciji projekta. Veselje, ponos in zadovoljstvo pa je bilo moč razbrati tudi na obrazih staršev in obiskovalcev. Ne samo, da so jih njihovi otroci navdušili, spoznanje, da se Srednja šola Zagorje trudi biti, poleg kakovostnega poučevanja, tudi prijazna šola, ki omogoča pestro paleto obšolskih dejavnosti, je potrdilo, da so njihovi otroci na pravi poti, kijih vodi v življenje. Dijaki so ponovno dokazali, da smo učitelji, vodstvo šole in starši upravičeno ponosni na njih. Nekdo je nekoč dejal: »V slogi je moč!« in ta moč veje iz Srednje šole Zagorje prav zaradi povezanosti dijakov in profesorjev.
V sredo, 21.12.2005, smo predali namenu učno podjetje. Učno podjetje je prostor in hkrati metoda poučevanja. Dijaki ustanovijo in registrirajo podjetje, se »zaposlijo« v različnih oddelkih in nato poslovno sodelujejo z drugimi učnimi podjetji v Sloveniji in v tujini.
Ker naša šola ponuja pester izbor izobraževalnih programov, je učilnica prirejena tudi za izvajanje praktičnega pouka v programu turistični tehnik in se zato nekoliko razlikuje od klasičnih učilnic za učno podjetje.
Povabili smo številne goste in zelo veseli smo bili, da so nas s svojim obiskom počastili: gospa Majda Razpotnik iz obrtne zbornice, občinski svetnik gospod Anton Koba, gospa Polona Malovrh iz časopisne hiše Delo in gospe Saša Gradišek ter Saša Ceglar iz Centra za razvoj turizma Litija.
Naši dijaki so gostom predstavili delo v učnem podjetju, pri
____________DI(V)JAŠKA @)|
projektnem delu in pri praktičnem pouku turizma. Prepričani smo, da bomo v prihodnosti sodelovali z institucijami, katerih predstavniki so nas obiskali, in tako obogatili pouk ter prispevali k razvoju naše regije.
Letošnji december je bil za vse zagorske srednješolce, profesorje in vodstvo šole res naporen, hkrati pa vesel, zabaven in nepozaben.
Skoraj polovica šolskega leta je že za nami. Z eno besedo jo lahko ocenimo za uspešno, v drugi polovici pa se bomo še naprej tako trudili ali pa še bolj in prepričani ste lahko, da boste o nas, o Srednji šoli Zagorje, še veliko slišali. To vam obljubljamo in obljubo bomo z veseljem držali!
Besedilo: Jasmina Pogačnik, Tatjana Zupanc Slike: J. P. in B. Lukan
(D DRUŠTVENO
Decembrski Večer zasavskih pesnic in pesnikov v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju je zbral pet pesnikov in pesnico. Zadnji petek pred božičem so o pesniškem ustvarjanju razpravljali in svoje pesmi predstavljali (na sliki z leve) Andrej Režim, Vesna Berk, Maks Marinčič, Franci Lakovič, Vlado Garantini in spodaj podpisani. Po prebiranju novoletne poslanice organizatorja srečanja so se navzoči strinjali, da je treba biti pri pesnikovanju pošten do sebe.
Debata o novih idejah se je razvnela.
Garantini je poudaril, da mora pesnik izhajati iz sebe. Razviti mora iskreno lastno presojo, kaj je za objavo in kaj ne oziroma kje in kdaj predstaviti določeno vrsto pesmi. Zabavljice in priložnostne pesmi so nekaj drugega kot pesmi, namenjene objavi v “resni” knjigi. Lakovič je dodal, da vse, kar človek napiše, ni dobro, kar pa še ne pomeni, da naj manj uspele stvaritve romajo v koš. “Vse se splača spraviti, ker nikoli ne veš, kdaj med pregledovanjem starih pesmi ugotoviš, da je kakšna manj posrečena pesem vredna dodelave in objave.”
Večer zasavskih poetov je do določene mere tudi pesniška delavnica. Branje in dobronamerno presojanje pesmi je ena izmed bistvenih sestavin vsakomesečnega druženja. Zelo pomembno je, da je zasedba, čeprav zaenkrat še številčno skromna, sestavljena iz izkušenih in manj izkušenih piscev pesmi. Bolj izkušeni lahko svetujejo manj podkovanim kolegom in jih tako usmerjajo k bolj kakovostnemu pesnjenju.
Pesnici in pesnica se tudi zavedajo odrinjenosti slovenske vezane in nevezane besede na raznih slovesnostih. Tudi v TV oddajah je čutiti mačehovski odnos do del slovenskih pesnikov in pisateljev. Poezija je eden stebrov slovenske kulturne in narodne identitete, ki nas postavlja ob bok evropskim narodom, zato je povsem neumestno, da jo odrivamo v pozabo. Pomembna naloga skupine, ki se zbira ob petkovih večerih, bo zato dvigniti zavest o pomenu poezije in izvirnega umetniškega ustvarjanja.
Tega se bodo lotili s prirejanjem literarnih večerov. Na njih bodo predstavljali svoje pesmi, program pa popestrili z glasbenimi točkami. Prireditve bodo v vseh zasavskih mestih,
ker želijo prebuditi kulturniško sceno, ki se v Zasavju bolj ali manj zapira v “zavetje” domačih krajev, namesto da bi se kulturniki bolj zagreto povezovali. V slogi je moč, zato tesnejše povezovanje vodi v bogatitev zasavskega kulturnega življenja ter večjo prepoznavnost poezije in poetov tudi v širšem družbenem življenju.
Naslednje pesniško srečanje bo predvidoma v petek 20. januarja ob 17.30 uri v zagorski knjižnici. Namenjeno bo oblikovanju programa za prvi javni nastop skupine, ki so jo rodila večerna druženja zasavskih pesniških duš.
Besedilo in slika: Boštjan Grošelj
ZAČETKI MODELARSTVA V TRBOVLJAH
Bralcem Zasavca smo že v lanski septembrski številki poročali o prvih uspehih trboveljskih modelarjev na pokalnih tekmah po Sloveniji, tokrat pa vam bomo predstavili dejavnosti tega društva na domačih tleh in njihove načrte za prihodnost.
Že pred letom 2004 seje nekaj trboveljskih fantov navduševalo nad radijsko vodenimi avtomobilčki, kadar je bil čas pa so se odločili tudi za ogled katere od tekem za državno ali pokalno prvenstvo. Prva leta so še pridobivali izkušnje z reševanjem tehničnih zagat pri sestavljanju enostavnih modelčkov za začetnike, vedno pa je bila njihova želja sodelovati na večjih prireditvah, za katere potrebuješ močnejše in bolj trpežne modele. Poleg tega lahko na tekmah državnega pomena sodelujejo le člani uradno registriranih društev, zato jim ni preostalo drugega, kot da ustanovijo društvo.
Trboveljsko modelarsko društvo se imenuje Modelarsko društvo Nitroinfected Trbovlje in je bilo registrirano februarja 2004. Za svojo dejavnost so navdušili še nekaj drugih kolegov in prijateljev, tako da je bilo ob ustanovitvi društva registriranih 7 članov, ob koncu leta pa so pridobili še tri nove. Njihovo delovanje je bilo že od začetka usmerjeno na off-road modele, saj je v okoliškem hribovju dovolj primernega terena.
V	društvu prevladujejo modeli velikosti 1:8, kar označuje razmerje med velikostjo pravega avtomobila in modela. Avtomobilčke poganja posebno gorivo, mešanica nitra in ostalih sestavin, iz tega izvira tudi ime društva, ki bi v prevodu pomenilo »okuženi z nitrom«.
V	preteklem letu so se udeležili nekaterih pokalnih off-road tekmovanj, medtem ko tekme državnega pokala potekajo le na asfaltirani podlagi, za cestne modele. Za modelarska tekmovanja najbolj urejena cestna proga se nahaja v Tolminu, medtem ko v drugih krajih za cestne modele prirejajo tekme kar na parkiriščih ali asfaltiranih igriščih. Zaradi pomanjkanja off-road prog v Sloveniji se je večina ljubiteljev modelarstva usmerila na cestne avtomobilčke, kar pa ne pomeni, da v
prekaljenih modelarjih ne tli želja po merjenju moči tudi z off-road modeli. Marsikateri izmed slovenskih modelarjev ima doma off-road model, a so tovrstna tekmovanja v Sloveniji v zadnjih letih skorajda zamrla. Vendar na modelarskih forumih lahko zasledimo željo po obuditvi off-road tekmovanj, tako pri bolj izkušenih modelarjih, ki se še spominjajo časov off-roada, kot pri mlajših, ki v novostih vidijo nove priložnosti in izzive. Slovenija je majhna in tekmovalci se hitro naveličajo vedno istih prog in konkurence.
Slovenski modelarji so pozdravili ustanovitev novega društva v Trbovljah, še bolj pa so bili navdušeni nad vestjo, da se bodo trboveljčani ukvarjali z off-road modelarstvom. Domači modelarji so bili deležni številnih pobud, da bi v Trbovljah pripravili pokalno off-road tekmo, a se to v lanskem letu žal ni zgodilo. Za leto 2006 so bolj optimistični.
Že ob začetku leta se je ponudila priložnost za pridobitev potrebnih dovoljenj in dokumentacije, kar bi odprlo možnosti za organizacijo tekme, ki jo modelarji (ne samo trboveljski) nestrpno pričakujejo. V letošnjem letu so se tudi preostala društva odločila za pripravo off-road terena, tako da zveza modelarjev pri pripravi razporeda tekmovanj razmišlja tudi o off-road tekmah. Vse kaže, da bodo off-road tekme v Sloveniji znova zaživele in trboveljski fantje nameravajo pri tem aktivno sodelovati ne le kot tekmovalci, temveč tudi kot organizatorji tovrstnih dogodkov.
Za organizacijo tovrstnega dogodka bodo potrebovali podporo lokalne skupnosti, sponzorjev in še bi lahko naštevali. Naj
DRUŠTVENO
-----------------------h
opozorimo, da se tovrstnih dogodkov udeleži množica ljudi, ki se ali se je v preteklosti ukvarjala z modelarstvom. Med njimi tudi nekateri, ki se s tem ukvarjajo že 15 let ali več in so si nabirali izkušnje tudi na mednarodnih tekmovanjih. Ne gre le za izurjenost v vožnji avtomobilčka, pri modelarstvu je potrebno še veliko več znanja in predvsem izkušenj. Na tekmah odločajo tehnične podrobnosti avtomobilčka, različne nastavitve, gostota olja, mešanica goriva in še bi lahko naštevali. Zato so tovrstna tekmovanja tudi družabni dogodki, na katerih se zberejo modelarji iz vseh koncev Slovenije, ki z veseljem izkoristijo priložnost za medsebojno izmenjavo izkušenj. Navsezadnje gre pri modelarstvu za gojenje tehnične kulture. Podpirajmo tovrstna udejstvovanja Zasavskih društev, ki odpirajo priložnost za širšo promocijo Zasavja in s tem omogočimo potencialnim mladim tehničnim nadobudnežem, da lahko svoje interese zadovoljujejo na domačih tleh.
Besedilo: IM.
Sliki: arhiv društva
STVARI«
Društvo prijateljev mladine Trbovlje se v tem mesecu že intenzivno pripravlja na izvedbo občinskega otroškega parlamenta na temo »Tabuji - prepovedane stvari«.
Šolski otroški parlamenti se že dogajajo, z vseh sodelujočih šol pa se bo občinskega otroškega parlamenta udeležilo po 7 delegatov, ki bodo v prostorih Občine Trbovlje razpravljali o letošnji temi.
Prav tako tudi že potekajo priprave na pustovanje in sicer DPM Trbovlje poziva vse občane k sodelovanju. Želimo si, da bi bilo pustno rajanje kar najbolj zanimivo in pestro, zato vabimo k sodelovanju vse tiste, ki želijo sodelovati na pustnem sprevodu in pripraviti pustne skupinske maske.
V petek, 13. januarja 2006 pa bo v prostorih Glasbene šole Trbovlje srečanje Kluba vzgojiteljev DPM Trbovlje. Skupaj bomo analizirali obiske in sprevod Dedka Mraza ter ostale dejavnosti, ki so potekale v decembrskem času. Predstavili se bodo tudi člani Odbora za športne igre. Za vse člane kluba so pripravili predstavitev športnih iger - gibalno delavnico.
Za DPM: Laura Izgoršek
'A'
INTERVJU
H-----------
FRANC RAVNIKAR, predsednik Sveta KS Izlake:
“FUNKCIJO SEM DOBIL ZA ROJSTNI DAN”
V Krajevni skupnosti (KS) Izlake je po odstopu Janeza Vidmarja mesto predsednika Sveta KS prevzel Franc Ravnikar. Prepričevanje ostalih svetnikov, naj zasede ta položaj, je bilo očitno uspešno, čeprav so ga nekateri zasavski mediji odstavili, še preden se je sploh lahko dobro vživel v novo vlogo. Pred 13 leti je zdaj 64-letni upokojenec, sicer pa izučeni kovač in znani avtoprevoznik, prvič
stopil v vrste krajevnih svetnikov.
Kaj je bil razlog, da ste se odločili kandidirati za krajevnega svetnika?
Po rodu sem Izlačan, zato sem zelo zainteresiran, da se v kraju kaj dogaja. Oba svoja mandata sem odgovoren za ceste in dobro poznam to problematiko. Na Izlakah se je v tem času v zvezi s cestami naredilo zelo malo in to je boleče. Cesta od Bregarja do Ravnikarja v Spodnjih Izlakah je sicer asfaltirana, vendar je zaradi precejšnje obremenjenosti s tovornim prometom potrebna obnove, ki jo čakamo že 13 let. Cesta povezuje našo KS s KS Čemšenik, KS Kisovec-Loke in KS Kotredež. Obenem je večji del te cestne povezave še vedno makadamski, čeprav so nanjo vezani številni krajani. Na nekaterih odsekih je makadam včasih tako uničen, da že predstavlja resno nevarnost za vožnjo. Tudi kot predsednik si bom prizadeval, da se bodo Izlake še naprej čimbolj uspešno razvijale. Cenim prizadevanja Janeza Vidmarja, ki je bil celih 15 let predsednikovanja z vsem srcem pri skupnih projektih. Njegovo delo in njega osebno spoštujem še naprej, prav tako razumem njegov odstop. Glede na to, koliko polen in nizkih udarcev je v zadnjem času dobil pod noge s strani zagorske občine, se mi zdi njegova odločitev povsem razumljiva.
Kaj je pretehtalo, da ste se odločili prevzeti funkcijo predsednika sveta KS Izlake?
Pretehtalo je dejstvo, da imam kot upokojenec še najmanj drugih obveznosti v primerjavi z mlajšimi svetniki. Precej so pritiskali name, naj sprejmem to funkcijo, in v dobrobit kraja sem nanjo pristal. Resda s težkim srcem, a kljub temu prepričan, da je treba dobro dosedanje delo nadaljevati. To pa ni lahka naloga, saj so znane razprtije med KS Izlake in Občino Zagorje. Med svetniki imam zadovoljivo podporo, ker želimo uspešno delovati še naprej. Soglasno so me podprli, zato želim mandat pripeljati do konca.
Katere naloge so pred KS Izlake v letu 2006?
Odpreti nameravamo cesto proti osnovni šoli, da se bodo lahko starši, ki vozijo otroke v šolo in vrtec, normalno srečevali z avtomobili. Zdaj se dogaja, da mora avto, ki je namenjen k šoli, čakati na zelo prometni glavni cesti Zagorje - Trojane, da dobi prosto pot s strani avta, ki zapušča šolsko dvorišče. Obstoječi oporni zid je treba podreti, nasuti pesek in stvar bo rešena. Tudi šola prosi, naj se zadeva uredi. Se naprej si bomo prizadevali za adaptacijo oz. izgradnjo osnovne šole, tako da bo ustrezala normativom za izvajanje programa devetletne osnovne šole. Poleg tega si bomo prizadevali za obnovo ceste Bregar - Ravnikar in njenega makadamskega nadaljevanja. Cesta je v stanju, ko je tudi zimska služba ne more dobro očistiti. Pomembna naloga je vzdrževanje vodovodnega sistema, da se bo lahko še naprej pila zdrava voda. Obenem si želimo čimprej poravnati obveznosti do Občine Zagorje in izvajalcev del na področju infrastrukture, da se ne bomo “grdo gledali”.
Česa se boste lotili najprej?
Najprej bo treba v delo uvesti novo tajnico, kajti dosedanja tajnica odhaja v pokoj. To bo morda najtežja naloga, ki pa jo bo Svet KS in jaz kot predsednik ob pomoči dosedanje tajnice po določenem času opravil, kot je treba.
Pozitiven odnos do samostojne občine Izlake
Kakšen je vaš odnos do teženj po ustanovitvi občine Izlake?
Imam pozitiven odnos do ustanovitve samostojne občine Izlake. Kot zdomec sem delal v Nemčiji in na Nizozemskem, tako da vem, kako je lokalna samouprava urejena tam. Imajo male občine, ki pa so zelo uspešne v primerjavi z velikimi. Če bo prišlo do preoblikovanja naše KS v občino, bomo veliko bolj uspešni, kot smo bili doslej. Večina svetnikov je za samostojno občino. Ko smo nazadnje glasovali o tem, je bil samo eden proti, medtem ko sta se dva vzdržala.
Občina Zagorje je proti težnjam izlaške KS po samostojnosti uporabila številna natolcevanja in neresnice. Tako naj bi si mi npr. želeli ozemlja KS Kisovec-Loke. Res imamo tako Loke kot Podkraj, a to nista kraja v omenjeni KS. Neživljenjsko pa spadajo pod KS Kisovec-Loke Strahovlje, vendar kljub željam Strahoveljčanov nočemo njihovega kraja za vsako ceno vrniti v KS Izlake. Si pa prizadevamo, da bi se k naši KS priključila Polšina, ki trenutno spada pod KS Sentgotard, in Brezje, ki je trenutno v KS Čemšenik. Nobena izmed teh dveh vasi, katerih prebivalci se želijo priključiti k izlaški KS, nima več kot 10 hiš.
V prid prizadevanjem po samostojni občini naj poudarim še to, da je bila na
Če se bomo preoblikovali v občino, bomo veliko bolj uspešni
zboru krajanov večina za ustanovitev samostojne občine. Ne vem, zakaj Občina Zagorje tako nasprotuje možnosti naše osamosvojitve. Z naše strani lahko povem, da ima KS Izlake, ki šteje več kot 2000 prebivalcev, vse potrebno za solidno občino: šolo, dom ostarelih, zdravstveno ambulanto, ambiciozno vodstvo in še bi lahko našteval.
Kateri kraj v izlaški KS potrebuje največ razvojnih spodbud?
V razvoj vseh krajev relativno enakomerno vlagamo in povsod imamo še veliko za postoriti. Veliko kilometrov cest je treba še asfaltirati. Asfaltirane so samo ceste na ožjem območju Izlak, slab kilometer iz središča KS se že začne makadam. Pomemben je turizem, vendar se vanj doslej skorajda ni vlagalo. Turistično društvo si prizadeva za njegov razvoj, zelo pomaga Medijskim toplicam s prireditvami v hotelu in pred njim. Tudi KS pomaga po svojih močeh, saj je naš cilj, da bi bile Medijske toplice čimbolj prepoznavne tudi izven Zasavja.
Otroke je treba vzgajati, da bodo čimvečprispevali družbi
Na dolgi rok načrtujemo izgradnjo pokritega bazena, da bi čim bolje izkoristili termalno vodo in 300 let staro zdraviliško tradicijo, ki jo je tako lepo opisal znameniti Janez Vajkard Valvasor.
Privzgojiti razvojno miselnost
Kako je v vaši KS z razvojnimi spodbudami za kmetijstvo ter vlaganji v obrt in malo gospodarstvo?
Ljudje, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, naj ostanejo pri svoji dejavnosti. Ne mislimo jih z ničimer ovirati. S skrbjo za razvoj obrti in malega gospodarstva pa je potrebno začeti že v osnovni šoli.
Otrokom je treba privzgojiti, da so obrtniški poklici vredni, pomembni in potrebni. Znebiti se moramo socialistične miselnosti v slogu: “Pojdi v šolo, da ti ne bo treba delati.” Takšna miselnost je dolgoročno zgrešena. Zagovarjam politiko, da se otrokom v šoli reče: “Učite se, da boste čimveč prispevali družbi.” Tako bo imela družba več, zato se bo življenjski standard avtomatsko dvignil. Če bomo imeli vse profile ljudi, od najnižje do najvišje izobrazbe, bomo lahko uspešno delovali v KS, občini, državi in EU.
Kaj Izlake po vašem mnenju še potrebujejo, da bi izgledale tako, da bi bili povsem zadovoljni z življenjem v
Imam podporo krajevnih svetnikov, zato želim mandat pripeljati do konca
kraju?
Najpomembnejša in temeljna je urejena infrastruktura: vodovod, ceste, pločniki,
______________INTERVJU Q|
javna razsvetljava, plinovod, če naštejem samo nekatere elemente. Delovati mora zimska služba. Za težave s snegom niso krivi samo izvajalci zimske službe. Kriva so tudi z zakonom usklajena navodila, naj se začne plužiti, ko je na cestišču 15 centimetrov snega. Plužiti bi morali začeti, ko zapade 5 centimetrov snega, kot je urejeno npr. v Avstriji. Če bi tako delali, ne bi bilo težav, do kakršnih prihaja ob vsakem obilnem sneženju. Zimska služba na območju Izlak se je okrepila še z enim strojem, ki bo čistil Narof in Gladež, od koder se največ ljudi vozi na delo.
V letu 2006 bodo lokalne volitve. Ali boste še kandidirali za člana Sveta KS Izlake?
Če se bodo v naslednjih mesecih zadeve v KS odvijale utečeno, kot si predstavljam, ne bom imel zadržkov za to. Skušal bom dobro sodelovati z Občino Zagorje in s krajani. Želim si, da na volitvah v krajevni svet kandidira čimveč mladih, da bi z novimi idejami delali za kraj. Skupaj s starejšimi, ki smo v glavnem že prispevali svoje k razvoju kraja, vendar lahko mladim pomagamo s pridobljenimi izkušnjami. Mlad gospodar mora za nasvet vedno vprašati starega, če želi peljati ustrezno politiko. Kaj želite sporočiti vašim sokrajanom ob vstopu v novo leto?
Vsem sokrajankam in sokrajanom želim uspešno in zadovoljno leto 2006. Želim si dobrega sodelovanja z njimi v korist celotne KS Izlake.
Besedilo in slike: Boštjan Grošelj
© PODJETNIŠKO
— —...H---------------
PODJETNIŠKI KOTIČEK...
...ali na gospodov dan po fasngo???
Državni svet je izglasoval veto na novelo zakona o trgovini. S 1. januarjem je tako začel veljati zakon, ki je bil doslej zadržan, ker je ustavno sodišče ugotovilo nekatere nepravilnosti. Zaplet s trgovinami se je s tem le še povečal, saj je ustavno sodišče tedaj iz zakona črtalo določilo o velikosti trgovin, ki so lahko ob nedeljah odprte.Državni svet je na novelo zakona o trgovini izglasoval veto, s katerim razširja spisek prodajaln, ki so lahko odprte ob nedeljah. Veto je predlagala interesna skupina delodajalcev, ker besedilo novele zakona ne ustreza referendumu, prav tako pa ne sledi odločbam ustavnega sodišča.
Poslanci naj bi o noveli zakona o trgovini znova odločali na izredni seji 10. januarja. V primeru sprejetja novele z absolutno večino bo ta zamenja veljavni zakon, ki ureja prepoved nedeljskega dela z izjemo desetih nedelj v letu in z izjemami, ki so bile opredeljene že v referendumskem vprašanju izpred dveh let. To je sicer predvidevalo tudi omejitev prodajne površine izjem, ki pa v tem trenutku ne veljajo. Ustavno sodišče je namreč hkrati, ko je zadržalo izvajanje zakona, razveljavilo tudi omejitev površine na 80 kvadratnih metrov. Predlagatelju so naložili, da omejitev določi znova, vendar ne arbitrarno. Če bo državni zbor novelo zakona o trgovini znova potrdil, bodo lahko trgovine z nujnimi življenjskimi izdelki odprte do deset nedelj v letu, določene pa so tudi izjeme, ki so lahko odprte brez omejitev. Medtem ko je prvotni predlog med izjeme uvrščal bencinske servise, prodajalne v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, je DZ med izjeme uvrstil še prodajalne v starih mestnih in trških jedrih, naravno-, kultumo-zgodovinskih in romarskih centrih, smučarskih centrih, marinah, kampih, zdraviliščih, turističnih središčih in na pokopališčih. Za vse bo veljala omejitev 200 kvadratnih metrov prodajnih površin.
Besedilo: IM.
V TRBOVLJAH NOVA DLLOVNA (IN, AH, PARKIRNA) MESTA
Tik pred iztekom starega leta, 29.12. 2005, je bilo v Trbovljah veselo in živahno.. Od 9.30 ure pa vse do večera je na Trgu svobode poteka] zabavni program ob otvoritvi 55. hipermarketa SPAR (v lanskem letu so jih v Sloveniji odprli 11).
Gradnja nakupovalnega centra v Trbovljah je bila zaupana podjetju Pluton Gradnje. V trgovino in opremo je Spar Slovenije investiral 960 mio sit. V novem sodobnem trgovskem centru je poleg prodajnih in poslovnih prostorov tudi pokrito parkirišče za 155
osebnih avtomobilov. Množica ljudi je nestrpno čakala na uradno otvoritev trgovine, ki je, vsaj na področju ponudbe s hrano, največja v Zasavju.
Letos Spar proslavlja 15 leto od odprtja prvega Sparovega supermarketa v Sloveniji. Skozi vse leto bodo potekalo akcije in razne ugodnosti za kupce. V Celju pa bo letos odprt veliko večji in prenovljen Interspar.
Igor Domijan, vodja profitnega centra SPAR in prokurist Špara za Slovenijo, je po otvoritvi povedal:
»V hipermarketu, ki ima 1850 m2 poslovnih prostorov in spada med največje Sparove trgovine te vrste, je zaposlenih 30 ljudi iz Trbovelj in bližnje okolice. Večji je samo Inter Spar. Naša strateška odločitev je bila, da moramo zasavski prostor pokriti s Sparovimi poslovalnicami. Najprej nam je to uspelo v Hrastniku, kjer imamo za približno 600 m2 manjši trgovski center kot v Trbovljah. Upamo, da nam bo v bodoče uspelo kje v bližini odpreti še kakšno našo trgovino. Dogovaijanja so v teku, žal pa ni nič dorečenega. Kjerkoli smo prisotni, želimo našim kupcem zagotoviti zadovoljitev vseh njihovih potreb po prehrani in ostalih sorodnih proizvodih, ki spadajo v gospodinjstvo in tudi druge družinske potrebe. Koncentriramo se predvsem na sveže sadje in zelenjavo, delikatesne in mlečne izdelke, bogata je izbira ribjih jedi, mesnica zagotavlja sveže in kvalitetno meso, mini pekama pa sveže in okusne pekarske izdelke in pecivo. Poleg tega pa naša ponudba vsebuje še marsikaj drugega, kar pač spada v hipermarkete. Glede cen moram reči, da imamo enotno cenovno politiko. Vsepovsod po Sloveniji, kjer smo prisotni, so enake cene. Na dan otvoritve pa poskušamo kupce dodatno ‘motivirati’ s posebnimi ponudbami posameznih artiklov. Tako je tudi danes v Trbovljah. Z obiskom sem izredno zadovoljen, še posebej, če upoštevamo vremenske pogoje. Mraz in sneg sta ovirala tudi gradnjo objekta. Bil sem v dvomih, da nam bo otvoritev uspela še pred novoletnimi prazniki. Vsem se zahvaljujem za razumevanje in pomoč, tako upravni enoti občine Trbovlje, kot vsem izvajalcem. Vsi so vložili maksimalne napore, daje trgovina pričela obratovati že v letu 2005. Obisk je izjemen, takšnega nisem pričakoval, čeprav sem vajen otvoritev. Potrudili se bomo, da boste v Trbovljah zadovoljni z nami.«
Letos bodo odprte še trgovine z avdio in video opremo, mobilno telefonijo, elektrotehničnim materialom, oblačili in trafika. Lahko boste obiskali tudi slaščičarno, frizerja ali pa urarja.
Trboveljska bolnica je ob otvoritvi od podjetja Spar prejela ček za 1 mio sit za nakup novega ultrazvoka na ginekološkem oddelku. Obiskovalci pa so pasli oči nad bogato založenimi prodajnimi policami in uživali ob nakupih ter zabavnem programu, z znanimi izvajalci, ki je spremljal prvi dan obratovanja hipermarketa Spar, da o bradatem dobrem možu ne govorimo...
Besedilo in slike: M.A.Š
A\(5VA'
DRUŠTVENO ©)
BLAGOSLOV
Na Štefanovo je bil v Čečah nad Trbovljami pri cerkvi Sv. Katarine že 10. tradicionalni žegenj konj.
Organizacija je bila v rokah krajanov, ki jih je vodil Alojz Jager - Vrhar in Konjeniškega društva Trbovlje, katerega predsednik Zdravko Peško je nagovoril vse prisotne, potem ko je župnik Ivan Selih zaključil z obredom.
...k blagoslovu prihajajoči...
Blagoslov so dobili vsi toplokrvni in hladnokrvni konji različnih pasem z jahači in v vpregah ter letošnja žrebeta.
Na žegen prihajajo rejci s konji iz bližnje okolice, člani Konjerejskega društva Hrastnik in Konjeniškega društva Trbovlje.
Organizatorji so poskrbeli za vse obiskovalce. Žejo so gasili z dobro kapljico, lahkoto z domačim kruhom in klobasami, za sladkosnedne je bila domača potica in pecivo, ki so ga pripravile domače gospodinje in...harmonikar je raztegnil meh...
...in: vdana v svojo usodo...
Blagoslovljeni so bili tudi Izlaški konji in konjeniki.
Besedilo in slike: Fanči Volaj
A\C$/A'
AKCIJA
OBLJUBA DELA DOLG:
ZASAVČEVA KLOBASARIJA IN BIJNKIJCARLIA
BO 1». SVEČANA 2006
Na zadnji Zasavčevi salamijadi smo napovedali, da bomo v zimskem času pripravili revijo klobas,
ki imajo domovinsko pravico v Zasavju.
Radi bi skupaj zbrali čim več izdelovalcev klobas različnih sort, da bi se spoznali, izmenjali izkušnje, se družili. Osnovni namen tega druženja naj bi bilo tudi boljše spoznavanje ljudskega izročila delanja klobas, dokler nam ga država in Evropa, ali pa Evropa in država, kakor že vzamemo, popolnoma ne prepovesta.
Že naši predniki so vedeli, da k dobri hrani sodi tudi dobra pijača. Zasavske vasi so večinoma na takih legah in klimatsko neugodne, da kaj prida trte nikoli niso uspeli vzgojiti, izredno uspešno pa so uspevale domače sorte jabolk in hrušk.
To sadje pa je bilo odlična surovina za izdelavo jabolčnega, hruškovega, največkrat pa kar mešanega soka.
Ta sok še danes po različnih koncih imenujejo jabolčnik, japček, bunkuc (bunkovec), toukuc (tolkovec), krtoučenc.... Ime bunkuc in toukuc pride zaradi tega, ker so pred stiskanjem sadja le-tega v koritih tolkli s kiji, mlini za mletje sadja so se namreč množično uveljavili šele po prvi svetovni vojni.
Tako pridobljen sok so kmetje pustili v posodah, tako, da je lahko uhajal ogljikov plin, zrak pa zraven ni mogel. Jabolčnik, ali kakor ga že imenujemo, nastane, ko se ves sladkor spremeni v alkohol, kar traja od enega do šest tednov,
odvisno od temperature in količine sladkorja v jabolkih.
Po odvretju so ga običajno pretočili v temeljito oprane sode in dobro zaprli, pa so imeli zdravo in osvežilno pijačo.
Del jabolčnika so po odvretju pustili odprtega, daje prišel v stik z zrakom in trosi v njem sprožijo fermentacijo, tako da se alkohol pretvori v ocetno kislino in so dobili jabolčni kis. Le-ta pa ima velik pomen pri zdravljenju raznih bolezni in njihovem preprečevanju. Vsestransko je kis uporaben v kuhinji (kot dodatek za okus), z njim kisamo jedi, konzerviramo živila, uporabljamo ga kot čistilo in razkužilno sredstvo.
Modema spoznanja o zdravilnosti jabolčnika v obliki vina ali kisa trde, da koristi ožilju, ga čisti, zmanjšuje krvni tlak in stopnjo holesterola v krvi, krepi srce, kalij, s katerim so jabolka zelo bogata, uravnava delovanje ledvic, živčevja in mišičevja, ureja prebavo..., skratka zdravilo!
Vse našteto, pa tudi dejstvo, da je jabolčnik težko dobiti, saj je le še peščica ljudi, ki se ukvarjajo s tem, nas je spodbudilo, da takšne ljudi poiščemo, da se nam javijo in o njih še kaj napišemo.
Zatorej bomo 18. februarja, seveda ob sodelovanju z vami, dragi bralci, poiskali pridelovalce jabolčnika in klobas!
Na obe prijavnici opozorite ljudi, kakršne iščemo, če pa ste sami eden od takih, pa nemudoma pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi
0 BODOČNOST
\A «SAMlAItICI TUDI HRASIMČAiVI
Na Osankarici -Pri treh žebljih - je bila v nedeljo, 8.1.2006, spominska slovesnost ob 63.obletnici zadnje bitke legendarnega Pohorskega bataljona.
Spominske slovesnosti s kulturnim programom so se udeležili tudi hrastniški borci in štiri predstavnice šolarjev z mentorico, saj je bil med padlimi borci tudi Hrastničan Rajko Munih, po katerem nosi šola ime.
OŠ NH Rajka Hrastnik ima v spomin na ta dogodek tudi dan šole z različnimi dejavnostmi.
FotograGji: Tina San tej Besedilo: Fanči Moljk
POGOVOR
MARINA BAKOVIČ, direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje
»SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE IMA KRAJŠE ČAKALNE BOBE KOT JE SLOVENSKO
POVPREČJE«
Splošna bolnišnica Trbovlje je za mnoge Zasavce in tiste, ki to niso, kraj rojstva, obiskujejo pa jo tudi kasneje, oziroma njen kirurški, ginekološki in porodniški ter interni oddelek in pediatrijo. Domačini imamo ‘lepo’ navado, da radi kritiziramo vse povprek in ker se zarečenega kruha poje več kot _pečenega, se pogosto zgodi, da se naenkrat znajdemo tam, kjer ‘ni muh’. Ob tem se spomnim stavka pokojnega dr. Antona Kastelica, ki je rekel: »Ce se pri nas kaj zgodi, vedo vsi in ko gre grešnik po cesti mu v obraz povedo kaj si mislijo. Ce se enaka napaka zgodi v Ljubljani, zanjo ne ve nihče.« Trboveljska bolnišnica je bila v letih svojega delovanja velikokrat pod drobnogledom in tudi o njeni ukinitvi je bilo govora. Zadnja obnovitvena dela pričajo o tem, da bo še obstajala. O delu v tej ustanovi smo se pogovarjali z direktorico Marino Barovič. Bolnišnica ima častitiljivih 80 let in to je dovolj zgovoren podatek.
Ali načrtujete kakšno posebno praznovanje?
V	letošnjem letu obletnice ne bomo posebej obeležili. V pogovoru s poznavalci delovanja zdravstva v preteklem stoletju se mi je porodila ideja, da bi bilo prav, da pomen zdravstva, njegovega delovanja, razvoja, povezovanja med različnimi nivoji, predstavimo širše. Upam, da bo ideja sprejeta, tako da bodo vse tri občine in njihovi zdravstveni zavodi sodelovali pri pripravi tega pomembnega obeležja.
Na kaj ste posebej ponosni v vaši ustanovi?
Čakalne dobe za preglede in posege smo v letošnjem letu skrajšali na minimum, tako da so pod slovenskim povprečjem.
V	začetku meseca novembra, takoj po podpisu Pogodbe o opravljanju zdravstvenih storitev z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo vse osebne zdravnike, osebne pediatre
I. del pogovora
in osebne ginekologe, ki delujejo v občinah Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Litija in Radeče obvestili o čakalnih dobah v posameznih specialističnih ambulantah, načinu naročanja (ure, telefonske številke), tako da bodo paciente lahko obvestili, ko se bodo ti odločali, glede na dano možnost proste izbire zdravnika specialista, za specialistično ambulanto, ki jo bodo obiskalli. Upam, da bomo tako s skupnimi močmi in s sodelovanjem med primarnim in sekundarnim nivojem, pripomogli k pravočasnemu odkrivanju vzrokov bolezenskih težav in preprečevanju poslabšanja stanja obolelih.
Kako izgleda osebna izkaznica ustanove?
Splošno bolnišnico Trbovlje, njeno dejavnost in njene kapacitete, poznamo vsi, saj smo se že srečali s posameznimi vrstami dejavnosti, ki se v njej odvijajo, ko smo sami ali naši najbližji, prijatelji ali znanci potrebovali zdravstveno oskrbo. Kompleksno jo že dalj časa nismo imeli priložnost predstaviti, zato mi dovolite, da kar v tej smeri nadaljujem. Organizacijsko obliko, v kateri danes deluje bolnišnica, je dobila v letu 1993 z aktom o ustanovitvi s strani Vlade Republike Slovenije. To pomeni, daje njen ustanovitelj vlada in da deluje kot javni zdravstveni zavod na sekundami ravni. Danes je bolnišnica ena izmed večjih pravnih oseb v Zasavju. Deluje sicer samo na področju javnega sektorja, posredno pa ima vpliv na delovanje vseh pravnih oseb tako na področju javnega kot zasebnega sektorja. Danes je v bolnišnici zaposlenih za nedoločen čas 270 delavcev, pogodbenih sodelavcev na različnih strokovnih področjih je preko 20. V letošnjem letu bomo ustvarili prihodek, ki bo znašal več kot 2,6 milijarde SIT.
Bolnišnica opravlja specialistično
bolnišnično dejavnost, specialistično ambulantno dejavnost in tudi del osnovne dejavnosti.
Na področju specialistične bolnišnične dejavnosti opravlja bolnišnično zdravljenje na štirih temeljnih oddelkih: internem, ginekološko porodnem, kirurškem in pediatričnem. Letno se v bolnišnici na oddelkih zdravi okrog 5.800 bolnikov. Čakalne dobe za elektivne sprejeme (na katere se pacient naroči, op.a.) so minimalne, izjema je le interni oddelek, kjer se sprejemi opravljajo le preko urgentne intemistične ambulante. Bolnišnični oddelki ne bi mogli funkcionirati, če mu pri tem ne bi pomagale še druge strokovno medicinske dejavnosti kot so oddelek za anestezijo in reanimacijo, oddelek za transfuzijo, oddelek za radiologijo in ultrazvok, laboratorij za klinično kemijo in biokemijo, oddelek za fizikalno rehabilitacijo, centralna sterilizacija in bolnišnična lekarna.
Na področju ambulantne specialistične dejavnosti opravljamo specialistične preglede na naslednjih področjih: internistiki, ginekologiji, kirurgiji, anesteziologiji, pediatriji, radiologiji in ultrazvoku. V specialističnih ambulantah opravimo okrog 45.000 pregledov letno. Pod ambulantno specialistično dejavnost se uvršča tudi dializa.
Ginekološki in porodniški oddelek je večini poznan...
Ginekološko ambulanto z ultrazvočno dejavnostjo poznajo mnoge pacientke. V okviru teh ambulant delujejo ambulante za spremljanje patološke nosečnosti in za moško ter žensko subfertilnost (za zdravljenje neplodnosti op.a.), urološka ambulanta, ambulanta za bolezni dojk in mamografija. Danes je zelo pomembna ambulantna dejavnost na področju spremljanja ženske inkontinence, ki se operativno zelo uspešno zdravi. Operativne posege uspešno opravljajo tudi na našem ginekološkem oddelku.
A\C$/A'
©) POGOVOR
Na primarnem nivoju imajo ženske možnost izbire osebnega ginekologa, dejavnost se odvija v dispanzerju za žene.
Ob tem bo vsekakor zanimiv podatek o rojstvih v državi v primerjavi z Zasavjem in kolikšen odstotek porodnic je iz krajev izven Zasavja?
Na nataliteto vpliva število porodov. V letu 1993 se je v Sloveniji rodilo 19.793 otrok, v Zasavju 417 otrok, v letu 2002 pa v Sloveniji le še 17.501 otrok oz. 88,4 % glede na leto 1993, v Zasavju pa 368 otrok oz. 88,2 % glede na leto 1993. Najmanj se je število rojstev zmanjšalo v občini Zagorje, in sicer za 9,8 %, v občini Hrastnik za 11 %, največ pa v občini Trbovlje za 14,4%.Slika 2 Na porodnem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje se je v letu 2002 rodilo 423 otrok, od tega iz Zasavja 300. Porodnic izven zasavskih občin je okrog 30%.
Trboveljski ginekologi so mnogim pomagali, da so postali starši.
Pred razpadom Jugoslavije smo imeli enotni zdravstveni sistem zavarovanja in tako niso bili potrebni posebni pravni postopki za zdravljenje v drugih republikah in drugih zdravstvenih zavodih.
Takrat je na ginekološki oddelek in v specialistične ambulante prihajalo veliko pacientk iz drugih delov države. Danes teh pacientk ni, ker bi bile samoplačnice, stroški zdravljenja pa so zelo visoki, tako da jih povprečen državljan ne more pokriti, razen izjem. Je pa na tem področju druga resnica. Danes se strokovnost naših ginekologov odraža v gravitiranju pacientk na ginekološko porodni oddelek iz drugih regij Slovenije, predvsem iz celjske in krške, pa tudi iz drugih občin znotraj ljubljanske regije, kamor Zasavje spada.
Na področju operativnih posegov bi še posebej izpostavila uspešno operativno zdravljenje stresne inkontinence. Glede na velikost našega oddelka v primerjavi z drugimi bolnišnicami teh operativnih posegov opravimo relativno veliko, zato smo se tudi na tem področju prijavili na pridobitev dodatnega programa.
Za otroke, šolarje in mladostnike delujejo pediatrična, nefrološka, alergološka, neonatalna in EKG ambulanta.
V okviru Splošne bolnišnice je tudi otroška bolnica. Tudi njej ‘nekaj’ grozi,
češ da je prevelika, vsi pa vemo, kako pomembna za ozdravitev je pri otrocih bližina domačih. Kakšni so načrti?
Za otroke, šolarje in mladostnike delujejo pediatrična, nefrološka, alergološka, neonatalna in EKG ambulanta. Iz demografskih podatkov in iz podatkov o številu porodov je razvidno, da se rodi vedno manj otrok, kar posledično vpliva tudi na število hospitalizacij. Ne smemo prezreti, da so pri zdravljenju otrok danes zelo uspešni otroški in šolski dispanzerji, ki delujejo v okviru primarnega nivoja zdravstva, prav tako pa se je spremenila tudi patologija obolevnosti. Naj izpostavim prizadevanja pediatrov v Sloveniji, ki se trudijo, da bi imeli otroci in mladostniki 24 ur na dan, vse dni v letu, oskrbo s strani pediatrov. Predlagane so ustanovitve tako imenovanih dežurnih pediatričnih centrov za otroke in mladostnike. Predlog novega programa zdravstvene dejavnosti predvideva razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo in posega v obstoječo organizacijo dela zdravstvene službe z vidika delitve dela in funkcionalne povezanosti primarne in sekundarne ravni zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov. Sodi med prednostne naloge javnega zdravstvenega interesa, ki jih je postavilo Ministrstvo za zdravje. Z uvedbo DCOM (Dežurni center za otroke in mladostnike op.a.) se bo zvišala kakovost obravnave akutno obolelih otrok in mladostnikov, ki iščejo pomoč v dežurni službi, kar je eden izmed pomembnih ciljev ustanavljanja centrov, prav tako tudi zdravstvene reforme, seveda pa tudi vseh zdravstvenih delavcev.
Je nova organizacijska oblika namenjena otrokom in mladostnikom po celi Sloveniji in le samo Zasavju? Predvidena je ustanovitev najmanj 12 dežurnih centrov za otroke in mladostnike in v mreži vseh centrov je Zasavje samo eno izmed njih. DCOM se bodo delili na male, srednje in velike. Glede na različne informacije, ki so krožile v preteklosti okrog ustanavljanja pediatričnih centrov in povzročile kar nekaj vroče krvi, poudarjam, da ustanovitev le-teh ne sme in ne more biti vzrok za ukinitve in poslabšanja zdravstvene oskrbe druge populacije (npr. odraslih), ampak pomeni le zviševanje kakovosti obravnave otrok in
mladostnikov.
Za letošnje leto je bila predvidena uvedba pilotskega projekta delovanja dežurnih pediatričnih centrov za otroke in mladostnike, vendar žal, zaradi pomanjkanja sredstev v zdravstveni blagajni, do realizacije ni prišlo. Namen uvedbe pilotskega projekta je predvsem ugotoviti slabosti in prednosti delovanja. Pobudo za izvedbo pilotskega projekta smo kreatorjem zdravstvene politike posredovali tudi za leto 2006.
Torej tudi bolnica nima vedno dovolj sredstev za svoje in naše potrebe. Ji pomagajo donatorji da lahko kupi aparature, ki so nedvomno potrebne za učinkovitejše diagnosticiranje?
Socialno stanje prebivalcev Zasavja, prav tako tudi stanje na področju privatnega sektorja (področje gospodarstva), se odraža tudi na humanitarnem področju, na področju donacij. Pa ne glede na to, se občani in podjetja kljub težki situaciji radi odzovejo, po svojih močeh, humanitarnim akcijam, večkrat so pobudniki kar sami. Upam, da bodo tako aktivno sodelovali tudi v bodočih akcijah, v letošnjem letu pa pri zbiranju sredstev za nabavo ultrazvoka za potrebe ginekološko porodnega oddelka.
Mimo so novoletni prazniki, polni evforije, pričakovanj, dobrih želja, pa bi le rada položila v srca vseh tistih, ki bodo brali ta članek, da nikoli ne pozabijo na vse tiste, ki so v stiski, ki žiyijo v pomanjkanju, ki so sami ali osamljeni, da ne pozabijo na vse tiste, ki so izgubili eno izmed najpomembnejših vrednot, to je zdravje, da se nanje spomnijo na kakršen koli način vsak dan v letu, da bi jim pomagalo vrniti vero v boljši jutri, dati občutek, da niso sami v nesreči, da so le še kje dobri ljudje, ki mislijo nanje, med drugim tudi tako, da darujejo za nakup potrebne medicinske opreme. Naj se vsem darovalcem že danes zahvalim s Trstenjakovo mislijo: Dobrota ni sirota, sirota je tisti, ki ni dober.
Besedilo: Irena Vozelj
LOGIČNO JE VOZITI LOGANt ŽE OD 1.575.000,00 SIT
RENAULT MALGAJ
Gabrsko 30b, 1430 Trbovlje
Tel.: 03 56 33 110,111,112,113,114
©) DRUŽABNO
—	- -i--------------
TKI DECEMBRSKE KLOPOTEC
BOGDAN MAKOVEC IN NJEGOVA KLARA
Srednji dol je narava umestila med Ajdovščino in Novo Gorico. Tam biva, vinograde obdeluje ter neguje grozdne jagode vinogradnik iz Vipavske doline, Bogdan Makovec. Južno pobočje, kjer se nahaja Brje na Vipavskem, je kot naročeno za dobro zorenje grozdja. Pravzaprav je to del ozemlja, ki je na prelomu med Vipavsko dolino in Krasom. Plast prsti, ki se je krčevito in ponosno že stoletja oklepa tamkajšnje prebivalstvo, je tudi trto napravila trmasto in odporno.
Vedno so bili ljudje iz teh krajev, skupaj s svojo trto, na prepihu različnih kultur, političnih in gospodarskih interesov. Pa so kljub vsemu, tako ljudje kot njihova trta, ostali živi in ponosno strmijo v bodočnost. Burja in sonce dajeta grozdju in vinu poseben, neponovljiv pečat.
Blagovna znamka Bogdana Makovca se imenuje MANSUS. Poleg vinogradništva in vinarstva pa imajo pri hiši še vinoteko Makovčev hram. Bogdan pravi, da so svoje življenje povsem posvetili obdelovanju vinogradov in pridelavi ter vzgoji vin. Trenutno imajo posajenih 45 tisoč trsov različnih vrst grozdja, ki rastejo na 10 ha zemlje. Iz pridelanega grozdnega jagodičja dobijo letno v povprečju od 40 do 50 tisoč litrov vina visoke kakovosti.Vinograde intenzivno pomlajujejo, saj v bodoče računajo na dodatno posaditev še 10 do 15 tisoč novih trsov. Tako bodo dosegli svoj dolgoročni cilj. Poudarek pri hiši je na kvaliteti in ne na količini. Poleg tega bodo ostali zvesti integrirani pridelavi grozdja. To pomeni, da uporabljajo minimalne količine mineralnih gnojil. Držijo se navodil, ki jih predpisujejo okoljevarstveni ukrepi. Ekološka obdelava vinogradov se odraža tudi v kakovosti njihovih vin. Skrb za okolje je opazna v barvi steklenic in etiketah, ki so na njih. Na embalaži prevladuje zelena barva. Kot pravi Bogdan, je njihova proizvodnja od začetka do končnega produkta in ponudbe vin v znaku zelene linije.
V Vinoteki klopotec je Bogdan Makovec v soboto, 17. decembra 2005, ljubiteljem vin predstavil le del svojih vinskih posebnosti. To so bila tri vina tekočih letnikov; točaj, sivi pinot
V ZAGORJU
in barbera rose, ter rumeni muškat, ki je edini predstavnik sladke linije. Prisotni sta bila tudi merlot letnik 2001 in cabemet sauvignon letnik 2002. Iz več sort sestavljeni sorti pa sta goste očarala; rdeča vizija, sestavljena iz cabemet sauvigniona in merlota, ter bela vizija, ki vsebuje beli pinot, chardonay in sivi pinot. Najbolj pa bo obiskovalcem Vinoteke klopotec v spominu ostala klarenica. To je vinska posebnost iz avtohtone vrste grozdja, ki se imenuje tako kot vino. Trta ima zelo bogato zgodovino, ki sega v leto 1513. Trsje je tiste čase imela okrog svojega imetja posajeno, čudaška samotarka, gospa po imenu Klara, ki si je s trto ustvarila neke vrste živo mejo in tako varovala svojo samoto pred pogledi mimoidočih. Leta 1960 so se pri Makovčevih odločili, da bodo posadili klarenico in jo uveljavili, kot avtohtono vrsto grozdja. Začeli so ubirati cepiče in jih saditi v svoje vinograde. Seveda so morali vrsto tudi prijaviti odgovornim institucijam in službe, ki so opravile vse potrebne analize in ostale formalnosti ter končno izdale potrdilo o avtohtonosti klarenice ter njeni primernosti za pridobivanje grozdja. Tako je danes na majhnem prostoru posajenih 6 tisoč trsov od katerih ima Bogdan Makovec v lasti 4 tisoč avtohtonih sadik. Vino, ki ga Bogdan dobi iz grozdja klarenice, ima v sebi nekaj posebnega, divjega, vendar prijetno okusnega. Ima neponovljivo aromo in izjemen, skrivnosten okus. Vsi, ki so v Vinoteki klopotec poskusili klarenico, so menili, da vino predstavlja posebnost brez primere.
ISTENIČEV PRESTIGE BRUT NATURE
Stara vas na Bizeljskem je domovanje družine Istenič. Priimek Istenič je pojem, ki nas v hipu poveže s penino. Poleg že znanih penečih vin, je kletar Andrej Žmavc, 24. decembra v Vinoteki klopotec predstavil tudi novost, ki so jo do sedaj predstavili le članom kluba penine. Za javnost pa so jo prvič pokazali in v preizkus dali v Vinoteki klopotec. Novost, ki so jo poimenovali PRESTIGE BRUT NATURE, je v trenutku osvojila slehernega poznavalca dobre penine.
Posamezni obiskovalci so brez dlake na jeziku menili, da nova penina prestige prekaša tudi penino No 1 cuvee speciale, ki je do sedaj, po mnenju mnogih, zasedala prvo mesto med vsemi sicer odličnimi Isteničevimi peninami.
Penina prestige brut nature doseže najboljše učinke na področju okusa in arome, če jo postrežemo ohlajeno na 4 do 6 stopinj celzija. Pravo radost razvajenim gurmanom pa zagotavlja, kadar se druži skupaj s perutnino, ribami, školjkami in mladim sirom.
Seveda pa je izbira Isteničevih penin še veliko večja in širša. Penine; golf, desiree, desire light, gourmet, Barbara, Miha, Michelle, cuvee princesse...pa ljubitelji penine, zlasti tisti, ki so člani kluba Isteničevih penin, dobro poznajo in vedo kaj sodi zraven čaše pristne bizeljske penine na praznično
obloženo omizje. Penina je lahko aperitiv, prav tako pa se posamezne vrste podajo k različnim jedem kot so jedi iz perutnine, rib, školjk divjačine, praviloma vse pa sodijo zraven sladic.
Poleg izvrstnih penin Isteničevi pridelujejo za trg tudi balzamični kis »Aceto balsamico Bizeljsko«, kije zaradi vonja in rahlo sladkavega okusa odličen dodatek mozzarelli s paradižnikom, parmezanu ter raznim mesnim omakam.
ZADNJI (JOST lüMlüllAN RKYA
31.12.	2005 je v Vinoteki klopotec gostoval zadnji vinogradnik, ki je Zasavčanom predstavil svoja vina. Pridelovalec Emeran Reya ima španske korenine.Njegovi vinogradi so v Goriških Brdih, v Kozani pri Dobrovem. Kot zanimivost je predstavil tudi svojo penino, ki jo je začel pridelovati šele pred tremi leti in je prava redkost za ta vinorodni okoliš.
Vina Emeran Reya, je pravzaprav predstavil zastopnik Branko Koncilja, ki predstavlja pridelke tokrat obravnavane vinogradniške družine. Branko je nekaj let delal v vinoteki v Ljubljani. Tam se je prvič seznanil s skrivnostmi pridelave vin. Potem pa je opravil še šolanje v Mariboru. Svoje znanje o vinih je z veseljem delil tudi gostom v Vinoteki klopotec: »Vinogradniško družino Emeran Reya zastopam z veseljem, ker pridelujejo ena izmed najboljših vin kar jih poznam. Pri hiši so svoje znanje o pridelavi grozdja in vina posvetili kakovosti, na kar sem še posebej tudi sam ponosen in vina predstavljam z dušo ne le s svojo telesno prisotnostjo.« Branko Koncilja je v Vinoteki klopotec obiskovalcem predstavil sivi pinot, rumeni muškat, cabemet sauvignon, cabemet franck in penino Emeran Reya, ki je pridelana po klasični metodi, na trgu pa jo je mogoče dobiti v suhi in polsuhi izvedbi. Penina ima okus gozdnih sadežev.
Vinogradništvo Reya razpolaga s približno 120 tisoč trsi. V vinogradu se najdejo vse vrste sort, ki so znane za vinogradniško področje Goriških Brd. Po oceni degustatorjev imajo vina Emerana Reye pečat Goriških Brd s posebno šarmantnostjo, ki jo poznavalci dobrih vin hitro spoznajo, ločijo od povprečja in vzljubijo. Poseben okus in aroma so značilnosti Emeranovih vin. Od kod imajo vina tako značilen in nepozaben okus in vonjave je gostom Vinoteke klopotec pojasnil zastopnik Koncilja: »Bdenje nad trsi traja vseh dvanajst mesecev v letu in to sleherni dan, od jutra do večera.
DRUŽABNO |0
Pa ne le bdenje nad trsjem, tudi vinu v kleti se nenehno posveča pozornost. Vse, kar se dogaja, je potrebno pravočasno ugotoviti in sprejeti prave ukrepe. Nič ne sme biti zamujeno. Dejal bi, da gre za ljubezen do vinske trte in vina kot končnega produkta, ki gospodarju vrača njegovo nenehno pozornost, v obliki okusa in arome. Kot ste sami ugotovili ima vino posebno zaznavno šarmantnost in zapeljivost. Človek se mu preprosto ne more odreči.«
Za jedi, ki spremljajo dobra vina, pa je Branko dejal: » Moje osnovno načelo glede obrokov in vin je, da ob lahki hrani, kot so testenine, teletina, belo meso, ribe in podobne jedi, postrežemo z bolj suhimi belimi vini. K rdečemu mesu in bolj kaloričnim obrokom, ki vsebujejo živalske beljakovine, pa sodijo vina kot so cabemet sauvignon ali cabemet franck, katerih cvetica se še posebej poda k divjačini.«
Spoznavanje slovenskih vinogradnikov in njihovih vin je za leto 2005 končano. Vinotekarja Marija in Uroš Naprudnik sta poskrbela, da so bile novembrske in decembrske sobote v Vinoteki klopotec zanimive in poučne. V predstavitvah so ljubitelji vin lahko spoznali kar nekaj zanimivih novosti s področja slovenskega vinogradništva. Napotki vinarjev, ki so ob predstavitvi svojih vin obiskovalcem z veseljem svetovali, kaj sodi zraven čaše dobre kapljice na čisto vsakdanji ali praznični krožnik, pa so bili dobrodošli.
M.A.Š.
OPRAVIČUJ!
V 25. številki Zasavca je prišlo do neljube napake v članku pod naslovom »Vinska hiša Čurin - Praprotnik tradicija in kakovost«. Priimek Praprotnik se pravilno glasi Prapotnik. Ime, ki spada k priimku pa ni Jože temveč Slavko. Bralcem in napačno poimenovanemu gospodu se avtor članka iskreno opravičuje.
M.A.Š.
Tudi v številki 23 nam jo je zagodel tiskarski škrat ali pa sv.Martin.
Takrat smo vam predstavili našega zasavskega vinogradnika Avgusta Kranjca, ki smo ga prekrstili v Alojza Krajnca. Avgust, ki je v Kisovcu znan kot Štajerc, nam ni zameril, pa se vseeno še enkrat opravičujemo.
SLR.
Q KRONIČO____________________
Zasavski frker
POLICISTI UPORABILI STINGER
Dne 30.12.2005 ob 03.50 uri je bila Policijska postaja Litija obveščena, da po glavni cesti Zagorje - Litija v smeri Litije vozi voznik osebnega avtomobila, ki kljub večkratnemu ustavljanju s strani policistov Policijske postaje Trbovlje, ki so vozili za njim, ni hotel ustaviti. Voznik je nato zavil na lokalno cesto Sava - Litija. Ker so voznik in potniki v vozilu pred tem in med vožnjo kršili javni red in mir in med vožnjo storili več cestno prometnih prekrškov, so litijski policisti v Ponovičah uporabili sredstvo za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, imenovan stinger, ki je preluknjal pnevmatike. Kljub temu je voznik nadaljeval z vožnjo in se z vozlom ustavil šele za krožiščem pri trgovini Merkur v Litiji, ko se je zaletel v prometni znak na cesti Dolomitskega odreda. Ker so se voznik in potniki zaklenili v vozilo, in vrat kljub ukazom policistov niso hoteli odpreti, so policisti razbili steklo na vozilu in izvedli postopek. Policisti so ugotovili, da je voznik vozil pod vplivom alkohola. Zoper kršitelje bodo policisti PP Trbovlje napisali obdolžilni predlog.
DELNA ZAPORA DVEH CEST
Policija obvešča, da bo od 10.1.2006 do 15.5.2006 delno zaprta glavna cesta Litija-Ljubljana zaradi izgradnje krožišča. Ker mora biti kljub temu omogočen dvosmerni promet, večjih zastojev v prometu ne pričakujejo. Kljub temu vse uporabnike te ceste prosijo, da poskušajo uporabljati obvozne ceste ter da upoštevajo cestno prometno signalizacijo oziroma navodila pristojnih služb. Vsem voznicam in voznikom svetujejo, da na tem delu glavne ceste vozijo še posebno previdno.
Prav tako bo potekal delna zapora regionalne ceste Šmartno pri Litiji - Velika reka za čas od 27.12.2005 do 14.06.2006 zaradi rekonstrukcije ceste.
Aufbiks
PRETEP PRED MERLIJEM
Dne 31.12.2005 ob 00.20 so pijani E.Č, A.T in D.B obstopili občana KJ. Med prepirom so navedeni trije občana KJ večkrat udarili, tako da je padel na tla. Iz lokala je pristopil še H.S., ki je skušal pretep pomiriti. Navedeni trije so nekajkrat udarili tudi njega. Pri posredovanju policije in zbiranju obvestil seje po podatkih policije v postopek vmešala še M.I, (ki je pred prepirom govorila z K.J.), kateri je bilo odrejeno, da kraj zapusti. Ker tega ni storila, je bila s strani policista pospremljena do stopnic podhoda. Ob pretepu in posredovanju policije je bila M.I. lažje telesno poškodovana, ni pa znano, kdo naj bi poškodbo povzročil. Sicer so policisti v svojem poročilu ugotovili, da zoper navedeno M.I. niso bila uporabljena nikakršna prisilna sredstva in na kraju ni tožila o kakšni poškodbi. Zoper pijane E.Č , A.T in D.B je napisan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče Trbovlje zaradi pretepa, zoper lastnika lokala pa obdolžilni predlog zaradi kršitve Zakona o omejevanju porabe alkohola.
»NE BOJ, MESARSKO KLANJE!«
Dne 30.12. ob 23.15 uri so bili policisti obveščeni, da sta se dva občana med igranjem šaha v okrepčevalnici »Pri kozolcu« na Bregu sprla, prišlo pa je tudi do prerivanja v katerem je eden občan dobil prasko na obrazu. Policisti bodo napisali obdolžilni predlog.
VPEL IN GROZIL ŽENI
Dne 4.1. ob 18.15 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanjski hiši v okolici Šmartnega. Policisti so ugotovili, da je
pijani mož vpil na ženo in ji grozil. Ker kljub ukazom policistov ni prenehal s kršitvijo, so policisti odredili pridržanje do streznitve in ga odpeljali v prostore za pridržanje v Ljubljano. Policisti so napisali obdolžilni predlog.
HOTEL OBRAČUNATI Z ZDRAVSTVENIM OSEBJEM Dne 28.12.2005 ob 04.30 uri je bil pridržan 55-letni občan iz Zagorja ob Savi, ki je prišel v Bolnico Trbovlje in v pijanem stanju kršila javni red in mir ter hotel fizično obračunati z zdravstvenim osebjem. Ker ni upošteval odredbe policistov in je nadaljeval s kršitvijo je bil pridržan do streznitve. V popoldanskem času, ko je bil izpuščen iz prostora za pridržanje je ponovno odšel v bolnico Trbovlje ter kršil javni red in mir zaradi česar je bil odpeljan v takojšni postopek pred pristojno sodišče.
Ravbajo kot srake
NI PARKIRAL NA ISTEM PARKIRNEM MESTU Dne 1.1. ob 18.45 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec v času od 17. ure dne 31.12.2005 do 18. ure dne 01.01.2006 na parkirnem prostoru na Jerebovi ulici 3 v Litiji odvzel osebni avtomobil znamke škoda octavia kovinsko zelene barve reg. št. LJ F6-612 in ga nato po uporabi parkiral na istem parkirišču nekaj metrov stran. Oškodovanec je povedal, da je izgubil originalne ključe avtomobila na prireditvi v športni dvorani Litiji. To naj bi izkoristil neznanec in se z avtomobilom vozil. Osebni avtomobil je bil poškodovan po zadnjih levih vratih in zadnjem levem odbijaču. Policisti so začeli z intenzivnim zbiranjem obvestil, nakar so 5.1. v dopoldanskem času prijeli osumljenca, ki je dejanje priznal in zato bodo policisti zoper njega napisali kazensko ovadbo.
SO SE ČUTILI OGROŽENE ZARADI POMANJKANJA PLINA? Dne31.12. ob 17.45 uri so bil policisti obveščeni, da sta dva moška z osebnim avtomobilom znamke renault kangoo bele barve na bencinski črpalki podjetja MOL v Litiji v posode, ki sta jih imela v prtljažnem prostoru, natočila za 12.300 SIT bencina, nato pa odpeljala, ne da bi ga plačala. Policisti so vozilo izsledili v Ponovičah, med postopkom pa so ugotovili, da sta gorivo že prodala osebi iz okolice Litije in da je eden od njiju podobno kaznivo dejanje storil tudi prejšnji dan na bencinski črpalki podjetja Petrol na Brodarski ulici v Litiji in gorivo prodal isti osebi. Policisti so vso ukradeno gorivo zasegli ter napisali kazensko ovadbo.
NAŠLI PREDMETE, KI IZVIRAJO IZ ROPA
Trboveljski policisti so 23.12.2005 na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri 28- in 22-letnemu Trboveljčanu v zvezi suma ropa. Pri hišni preiskavi so se našli predmeti, ki izvirajo iz ropa, zaradi česar sta bila navedena pridržana do 48 ur na podlagi Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter nato z ovadbo izročena preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor.
PRIDRŽALI KRŠITELJA
Dne29.12.2005ob 01.40 uri je bil zaradi kršitve cestno prometnih predpiso v in ne upošte vanja odredbe policisto v pridržan 27-letni Trboveljčan, ki je bil pod vplivom alkohola. Zoper njega sledi obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče.
NE BOSTA PILA KAVE ZASTONJ
Dne 29.12.2005 sta v sostorilstvu 40- in 33-letni Trboveljčan vlomila v trgovino Caffe tropic in iz nje odtujila različne predmete v skupni vrednosti 307.000,00 SIT. Zoper oba je bila podana kazenska ovadba na pristojno sodišče.
'TJrmmjfd
KRONIČNO
ZASEG PONAREJENEGA DENARJA?
Dne2.1.2006je bila opravljena hišna preiskava na podlagi odredbe sodišča pri 29- in 22- letnima Trboveljčanoma zaradi storitve kaznivega dejanja ponarejanja denarja. Predmeti so bili zaseženi.
POŽAR NA NJIVI
Dne 30.12.2005 je prišlo do požara v stanovanju v večstanovanjski hiši na Trgu svobode 23 v Trbovljah. Do požara je prišlo zaradi nezavarovanega plamena sveče ali cigarete. Zaradi povzročitve splošne nevarnosti sledi kazenska ovadba zoper 40. in 33. letna Trboveljčana. Ob požaru je bilo zaradi ogroženosti evakuirano 20 stanovalcev. Zaradi zastrupitve so trije občani iskali pomoč in so ostali na opazovanju v Bolnici Trbovlje. Prav tako je na opazovanju ostal policist, ki se je prav tako zastrupil.
Peter Motnikar
080-1200
“Skupaj proti kriminalu”
ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200
Vozili smo: Renault Clio EI Expression Confort 1.5 dCi 70KM 3V
Renault nas vedno znova prijetno preseneča z novostmi in nič drugače ni tudi tokrat. Čeprav je o avtu, ki je na našem trgu prisoten že od oktobra in je bil prvič javno prikazan junija v Ljubljani, težko pisati o novosti, si Renault Clio lil tak naziv vsekakor zasluži. Tudi zato, ker smo bili kar malce neučakani in smo gospode pri Avtohiši Malgaj kot majhni otroci nenehno cukali za rokav (beri: težili po telefonu), kdaj se bo vendarle novi clio znašel tudi na naših testnih straneh. Pa smo malce počakali... Je pa bilo zato toliko slajše... Sicer pa ima Clio III zelo težko nalogo - zaradi vsestranskega napredka in rasti bo pomembno obogatil Renaultovo ponudbo v ključnem segmentu malih avtomobilov. In če pogledamo prodajo vozil v Sloveniji, ima ta razred skoraj polovičen delež. Clio III sicer posega že na na spodnji rob višjega razreda, to pa dokazuje tudi najvišja ocena varnosti, ki jo je Cliu III prisodil konzorcij Euro NCAP. Renault ima danes skupaj že osem avtomobilov s po petimi zvezdicami, od Lagune II
pa je tako oceno dobil vsak novi model znamke Renault.
Motor in zunanjost
Testni 1,5-litrski dCi motor s 50 kW (70 KM) je navdušil že na samem začetku, ob zagonu. Ponavadi smo vajeni, da dizelski motorji ropotajo, tokrat pa je Renaultovo srce presenetilo. Ob izredno dobri izoliranosti potniške kabine potniki ob normalnem hrupu dolgo časa sploh ne bodo mogli ugotoviti, ali se vozijo na nafto ali plin. 160 Nm navora pri 1700 obratih je ravno pravšnji, da je motor kljub polni obremenjenosti potniške kabine živahen. Poleg našega testnega motorja sta na voljo še dva 1.5 dCi motorja s 85 in 105 KM ter bencinski 1.2 16V s 65 in 75 KM, 1.4 16V (100 KM) in 1.6 16 V (110 KM). Edini minus motorja gre na rovaš tovarniških podatkov; poraba se je namreč razlikovala za en liter. Vendar je ob tem treba dodati, da je dosti odvisno od načina vožnje, ki se razlikuje od voznika do voznika. Ampak vseeno je poraba 5,6 vendarle znosna za tako lep in eleganten avto, ki ga poleg motorja dopolnjuje zelo moderen videz. Renault Clio III po zunanjosti kar nekako spominja na mešanico Modusa ter Scenica, sicer pa mu največji pečat ob maski dajejo luči ter boki, ki so ob prednjem pogledu nekako nevidni. Dinamičen je
tudi zadek, z nekoliko izbočenimi lučmi in diskretno prelomljenim pokrovom prtljažnika, ki je še daleč od radikalnega Megana, pa vendarle prepoznavno del družine. Če iščete podobnosti s starim Cliom, je trojko kar težko primerjati. Vendarle gre za 15 centimetrov daljši avto. Na zadku je vidna še ena sprememba, ki jo bodo opazili le redki. Napis Renault se je vrnil. To lahko pomeni le to, da se zamisel Renaulta, da bi bili prepoznavni le z značko, ni posrečila. Po drugi strani pa so mogoče hoteli le pokazati nov font napisa...
Notranjost
Glede na to, da ima Clio na voljo štiri metre dolžine, lahko zatrdimo, da je tudi v notranjosti prostoren, čeprav prostor tudi v njegovih predhodnikih ni bil ravno velik problem, vsaj če ste sedeli spredaj. Sedeži znajo biti pri daljših potovanjih kar malce neudobni, zato morate paziti na optimalno nastavitev sedalnega položaja. Če pogledamo celotno armaturno ploščo, se je dizajn oblikovalcem le posrečil, moti le na videz dokaj poceni material pri gumbih za serijske ročne klimatske naprave. Tu gre minus pri izbiri materialov, saj naslednik odkrito po Cliu II, kjer so materiali na otip mehki in neceneni, stopa korak nazaj.
Ustavimo se še pri prtljažniku, ki je od predhodnika večji za 36 in meri 288 litrov, ob tem pa s podiranjem zadnjih sedežev lahko pridobimo do tisoč litrov prostornine. O varnosti dovolj pove podatek, ki smo ga že omenili... Clio III ima pet zvezdic!
Če strnemo, je Clio m zagotovo korak naprej. Tudi v ceni. Osnovni dizel vas bo stal 2,8 mio SIT, naš testni avto je stal nekaj manj kot 3.100.000 SIT. Zagotovo bo kot takšen uspel zadovoljiti tiste, ki so že zdaj prisegali na predhodnika. Tudi mi bomo zapisali, čeprav ne prvi... Od stare slave se vendarle ne da dolgo živeti, ampak Renaultovci to zagotovo že vedo in imajo posledično zagotovo kakšnega aduta v rokavu... Renault Clio m so nam za test odstopili v Avtohiši Malgaj Trbovlje, telelon 03 5633110.
Piše: Peter Motnikar, fotografka: PRA V
PREVERI: francoski pesnik AMBON: otok v Molukih
BOLETA potrdilo o plačilu carine IALOMITA: pritok Donave
Vicoteka
Glavni dobitek
“Kaj pa je tebi, človek, da jočeš, ko si pa zadel na loteriji glavni dobitek?”
“Kaj ne bi jokal! Kupil sem dve srečki, čeprav sem vedel, da lahko zadene samo ena."
Zveza
Blondinki zazvoni telefon in ko se oglasi, se sliši samo še: tu,tu,tu ... Blondinka: "Saj vem, da si tu! Zdaj pa povej, kdo si!"
Pokojnina
Star gospod gre v banko po svojo pokojnino, vendar pozabi osebno izkaznico. Da bi dokazal, daje upokojen, si odpne srajco in pokaže svoje sive kocine. Ko pa pride domov, ga žena vpraša:
“Si šel po pokojnino in spet pozabil osebno izkaznico?”
Mož prizna svojo napako, vendar obenem pove, na kak način je dokazal svojo upokojenost in vseeno dobil denar. Žena pa se odreže:
“Škoda, da nisi odprl še zadrge na hlačah, potem bi dobil še invalidnino.”
Gradbišče
Arhitekt pride na gradbišče, vznemirjeni delavci begajo sem ter tja.
“Kaj se dogaja?”
Najbližji odgovori: “Odri so se podrli!" “Ali ste obvestili delovodjo?”
“Še ne.”
“Kaj še čakate, storite to takoj!"
“Saj ga že odkopavamo."
PABERKOVANJE
V davnih časih so poleg mrliča pokopali tudi psa, ki so ga ubili pred pogrebom. Uboga žival naj bi preminulega popeljala v onostranstvo in mu kazala pravo pot.
Razvedrilo krajša čas.
■	B5
■	68 strani
■	izhaja mesečno
■	popust za naročnike
Pokličite:
01/56 36 100, 56 36 102
+
Nagradna križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 20. januarja 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 1/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit
Izžrebanci nagradne križanke 25/2005 so:
Bone za Trgovino JAKA prejmejo:
Jordan Zorko, Prešernova 26, 1410 Zagorje -
5.000.	00 sit
Viki Kavšek, Podvine 44, 1410 Zagorje - 3.000,00 sit Ernest Pršo, Levstikova ulica 12, 1410 Zagorje -
2.000.	00 sit
BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
ČE V SWRJLMBI KEKSOV NI,
NAJ Nič VAS NE SKKßl,
LE POT PO® NO (JE,
IN V KRgoVlNO JAKA EONIEHE, kjeavedno SVEŽE INEO VgCKDNIN CENAJČ KEKSE DOENE
(POSVANA-POmJMBA cm 12.01.
(DO 25.01.2006 AlDšANI KJEXSI 750G (PO
NENEfpJPDNI CENI 680,00 SIT
Trgovina Jaka c.9. avgusta 107, Zagorje tel: 035660280
ŠPICA
Mladinski center Trbovlje in Srednja šola Zagorje sta razpisala kuharski natečaj za mlade z delovnim naslovom - ZDRAVA ŽLICA JE ŠPICA.
V veselem decembru je v kuhinji Srednje šole Zagorje pripravil svojo jed Jure Barovič in z njo navdušil mlade bodoče kuharje in vse zbrane pokuševalce. Tudi v prihodnje namerava Mladinski center Trbovlje pripraviti podobne projekte za vse mlade, ki radi kuhajo in imajo žilico za ustvarjanje novih jedi.Poiščejo jih lahko v prostorih kluba na Rudarski cesti 6 v Trbovljah ali po telefonu (03) 56 - 31 - 018 in mbt: 041 - 663 - 507 in se pogovorijo s kontaktno osebo Polono Siter Drnovšek.
Sliki: MCT
ZA8AVC
naša spletna stran: http://zasavc.gajba.net e-pošta: zasavc@email.si
SPORT
+■
PRVI USPEHI ZASAVSKIH SMUČARJEV V IVOVI
SEZONI
Nova smučarska sezona se je pričela za mlade alpske smučarje, ki so treningi pričeli že v spomladanskih mesecih, prejšnji teden
pa so se pričela prva tekmovanja in sicer za pokal Vzhodne regije.
Zasavski smučarji, ki tekmujejo v kategoriji mlajših in starejših deklic in dečkov, tudi v letošnji sezoni trenirajo pri treh različnih klubih, in sicer Urška Ahac, Nina Žnidar, Katja Murne, Žan Hribar in Urh Kapelar pri SK Velenje, Davor Grabnar pri SK Zagorje, Tjaša Kmet, Nejc Poglajen in Luka Bolarič pa pri SD Trbovlje.
Prvi veleslalom za Pokal Vzhodne regije za mlajše in starejše deklice in dečke je bil v ponedeljek, 26.12.2005 na Kopah. Zasavski smučarji so že na prvi tekmi prismučali do medalj in sicer je med mlajšimi deklicami Nina Žnidar osvojila prvo
mesto, med starejšimi deklicami pa Urška Ahac tretje mesto. Med mlajšimi deklicami je Katja Murne osvojila 7. mesto, Tjaša Kmet pa 10. mesto, med mlajšimi dečki je bil Urh Kapelar 8., Nejc Poglajen 11., Davor Grabnar 14. in Luka Bolarič 16. Drugi veleslalom za Pokal Vzhodne regije je bil 29.12.2005 v Črni na Koroškem. Tudi tokrat je med mlajšimi deklicami zmagala Nina Žnidar, Katja Murne je bila 5. in Tjaša Kmet 12. Med starejšimi deklicami je Urška Ahac osvojila odlično 2. mesto, med mlajšimi dečki pa je bil Urh Kapelar zopet 6., Nejc Poglajen 12., Žan Hribar 16. in Luka Bolarič 20.
V	ponedeljek, 2.1.2006 je bil na smučišču Poseka na Ravnah na Koroškem še prvi slalom za Pokal Vzhodne regije. Tudi v slalomu so zasavski smučarji osvojili dve medalji, in sicer Urška Ahac zlato med starejšimi deklicami in Nina Žnidar bronasto med mlajšimi deklicami. Ostali zasavski smučarji pa so se uvrstili takole: med mlajšimi deklicami je bila Katja Murne 8., Tjaša Kmet 12., med mlajšimi dečki pa je bil Urh Kapelar 6., Davor Grabnar 12., Žan Hribar 13., Nejc Poglajen 19. in Luka Bolarič 23.
V	petek, 6.1.2006, bi moral biti na Kopah superveleslalom, ki pa je zaradi slabih vremenskih razmer odpadel. Naslednja tekma bo državni superveleslalom za Veliko nagrado HERVISA na Kopah.
Besedilo in slika:IM
Kisovški skalci:
ANDRAŽ ZMAGAL
V ponedeljek 26.12.2005 so v Kisovcu izpeljali nočno tekmo POKAL COCKTA za mladince do 16 let.
Navkljub sneženju so domači skakalci razveselili svoje navijače, saj je zmaga odšla v roke domačinu Andražu Pograjcu, klubski uspeh pa je dopolnil Janez Močnik-Guna s šestim mestom. Ostale uvrstitve domačih skakalcev: Dejan Judež -ll.mesto, Leon Grobljar -19.mesto, Aljaž Smolič - 39.mesto, Manja Pograjc - 47.mesto in Katja Požun - 48.mesto.
V soboto 7.1.2006 so se v težkih vremenskih razmerah (visoke temperature) izkazali kot dobri organizatorji. Uspeli so v celoti spraviti pod streho tekmovanje za Pokal Cockta za dečke do 10 in dečke do 11 let. Tekmovanje se je odvijalo na kisovški 25 meterski skakalnici. Pred pričetkom tekmovanja je v vznožju skakalnice kratka slovesnost, ko je zagorski župan Matjaž Svagan izročil Kisovčanom ključe novega kombija, za kar so Občini Zagorje zahvaljujejo. Po kratki slovesnosti, se je pričelo tekmovanje na katerem je štartalo kar 90 tekmovalcev iz 20. klubov. Tekmovanje so v celoti uspešno organizacijsko izpeljali, skakalci in skakalke so razveselili z dobimi rezultati. Pri dečkih do 10 let je bil od Kisovčanov Žiga Hrovat četrti, Anja Javoršek deseta in Julija Sršen enajsta ter Žan Žujič štiriindvajseti in petindvajseti Žan Bantan. Istočasno s kisovškim tekmovanjem, je potekalo tekmovanje
za celinski pokal v Planici na 90 meterski skakalnici. Skakalec zagorskega kluba, mladinski reprezentant, Primož Roglič je z najdaljšim skokom dneva ugnal mednarodno konkurenco in prepričljivo zmagal. Slovenski A-reprezentant Jernej Damjan je bil tretji!!!
Popoldne so se Kisovčani udeležili še tekmovanja za Pokal Cockta v Logatcu. Na tamkajšnji 50 meterski skakalnici je potekalo tekmovanje za dečke do 14 let, dečke do 15 let in
AkS/A
dekleta absolutno. Pri dečkih do 15 let je presenetil Janez Močnik-Guna, saj je zasedel drugo mesto, Andraž Pograjc je bil peti. Katja Požun se je v kategoriji deklet absolutno zavihtela prav tako na drugo mesto, Manja Pograjc pa na sedmo mesto.
Tudi nedelja je bila delovna. V manj kot 24-ih urah so se še drugič pomerili dečki do 14 in dečki do 15 let. Tokrat v Sebenjah pri Tržiču. Tudi to tekmovanje je štelo za Pokal Cockta, skakali pa so na 50 meterski skakalnici. Pri dečkih do 15 let, je tokrat zmagal Andraž Pograjc iz kisovške sekcije. V Planici je bilo v nedeljo spet veselo, po zaslugi Primoža Rogliča, Na drugi tekmi kontinentalnega pokala je doskočil na tretjo stopničko. Lepi obeti za prihodnost komaj 16-letnega Kisovčana.
Za SKZagorje-Skakalna sekcija Kisovec: Borut Markošek
Karate:
KARATEISTE
Karate je ena izmed najstarejših borilni veščin v svetu. Začetek trboveljskega karateja seže v leto 1971, ko sta brata Marjan in Zdenko FRITZ, ki sta sicer trenirala v Ljubljani pri priznanem japonskem mojstru Takaši TOKUHISI, začela s prvimi treningi karateja v Trbovljah. Letos mineva že 35 let od teh prvih korakov. Z leti je klub številčno rasel in se strokovno dograjeval.
V	klubu trenirajo v petih skupinah ločenih po znanju. Klubski trenerji v skupinah nižjega nivoja skrbijo, da otroci pridobijo znanje in veselje do borilnih veščin oziroma karateja. Iz široke baze trenirajočih poiščejo tekmovalce, ki se kasneje v tekmovalni skupini usposobijo za doseganje vrhunskih rezultatov.
V	zadnjih petnajstih letih sodijo tekmovalci Karate kluba Trbovlje zanesljivo v sam vrh slovenskega karateja. Tekmovalci se tudi iz mednarodnih borišč vedno vračajo z lepimi uspehi. V letu 2005 so trboveljski karateisti osvojili kar 145 medalj na uradnih državnih tekmovanjih ter mednarodnih turnirjih. Zelo so ponosni, da so že drugo leto zapored osvojili preko 100 medalj. Rekordnih 164 iz leta 2004 pa bo verjetno zelo težko ponoviti. Razveseljivo je to, da so se v tem letu mlajši tekmovalci po osvojenih medaljah
postavili ob bok starejšim, izkušenejšim, ki so v zadnjih desetih letih osvajali večino odličij. Na uradnih tekmovanjih ter mednarodnih turnirjih so v letu 2005 postali zmagovalci (nekateri celo večkrat): Lejla DORIC, Timi UMEK, Žiga ROZINA, Nik ŽLAK, Nina POŠEBAL, Dunja ANDRENŠEK, Kristijan OSTOJIČ, Rok LOPAN in Žiga ŠANTEJ.
Poleg treningov in tekmovanj se izvajajo tudi dejavnosti, kot so izleti, planinski pohodi, družabna srečanja, kopanja na bazenu, kolesarjenje, itd. Člani trboveljskega kluba so že drugo leto zapored preživeli »super« počitnice v Puntiželi pri Puli. Jernej SIMERL je na klubskem forumu zapisal: »V nekaj stavkih in s slikami sem na kratko opisal in »oslikal« naše letošnje letovanje v Puntiželi, seveda pa to ni isto, kot če bi vse to doživeli, zatorej: naslednje leto
bo 3. Karate kamp »Puntižela 2006« od 6. do 13. julija.
Zaključimo lahko, da je bilo celotno delo v letu 2005 dobro organizirano in je obrodilo zelo lepe uspehe. Če bo tako dobro potekalo tudi v naprej in če bodo tekmovalci tudi v bodoče tako uspešni, bodo karateisti ljubitelje tega športa še zagotovo večkrat razveselili z odličnimi rezultati.
Franjo GLA VICA
Košarka:
V enajstem kolu 1. SKL za moške so	Rekreativno smučanje:	vse rekreativce,	ki si želijo popestriti
Zagorjani tokrat izgubili v tekmi s	Alpska rekreacijska sekcija SK Zagorje,	smučanje z	vožnjami na čas in se
košarkarji z Rogle z rezultatom 72:78.	ki tudi letošnjo sezono, že sedmo leto,	preizkusiti	s	sovrstniki, da so
Trenutno so na sedmem mestu!	prireja tekmovanja v alpskem smučanju	tekmovanja	v	polnem teku. Na
za »ski pokal Zasavja 2005/06« obvešča programu so še:
3. tekma	21.01.2006	TROTOVNIK	VSL-veleslalom
4. tekma	04.02.2006	MARELA-finale	SL-slalom
	11.03.2006	MARELA	ZAKLJUČNA PODELITEV
PRAV
0 ŠPORT________
Izbiramo:
XA,I ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2005
Spoštovani! Leto je naokrog in spet, kot vsako leto doslej, bomo tudi v teh zimskih mesecih skupaj z vami izbirali in izbrali Naj športnike Zasavje za preteklo leto 2005.
Izbirali bomo:
1.	Naj športnika Zasavja 2005
2.	Naj športnico Zasavja 2005
3.	Naj trenerja v Zasavju 2005
4.	Naj ekipo Zasavja 2005
5.	Naj športnega delavca v Zasavju 2005
Izbor prepuščamo vam. Ne bomo vas usmerjali s predlogi, odločite se sami, kdo si po vašem zasluži naziv NAJ.
Po prvih dveh krogih - glasovnice bodo objavljene 12. 01. 2006 in 26. 01. 2006 - bomo vaše glasove prešteli in objavili seznam petih najboljših (po abecednem redu), za katere boste lahko nato glasovali v naslednjih dveh krogih na glasovnicah objavljenih 09. in 23. februarja 2006. Upoštevali bomo glasove oz. glasovnice vseh štirih krogov, sprejemali jih bomo do četrtka 02. marca 2006 do 10.00 ure, rezultate pa objavili v četrtek, 09. marca 2006.
Pravila glasovanja:
1.	glasujte se izključno s kuponi, objavljenimi v časopisu Zasavc - fotokopij ne upoštevamo!
2.	Na glasovnici vpišite v vsaki kategoriji po tri imena. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena, ali v kateri od kategorij neizpolnjena, ne bo veljavna!
3.	Predlogi za naj - športnike-športnice-trenerje-ekipe in športne delavce morajo biti za Zasavčane oziroma sodelujoče v zasavskih klubih- od Litije do Radeč!
4.	Prvo mesto bo točkovano z 10, drugo s 5 in tretje s 3 točkami.
5.	Nominiranci pa morajo izpolnjevati naslednje kriterije:
za ekipe velja, da tekmujejo v 1. državni ligi za športnike in športnice, da so člani ekip, ki nastopajo v 1. državni ligi, v individualnih športih, da nastopajo na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nasotopili na evropskem ali svetovnem prvenstvu
so športniki, ki so člani prvoligaških ekip iz tujine za naj-trenerje lahko predlagate, ki trenirajo prvoligaške ekipe oziroma posameznike, ki izpolnjujejo kriterije za naj športnike in športnice za naj športne delavce lahko predlagate vse, ki niso nominirani kot trenerji, niso aktivni kot športniki, opravljajo pa delo športnega delavca najmanj pet let.
GLASOVNICA	1 / zfegwq
2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2005 1. mesto:	5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2005 1. mesto
2. mesto:	2. mesto
3. mesto:	3. mesto
2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2005 1.	mesto: 2.	mesto: 3.	mesto:	Glasoval sem
3. NAJ TRENER ZASAVJA 2005 1.	mesto: 2.	mesto:	Ime in priimek:
3. mesto:	Naslov:
4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2005 1. mesto:	Telefon:
2.	mesto: 3.	mesto:	Davčna številka:
	
MALI OGLASI @)
mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Prodam
Ugodno prodam tropske akvarijske ribe-sladkovodne-živorodke in ikmice. GSM 031 571 980
Oddam
Oddamo starejši pralni stroj, kavč in dva jogija - vse dobro ohranjeno.
Tel.: 03 56 61 651, GSM 041 848 006
V	Trbovljah oddam enosobno stanovanje v stanovanjski hiši v pritličju, pripadajoča klet, drvamica-delno opremljeno. Oddam za daljše obdobje, cena po dogovoru.
Tel.: 031 256 873
V	Zagorju ugodno oddam 150 m2 poslovnih prostorov za razno dejavnost, s centralnim ogrevanjem in telefonskim priključkom.
GSM 041 911 292
V	najem oddam stanovanje na Dolu pri Hrastniku v izmeri 70 m2. Stanovanje ima vse priključke: plin, telefon, centralna kurjava, asfalt do hiše. Telefon: 041 259 319.
Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov.
Možna dostava!
Tek: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637
Maček Marjan s.p.,
Vransko 113, 3305 Vransko
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
Z A 8 A V C
CiC
ftCPRcmičninc
Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726
HRASTNIK - okolica, zelo lepo urejena poslovno stanovanjska hiša, 300 m2,1. 1993, večje pripadajoče zemljišče cena: 25.000.000,00 SIT
TRBOVLJE, dvosobno, 36,50 m2, 1. 1970, obnovljeno 1. 2000, zelo lepo urejeno, CK, manjši stanovanjski blok cena: 9.000.000,00 SIT
TRBOVLJE, enosobno, 45 m2,1. 1927, adaptirano 1. 1993, opremljeno s kuhinjskimi elementi, takoj vseljivo cena: 4.800.000,00 SIT
Zaposlimo
zidarja in tesarja strojnika gradbene mehanizacije šoferja kiper kamiona
tek: 03 56 48 043,
GSM 041 625 913
- «kuharja in natakarja za delo v restavraciji in pizzeriji na relaciji Rimske toplice-Hrastnik
tek: 03 56 48 043,
GSM 041 322 889
AGM NEMEC PRIMOŽ s.p.,
Sedraž 3, 3270 Laško
©I KINO/OBVESTILA
Kino Dol pri Hrastniku	
Petek 13.01.06 ob 17.00 am.fant.kom.srhljivka	SKRIVNOST BRATOV GRIMM,
Petek 20.01.06 ob 17.00 IN OMAFtA, am.fant.avant.	ZGODBE IZ NARNIJE: LEV, ČAROVNICA
Kino Hrastnik	
Četrtek 12.01.06 ob 19.00	SKRIVNOST BRATOV GRIMM
Petek 13.01.06 ob19.30	RAD MOFtA IMETI PSE, am.rom.kom.
Sobota 14.01.06 ob 17.00	SKRIVNOST BRATOV GRIMM
ob 19.00	RAD MORA IMETI PSE
Nedelja 15.01.06 ob 17.00	RAD MORA IMETI PSE
ob 19.00	SKRIVNOST BRATOV GIMM
Sreda 18.01.06 ob 17.00	ZGODBE IZ NARNIJE: LEV, ČAROVNICA IN OMARA
ob 19.00	FILM ZA ŽENSKE, rom.kom.
Četrtek 19.01.06 ob 17.00	ZGODBE IZ NARNIJE: LEV, ČAROVNICA IN OMARA
ob 19.00	FILM ZA ŽENSKE
Petek 20.01.06 ob 19.30	NOČNI LET, am.triler
Sobota 21.01.06 ob 10.00	ZGODBE IZ NARNIJE: LEV, ČAROVNICA IN OMARA
ob 17.00	FILM ZA ŽENSKE
ob 19.00	NOČNI LET
Nedelja 22.01.06 ob 17.00	ZGODBE IZ NARNIJE: LEV, ČAROVNICA IN OMARA
ob 19.00	NOČNI LET
Sreda 25.01.06 ob 19.00	AMITYVILLE: HIŠA GROZE, am.groz.
Četrtek 26.01.06 ob 19.00	AMITYVILLE: HIŠA GROZE
Kino Delavski dom Trbovlje
Četrtek 12.01.06	ob 18.00	SENCA PRETEKLOSTI
ob 20.00	LJUBLJANA JE LJUBLJENA, ram. drama
Petek 13.01.06	ob 18.00	PRETEKLOSTI
ob 20.00	LJUBLJANA JE LJUBLJENA
Sobota	14.01.06	ob 18.00	RAD MORA	IMETI	PSE, romant.
ob 20.00	SENCA PRETEKLOSTI
Nedelja 15.01.06	ob 10.00	KRAVJA FARMA .anim.druž.
ob 18.00	LJUBLJANA JE LJUBLJENA
ob 20.00	RAD MORA IMETI PSE
Ponedel.16.01.06	ob 18.00	RAD MORA	IMETI	PSE
Torek	17.01.06	ob 18.00	RAD MORA	IMETI	PSE
Sreda	18.01.06	ob 19.00	KAJ BOŠ POČEL,
KO PRIDEŠ VEN OD TU?
DELAVSKI DOM TRBOVLJE vabi 25. januarja 2006 ob 19.30 na izredno gledališko predstavo Špas teatra z naslovoom 5ŽENSK.COM. Cena vstopnice je 2800 sit. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 8.00-15.00 v tajništvu zavoda in pri kino blagajni, in
na 3. predstavo večernega gledališkega abonmaja sezona 2005 - 2006, ki bo
v četrtek, 19. januarja 2006 ob 19.30 v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Gostovalo bo SNG DRAMA MARIBOR s komedijo Ken-a Ludwig Tl
NORI TENORJI.
Mladinski center Trbovlje organizira
Šolo 1 ritem ropotarnica’, ki bo potekala od ponedeljek, 23. januarja do četrtka
26.	januarja 2006 v prostorih Mladinskega centra Trbovlje od 16.00 do 18.00. Sami poiščite sod ali drugo zvočilo.Pričakujejo prijave!!!
Knjižnica Tone Seliškar Trbovlje
mladinski oddelek knjižnice:
18.01.2006 17h DARILNE ŠKATLICE ustvarjalna delavnica za otroke od 6.leta dalje
Kulturno rekreacijski center Hrastnik
obvešča, da bo druga predstava v sklopu otroškega abonmaja LUČKA IN NAJLEPŠE DARILO na ogled v četrtek, 12.1.2006 ob 16.uri v dvorani Delavskega doma Hrastnik. Vstopnice so še na voljo.
Premiera filma skupine EN-KNAP
Četrtek 19.01.06 ob 18.00 NOVA V DRUŽINI,ram. kom.
ob 20.00 SATANOV KLAN.grozlj.
Petek 20.01.06 ob 18.00 NOVA V DRUŽINI ob 20.00 SATANOV KLAN Sobota 21.01.06 ob 18.00 NOVAV DRUŽINI ob 20.00 SATANOV KLAN
Nedelja 22.01.06 ob 10.00 NEVERJETNI, druž. anim. ob 18.00 SATANOV KLAN ob 20.00 NOVA V DRUŽINI ponedel. 23.01.06 ob 18.00 SATANOV KLAN torek 24.01.06 ob 18.00 VESEL BOŽIČ, vojna drama sreda 25.01.06 ob 18.00 VESEL BOŽIČ četrtek 26.01.06 ob 20.00 CABOS MORA UMRETI, akc. črna kom.
Kino Delavski dom Zagorje
Petek 13.01.06 ob 16.30 ZGODBE IZ NARNIJE: LEV,
ČAROVNICA IN OMARA ob 19.00 DOOM ameriški,
akcijski znanstveno-fantastični triler Sobota 14.01.06 ob 16.30 ZGODBE IZ NARNIJE: LEV,
ČAROVNICA IN OMARA ob 19.00 DOOM
Nedelja 15.01.06 ob 10.30 ZGODBE IZ NARNIJE: LEV,
ČAROVNICA IN OMARA ob 19.00 SKRIVNOST BRATOV GRIMM am.-češki domišlj. triler Ponedel. 16.01.06 ob 19.uri DOOM Torek 17.01.06 ob 20.00 FILM TEATER:
SKRIVNOST BRATOV GRIMM ameriško-češki domišljijski triler
Petek 20.01.06 ob 17.00 KING KONG ameriški, fantazijska avantura Sobota 21.01.06 ob 17.00 KING KONG Nedelja 22.01.06 ob 10.30 KING KONG ob 17.00 KING KONG Ponedel. 23.01.06 ob 17.00 KING KONG Torek 24.01.06 ob 20.00 FILM TEATER: ODGROBADOGROBA slovenski, črna komedija (103 min)
Kino Izlake
Nedelja 15.01.06 ob 19.15 DOOM ameriški, akcijski znanstvenofantastični triler
Nedelja 22.01.06 ob 19.15. ODGROBADOGROBA slovenski, črna komedija
V	torek, 17.1.2006 ob 19.30 uri bo v dvorani Delavskega doma na ogled tudi abonmajska predstava (odrasli) AGENCIJA ZA LOČITVE. Igrata Gašper Tič in Nataša Ralijan Tič.
V	primeru, da bo zanimanje za predstavo veliko, bo odirgana še predstava za izven, isti dan ob 17.30 uri, zato naj vsi zainteresirani pokličejo najkasneje do četrtka, 12.1.2006 na KRC Hrastnik,tel.:03/56 42 370 ali 03/56 42 378. Na podlagi klicev oz.prijav se bomo odločili o dodatni predstavi.
Od odgovorov na vsa vprašanja o Evropski uniji vas loči le klic na brezplačno telefonsko številko EUROPE DIRECT 00 800 6 7 8 9 10 11. Vsak državljan lahko iz katerekoli države članice EU zastonj pokliče na omenjeno številko ter v svojem jeziku postavi in dobi odgovor na vprašanje o EU. Storitev je dostopna od ponedeljka do petka med 9.00 in 18. uro.
KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK
ČETRTEK, 12. JANUAR 2006, OB 18.00 URI - literarni večer STO
VODNJAKOV NA SLOVENSKEM
Znani slovenski fotograf Franci Horvat bo predstavil svoj literarni in fotografski prvenec
'A'
POTOPIS
+
PO JANTARJEVI POTI - BALTIK 2005
- XI.DEL
Estonija
Estonija nam je bila najbolj v ušesih leta 2001, ko je zmagala na Evroviziji in še bolj naslednje leto, ko je bila prestolnica Tallin organizator tega tekmovanja. Zastopale so nas zloglasne Sestre.. .Sicer pa so Estonci znani po organizaciji zborovskega petja.Vsako leto se zbere po 30.000 pevcev z več 100.000 poslušalci. Naslednji dan, ko smo si najlepše baltiško mesto Tallin pogledali od blizu, smo v daljavi videli tudi velik športni objekt, kjer seje leta 1991 pevska prireditev prelevila v znane demonstracije proti Rusom. Odkar so se jih rešili, je njihova narodna zavest močno narasla.
Povejmo, daje zdaj povsod čutiti skandinavski vpliv, čeprav je polovica populacije ruske in ukrajinske. Zaradi pokroviteljstva Fincev je razvoj hitrejši, cene pa so višje kot v drugih baltskih državah. Medtem ko Finci niso mahnjeni na lepe avtomobile, pa so v Estoniji podobni kot v Sloveniji ali še boljši. Estonija je najmanjša baltska država, dvakrat večja od Slovenije, imajo pa komaj 1,5 milijona prebivalcev. In 1500 otokov in 1400 jezer...
Ko se ustavimo ob morski obali, ki obkroža Tallin, se mi ne ljubi do bližnjega spomenika Rusalke, posvečenega ruskim mornarjem. Življenje so izgubili konec 19.stoletja v nevihti, ki je potopila ladjo Rusalko. Sopotniki mi navdušeni povedo, da je okrog spomenika napeljana veriga, na kateri je obešeno vse polno ključavnic, ki jih obešajo mladoporočenci - z začetnicami svojih imen in datumi porok. «Svatbena folklora...,« označi to simboliko naš vodnik.
Rok nam tudi pove, da so se tu blizu odvijali vodni športi, ko je potekala v Rusiji leta 1980 olimpiada. In da je eden najslavnejših estonskih športnikov Janis Lusis, ki je osvojil medalje na treh olimpiadah. Tudi sicer so Estonci dobri športniki.
Prestolnica Tallin
Edini kamp blizu Tallina je oddajen 12 kilometrov in je čisto simpatičen. Le sanitarije in prostori za pomivanje posode so pod nivojem.Vseeno se po svoje znajdemo, kar nam očita neka Ljubljančanka, kiji zato ne bomo namenjali nobene pozornosti. Po dolgem času me je namreč nekdo razjezil.. .Namesto da bi bila vesela, ker se sreča z rojaki v širnem svetu, nas je nekaj šolala. No, mi se nismo menili zanjo. Po sprehodih v bližnjih gozdovih in parkih smo po večeiji malo posedeli in zapeli. Bilo je prav prijetno...
Prav tako je bil prijeten naslednje jutro ogled enega najlepših in najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Že od nekdaj je bilo pomembno trgovsko središče. Tallin je bil član Hanse, zveze nemških trgovskih mest. Deli se na spodnje in zgornje mesto. Začeli smo pri gotski cerkvi, ki je s 120 m visokim zvonikom med najvišjimi v Evropi. Ima novo, bakreno streho. Občudujemo iz kamna vklesan okenski okvir, kar je arhitekturna redkost. Nadaljujemo pot mimo elegantnih palač,
adaptiranih hotelov.Vedno je lepo hoditi po ozkih, zavitih ulicah s srednjeveškim zidovjem, ki se na koncu končajo s kakšnim obrambnim stolpom. Tallin ima tri. Pa še trdnjavo, stolno cerkev...Ko smo prišli do velikega mestnega trga, pa je začelo končno malo škropiti. Razkropili smo se po trgovinicah, nekateri so vedrili ob kavi...Nekaj meščanov se je sprehajalo v srednjeveških nošah, neka mladenka je ponujala v sladkorju pražene mandlje po srednjeveškem receptu. Ko smo se vračali, so z vseh strani prežale na nas ljubke stojnice s skandinavsko robo. Staši je uspelo kupiti za Lovra zanimivo kapo z norveškim vzorcem. Čeprav se nam je že mudilo.
Ko smo zapuščali mesto, se sploh nismo spomnili, da smo bili v mestu, ki ga opisujejo tudi kot najbolj tatinskega...
Skansen - muzej na prostem
Blizu Tallina si ogledamo še etnografski muzej na prostem -skansen. Z načrtom v rokah se prebijmo od točke do točke in uživamo v prijetni naravi. Razstavljenih je kar 72 objektov.Vidimo stare hiše in kmetije, ribiške koče in čolne, stare šolske razrede, stare cerkve...Srečamo ljudi, ki so oblečeni po modi izpred dvestotih let. Zadnje čase nastajajo taki muzeji na prostem tudi pri nas. Navsezadnje imamo kaj pokazati. Naša sopotnica Dani Z. iz Ljubljane dobro pozna tak skansen v Rogatcu, ker je tam njen rojstni kraj in ker se dobro spozna na turizem, kot bomo še izvedeli.
Pri avtobusu nas Anica pričaka s svojim pregrešnim pecivom in borovničevcem, ki ji ga je zaupal Edi iz Šentjurja. Letos namreč ni mogel z nami, vendar se ga večkrat spomnimo. Na avtobusu spet oddaja naš radio Baltik, Nande pa zavrti še nekaj ruskih koračnic s CD-ja, ki ga je kupil v St.Peterburgu. Do naslednjega postanka je še 140 km, kar večina izkoristi za popoldanski dremež, jaz pa po stari navadi občudujem oblake...V primerjavi z mojim domačim nebom je tu Cinemascope varianta.
Pozno popoldne se ustavimo v obmorskem mestu Pamu, ki ga Rok primerja z našim Portorožem.
Fanči Moljk
KO PESEM SPREGOVORI
Drage bralke, cenjeni bralci! Praznični december je za nami. Saj je že čas, bo kdo pripomnil. Upam, da ste se poveselili s svojimi najdražjimi, pri tem pa se zavedali, da je praznik prehodnega značaja. Pride in mine, vendar njegovo bistvo ostane v človekovi notranjosti tudi v najbolj navadnem dnevu. Potem se vrtiljak življenja premakne za nekaj tednov naprej in spet doživimo praznik. Ni toliko pomemben zunanji blišč. Prepričan sem, da ljudje, ki živijo v materialnem pomanjkanju, bolj cenijo bistvo praznikov kot razvajenci brez smisla bivanja. Živeti je smiselno samo takrat, ko težimo k nekemu cilju. Če tega nimamo, smo mrtvi. Upam, da ste vi na strani živih. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
DANICA
Nikoli
povsem ne zblediš, v pesmih imaš izklesan spomenik, na nebu pa svetla jutranja zvezda sije ob Tvojem imenu.
Vlado Garantini
ZASAVČEV LITERARNI RAZPIS
V počastitev slovenskega kulturnega praznika časopis Zasavc razpisuje nagradni natečaj za najboljšo pesem in najboljše prozno delo.
Vaše stvaritve pošljite do 31. januarja 2006 na naslov:
Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,
1410 Zagorje ob Savi.
Vsak prispevek podpišite s šifro, v kuverto dajte poleg izpisa na papirju še disketo z besedilom ter priložite zapečateno kuverto, na kateri naj bo napisana vaša šifra, v njej pa listek z vašim imenom, priimkom in naslovom.
Nagrajeni prispevki bodo objavljeni v Zasavcu, ki izide 9. februarja 2006!
BLEŠČANJE
Dneve dolge naletava, v belem polje sta, dobrava, bele ozke so gazi, vsepovsod se vse beli.
Dneve dolge naletava, v belem se blešči narava, zimsko sonce se blešči, vid mi jemlje in slepi.
Dneve dolge naletava, v belem vsa je že narava, kjer so prej bile poti, še sledov za njimi ni...
Franci Lakovič
SPRAŠEVANJE
Se sprašujem včasih stvari, kijih ne razumem.
O ljudeh, ki več jih ne objokujem.
Se vprašam včasih, kaj je to -če nimam solz, da jokam še lahko.
Ali morda je glava prazna ali prepolna spominov samo?
Gregor Lesar
VSAKO LETO ISTO SRANJE
Leto se je bližalo neizogibnemu kraju. Kar je bilo, je ostalo isto.
Kar se ni zgodilo, je živelo naprej na konici jezika, ostajalo nedorečeno, trohnelo v neizrečeno in postalo tišina.
Ples v zagonetnem raju, ko misli se porajajo.
Ko je orkester igral, se je plesalo po parketu hodnika in nekaj je ubilo glasbo, da ni bilo več veselo in je ostala tišina.
Zadaj za kulisami v ogledalu
igralci sami sebi ugajajo.
Ko obrišejo vso šminko z obraza žalostnega lika, nadenejo si nov obraz, da jih svet ne prepozna. Ker brez aplavza obstaja le tišina.
Bojana Bregar
BODOČNOST Q)
NASA BODOČNOST
MATI MORA IMETI VELIK PREDPASNIK, DA SKRIJE VANJ NAPAKE
SVOJIH OTROK!
Do konca leta 2005 je pohitelo v trboveljski porodnišnici pokukati v ta pravo življenje trinajst malčkov: trije dečki in deset deklic - premoč ženskega spola je očitna !!!
22. 12. 2005
Simona Weber Goljuf, Log 24 Hrastnik
-	sin Ažbe Goljuf
Mateja Zakrajšek, Gabersko 18 b,
Trbovlje - sin Beno
Natalija Juvan, Petelinkarjeva c. 1,
Kisovec, Zagorje - hči Jona
23 12. 2005
Lara Petra Anžel, Sitaijveška c. 25, Litija
-	hči Lara Vita Anžel
24.12.	2005
Jozefina Lemezovič, Neža 24, Trbovlje
-	hči
27.	12. 2005
Nataša Bučar, Cerovica 15, Šmartno pri Litiji - hči Tjaša
28.	12. 2005
Refija Kovač, C. S.julija 16, Hrastnik -hči Šejla
Danijela Prvulovič, Na bregu 2, Zagorje
-	hči Kristina
29.12.	2005
Merjudina Smajlovič, Polje 1, Zagorje -hči Lejla
Jana Pajk Vrtovšek, Cesta OF 15, Trbovlje - hči Zoja 30. 12. 2005
Zvezdana Lamovšek Golob, Kešetovo 14 a, Trbovlje - sin Gašper Natalija Vidrgar Gorjup, Pot Josipa Brinarja 20, Hrastnik - hči Angelika Gorjup
Petra Urbanija, Jevšnikova ul. 22, Kisovec, Zagorje - hči Lea Bartelme
31.12.	2005
Kristina Kirn Golob, Trnovo 11, Laško
-	hči Pika Golob
Kupon pošljite na uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje.
Deklice so se tudi v novem in svežem letu potrudile, da so prehitele fante -vsaj časovno - v skupnem pa je stanje 6:8 v korist dečkov.
02.	01. 2006
Urška Bajec, Zg. Jablanica 22a, Šmartno pri Litiji - hči ŽIVA Mojca Gajšek, Ostenk 5c, Trbovlje -hči Tita
Ksenija Bašič, Breg pri Polzeli 78, Polzela - hči Nastja Redžič
03.	01. 2006
Sanela Zukanovič, Kol. l.maja 20, Trbovlje - hči Elma Katja Zorec, Čolniše 41, Zagorje - sin MAI Rezar
04.	01. 2006
Tanja Kosem, Počekovo 3, Radeče -sin Janez
Mojca Gračnar, Polje 3, Zagorje - sin
Žan Lukač
Marija Premec, Log 3, Hrastnik - sin Ažbe Cvet
05.	01. 2006
Sabina Smajlovič, Nasipi 3, Trbovlje -sin Jan Škufca 08. 01. 2006
Anita Jerman, Doberljevo 15,
Čemšenik - hči Klara Berdajs Metoda Smrkolj, Čemšenik 39, Čemšenik, Zagorje - sin Anže Mojca Lovše, Novi dom 44, Trbovlje -sin Vito Vodušek 09. 01. 2006
Jerica Flis, Ostenk 3, Trbovlje - hči Lea Jusič
Alja Pociecha, Prapreče 42, Zagorje -sin David Vozelj
ISKRENO ČESTITAMO!
KUP
O N VlVCL
AdriaticSlovenica
Zavarovalna drutba dd. • Članica Skupine KD Group Hi
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:-
Mojo pediatrinjo ali pediatra:-----
IME:
PRIIMEK:. NASLOV:.
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA:.
TELEFON:__________________
E-MAIL: ......____________
DATUM ROJSTVA:.
S podpisom jamčim, da so moji osebni podatki resnični in dovoljujem, da Studio Moderna d.o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Upravljalec zbirke obdeluje zbrane osebne podatke za namene vzorčenja, anketiranja in statistične obdelave podatkov, za ugotavljanje uporabe storitev, prilagajanje ponudbe in segmentacije, za raziskave trga, obveščanje o ponudbi, novostih, in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov.
Studio Moderna d.o.o.. Cesta 9. avgusta 4, 1410 Zagorje ob Savi
Datum:
Podpis:
© | RAZMIŠLJANJA/KLEPETALNICA
MEJNIKI
Vsaka sekunda, ki jo preživimo, je neponovljiva. Kar je izrečeno ali tudi narejeno, se ne more nikoli več vrniti v prvotno stanje. Narejene napake v preteklosti se ne dajo zanikati, lahko se popravijo. Predpogoj pa je, da se napake najprej prepoznajo in hkrati priznajo. Če so napake hote ali nehote spregledane, se stanje le še poslabša in sledi negativen niz dogodkov.
Ljudje si radi postavljamo cilje. Da je čas izredno pomemben v življenju človeka - človeštva, dokazuje to, da ljudje vse svoje cilje radi časovno opredelimo. Bolj, ko se približuje čas izpolnjevanja zaobljub, bolj smo nejevoljni, ko zaznamo, da se nam glede na opredeljeno, čas za zadano izpolnitev naloge izteka in nasprotno, če gre vse po načrtih, smo zadovoljni in sproščeni. Dviguje se nam samozavest in raste vnema in volja do življenja. Najpogosteje si cilje postavljamo na začetku nekega obdobja. Novo leto je priročna ločnica med starim, uspešnim ali neuspešnim obdobjem. Je čas, ko se zaključujejo bilance uspešnosti tako v podjetjih, ustanovah in podobnih institucijah, kot tudi pri vsakem posameznem osebku. Kjer se bilančno stanje izkaže za uspešno, poskušamo z enakimi postopki v naslednjem obdobju - letu doseči še boljše rezultate, spremembe so minimalne. Tam, kjer je bilanca stanja negativna, poskušamo s spremembami, reformami, izboljšati dejansko stanje in upamo, da bodo v novem poslovnem - življenjskem obdobju - ravno te povečale učinkovitost in zagotovile uspeh. Navadno spremembe vplivajo na medsebojne človeške odnose. S svojo uspešnostjo smo v času in prostoru. Sledi nenehni boj za obrambo položaja -prostora. Zasedba čim boljše pozicije zagotavlja eksistenco,
pravzaprav sta prostor in čas ter vloga posameznika v njem odločujočega pomena za razdeljevanje eksistenčnih sredstev, ki niso le materialna sredstva.
Andrej Bajuk, minister za finance, seje celo leto 2005 trudil okrog reform. Davčna reforma je občutljivo področje. Če bo v letu 2006 država nekje pobrala več in drugim vzela manj za polnjenje »našega« proračuna, je na dlani dejstvo, da bodo nekateri zadovoljni drugi pač ne. Minister se mora odločiti, ali bo z reformami prizadel malho malih davkoplačevalcev in s tem zmanjšal njihov eksistenčni nivo ter jih pahnil povsem na dno, ali pa bo okrnil dobiček lastnikov proizvodnih sredstev in kapitala ter tako razjezil kapitalsko močne posameznike in delodajalce. V obeh primerih je tveganje veliko, kajti na tehtnici je volilni rezultat na naslednjih državnozborskih volitvah. Komu se torej zameriti ali komu ustreči, to je zdaj vprašanje. Ima večji vpliv količina ali kvaliteta glasov? Drugi minister, ki ima svoj delokrog izven naših meja, Dimitrij Rupelj, nam državljanom vseskozi, od kar smo vstopili v zvezo NATO in se povezujemo z Evropo, zagotavlja, da Slovenija še ni bila nikoli tako vama kot je sedaj, ko smo znotraj globalizacijskega dogajanja. Pa njegovo trditev nenehno izpodbijajo naši sosedje, Hrvati, ki se nič kaj prijateljsko ne obnašajo.
Novo leto, ki se je začelo 1. 1. in spremenilo priimek 2005 v 2006, zagotovo pomeni nek časovni mejnik. Mejniki v naših glavah pa ostajajo. Za kakšno malenkostno spremembo v naši miselnosti so potrebna stoletja.
Meßsto
ŽIVLJENJSKI SLOG
ali 16 razlogov za srečo, tudi če niste znana osebnost
V času splošne evforije okrog minulih praznikov je mogoče ob številnih ognjemetih in ekstravagantnih zabavah tudi na vas padel delček zvezdniškega prahu in se vam je zaluštalo, da bi to trajalo večno. Kar potolažite se in preberite razloge, ki vam bodo odprli oči, da se boste bolj zavedali svojih prednosti. Postalo vam bo jasno , da vam je čisto lepo in prav v lastni koži.
1.	Lahko ste prepričani, da vas imajo drugi radi zaradi vas samih in vaših dobrih lastnostih, ne pa zaradi denarja, ki ga, by the way, tako in tako nimate.
2.	Fotografije, na katerih se vidi vaš celulit in bi lahko ogrožale vaš image in vašo kariero, lahko hranite brez strahu, da bi jih objavil rumeni tisk.
3.	Ni pomembno kakšno delo opravljate in kako se zabavate, ker vam ne grozi nevarnost, da (po splošnem prepričanju javnosti) nenadoma doživite živčni zlom zaradi izčrpanosti, ali da vas na hitro pošljejo v kakšno bolnico ali sanatorij za zdravljenje odvisnosti.
4.	Tudi če ste na smrt skregani s svojo žlahto ali bivšim, tega ne bodo vsi izvedeli (razen sosedov), še manj pa prebrali v kakšnem intervjuju ali knjigi. Noben izdajatelj ne bi bil navdušen nad spomini vaše matere o tem, kako nemogoč ali pa nadarjen otrok ste bili, ki bi jih spremenil v knjigo.
5.	Se ni dolgo tega, ko ste bili prepričani, daje kabala pekoča jed z Daljnega vzhoda. Ko ste končno izvedeli kaj to pravzaprav je, ste spoznali, za razliko od številnih kabalistov, da bi bilo bolje, če bi mislili enako kot prej.
6.	Če se zgodi, da se vam izmuzne naramnica ali rokavček z obleke, pod katero ni absolutno ničesar, ni panike. To je le
možnost, da postanete zvezda vsaj za nekaj časa.
7.	Ne trudite se, da izgledate TIP-TOP ob vsaki priložnosti in da nosite prozorno obleko s kopico nakita, da bi obdržali svoj image.
8.	Za razliko od ubogih ali znanih imenitnežev imate nekaj ta pravih prijateljev. In kar je najbolj pomembno- še vedno lahko računate na njih.
9.	Lahko se odpoveste zdolgočasenem tipu, a rumeni tisk ne bo na ves glas razpredal: Le zakaj uboga Ana, Micka, Marija ne more najti ljubezni svojega življenja...
10.	Nihče ne bo pomislil, da ste v zaporu, na plastični operaciji, ali še na kakšnem podobnem prijetnem mestu, če vas nekaj časa ne bo videti.
11.	Če načrtujete poroko, se ne boste utrujali s predporočno pogodbo, ki bi vas ščitila pred manj bogatim in pohlepnim bodočim partnerjem.
12.	Majhna je možnost, da vam grozi nenormalna oseba, ki bi bila zaljubljena v vas in vas ustrahovala z umorom vaše lastne ljubljene mačke.
13.	Ker nihče ne lovi vaših napak, škandalov in podobnih padcev, jih boste laže premagali in pozabili.
14.	Nikoli ne bo potrebno, da se kruto borite, da si pridobite popularnost in kar je še teže -obdržite.
15.	Vaš mož (fant) ne bo preživljal krize zaradi ogroženosti njegovega ega, če bi se mu kdo slučajno obračal z vašim priimkom.
16.	Brez slabe vesti lahko priznate, da ste bili na Atkinsonini
dieti - in, - da niste uspeli!	Stanislava
BODOČNOST
PRVA m PRVI
...nekoč je bilo...tako se začenjajo pravljice...življenje pa ni pravljica, lahko to postane, ko zajoče prvi krat bitje, ki ga ženska devet
dolgih mesecev čuti in ljubi, se zanj bori in se ga veseli...
No, rojstvo otroka je zagotovo prav poseben dogodek. Pred njegovim prvim jokom je še kaj, ne tako prijetnega, da bi se lahko čisto raztopili od nežnosti ■ kakor pač narava hoče ■ ampak - ja, vedno se najde kakšen ampak,
toda tokrat je lep in prijeten.
V še vedno prazničnem drugem januarskem dnevu je v trboveljski porodnišnici zamežikala v svet prva punčka v novem 2006 in se zdajle že crklja doma, pri očki, pri mamici, pri malem bratcu in...zagotovo jih je cel kup, ki bi radi popestovali majceno Živo, ki jo je povila mamica Urška Bajec iz Zgornje Jablanice 22 a, iz Šmartnega pri Litiji. Tako je mali veliki mož, njen prvorojenec, dobil sestrico in malce starejši mož, njegov očka, hčerkico. Lepa družinica so in prav z veseljem jih je bilo pogledati.
dojenčka sta dobila malo pozornost, povabila pa jih je še v poslovalnico banke, kjer jih čaka tudi hranilna vloga. Ta poteza Banke Zasavje ni nič novega. To je že tradicija, stara več kot dvajset let.
Čeprav se časopis Zasavc s tako dolgo tradicijo ne more hvaliti, pa se lahko pohvali s tem, da tudi njegovi sodelavci že nekaj let nazaj obiskujejo male zemljančke, ki so si upala pokukati v svet prav med novoletnimi prazniki. Seveda, tudi oni so prišli z darilcem za dojenčka in rožico za mamico.
Kar precejšen rompompom je bil med obiskom. Živa se je ravno udobno namestila v očkovem naročju, njen mali bratec
Ker so fantki vedno malce bolj lenobni je luč letošnjega leta v Trbovljah prvi zagledal naslednji dan, to je tretjega januarja. Mali Mai se je konec tedna iz porodnišnice v Trbovljah že ‘preselil’ z mamico, Katjo Zorec iz Čolniš 41, Zagorje, v varno zavetje doma, kjer so ga z očkom vred vsi nestrpno pričakovali, saj je prvorojenec.
Kakšen dan pred odhodom domov so imeli ‘prva in prvi’ tudi že prvi družabni dogodek na, bolj kot ne, poslovnem nivoju. Obiskala jih je predstavnica Banke Zasavje d.d. Trbovlje, Ljuba Štrovs Štampfel, ki se je ob pogledu na oba novorojenčka vidno raznežila. Ko je smela popestovati mali štručki pa se je že skoraj raztopila...Ja, brez daril seveda ni prišla. Mamici in
je raziskoval sobo, kjer sta z mamico ajali, bolj kot malo novo bitje, za katerega so ga hoteli prepričati, daje njegova sestrica, ga je zanimalo vse drugo. Pa kaj, čez teden dni sploh ne bo več vedel, daje bil čas, ko ni bilo malega bitja v njegovi bližini in zagotovo bosta nerazdružen par.
Mali Mai se je pa nakuhal, ko je moral spet in spet iz svoje začasne posteljice, ampak potolažili smo ga, da bo slikica v časopisu Zasavc. To pa vse odtehta, je dobrovoljno pristal na bliskanje.
Vsem omenjenim v tej zgodbici želimo mnogo sreče, zadovljstva in razumevanja.
Besedilo: MaH Slike: PRA V in MaH
Plačilna kartica KAR Banke Zasavje
, Celje - skladišče
D-Per
6/2006
• kdor v JANUARJU s KARANT1 5000019050 1 se mu to lahko še posebej splača
-	poravnava vseh opravljenih nakupov samo enkrat mesečno pri Karanti z odloženim plačilom,
-	poravnava samo 20% vrednosti nakupov enkrat mesečno pri Posojilni Karanti in
-	nižja obrestna mera pri najemu kreditov.
COBISS s
v januarju 2006 še dodatna ugodnost. Trem imetnikom Karante Banke Zasavje, ki bodo do 31. januarja 2006 na prodajnim mestih po Sloveniji največkrat uporabili Karanto, bo banka povrnila del zneska za opravljene nakupe.
/O ) banka zasavje
\-----/ Banka Zasavje d.d., Trbovlje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje
http://www.banka-zasavje.si