Tedenske novice, Dr. Pivko, nosilec liste JDS. Pribičevič-Žerjavovi demokrati na Atajerskcm so na svojem zborovanju v Mariboru v nedeljo ob prisotnosti samega g. generala Žerjava postavili za nosilca lisle svojc kandidatne Iiste g. j)rof. dr. Pivka iz Maribora. Doslej sc je gospod Pivko v politiki pokazal kot strokovnjaka samo kot italofil (ilalijanoljub). Med vojno je s fronte pobegnil k Italijanom tcr z njimi pletcl politične razgovore. Uspeh Pivkovih razgovorov se je pokazal v sijani luči v italijanski okupaciji slovcnske zemlje. Italijani so nam odvzeli slovensko zemljo od onstran Soče do preko Postojne na Kranjskem in s lo z«nljo pol milijona Slovencev. I^epšega uspeha si Pivkova italofilska politika ni mogla nadejati. Ta uspešni politik je nosilec demokratske kandidatne liste na Štajerskem. Nosil bo listo, pa odnesel bo poraz. Niso Slovenci na Štajerskem padli na glavo, da bi glasovali za takšnega politika, kakor je dr. Pivko. SraJca se diči s pavovim perjeni. Demokrati so nava^ jeni, da se kaj radi dičijo s tujimi zaskigami, katr je že radi tega razumlljivo, ker lastnih nimajo. Tako si tudi prisvajajo zasluge za zgradbo železnice Mmrska Sobota— Ljutomer—Ormož. Resnica pa je, da je njihova edLnai zasluga v tem o-ziru ta, da so se na dan otvoritve te želetznice 22. novernlhra zastonj peljali po novi progi ter se pri banlketu v Ljutomeru. zastomj najedli in napili. DmgLh zaslug pa nimajo. Idejo te železnice je prva sprožila Slovenaka ljudska stranka, ki tudi ni niikdar odnehala, doikLer se ta ideja ni uresničila. Med gradnjo železnice so poslariiCi SLS, dasti poslanec lijutomenslketga oikraja g. dr. Jo®ip Hohnjec, neumnno in vztrajino zahtevali in vpllvaK, da delo ni zastalo ter da so se izfpolnile želje in zahteve tamošnijiega preibivalstva. Ža-1, da so ušesa n;a miinisttistvu bila le prevečkrat zaprta. Prava sreča, da je SLS porišla na vladlo, ker bi dnugače ta proga morala še celo leto ča'kati <na izgotovitev. Zasluge SLS in njenega železniškega mimistia Sušnika so v tem oziru splošno znane in piriznane. Brez nijegovega odločnega zavzernanja bi velik del te proge še zdaj bil ihrez tračnic in na novih mostovih bi inesto želeanih tratvenz pajki piredli svoje jesenske mreže ter se mesto ljudi vozili po neizvršenih mostovrh. Vse to (tamošinie lljudBtvo do^bro zna in zato je hivalisainje dr. Žerjava in Petovarja — Ženjav je namreč hvalil Petovax|i.a, Petovar pa Žerjava — sprejelo s poimilovalnim smehom. Sraka ostane sraika, če se tudi odiči s pavovim peitjenv in tem bolj ostame sraka, čim več krade to, kar je tu[j.e. župnijska svečanost Matere Milosti v Mariboru. Vsem, ki so se zanimali za nove zvonove mariborske bazilike in povpraševali po dnevu blagoslavljanja, naznanjamo končno prijetno vest, da jih bo blagoslovil prevzvišeni knez in škof v nedeljo, dne 7. dccembra. — Slovesnost se bo začela zjutraj ob 8. uri. Radi obilnih priprav domačinov in sosedov obeta biti blagoslovljenje novih peterih, v Sloveniji največjih in v Mariboru prvih /:vonov, nekaj veličastnega; zato so vsi častiki Matere Milosti od blizu in daleč najvljudneje vabljeni. Umrla je v pondeljek, dne 24. t. m. v Mariboru gospa Neža Farčnikova, stara 69 let. Pokojnica je bil.i rodom koroška Slovenka iz Šmarjete v Rožni dolini. Bodi ji zemljica lahka! Ljubimska žaloigra v Meži. Ljuibimsika drama sc -¦ odigrala v tukajšnjem hotelu pri kolodvoru. Šofer Jožef SlaTisky se je pripelijal v Mežo s hčerko tovarnarja Frairtka iz ^aigreba, katera |e tajoio pobeignila iz hiše staršev s svo jfim lljuibiimiceTn Slarusiky|em. Ne'ka'j dni sta tukaj biivala. Dne 24. t. m. sta poskusila samoimor z zastrupLjenifern, iker pa stnup ni učinkorval, je Slanjsky z revolvenjem ustrevlil v svojo ljubimko in Jo nevairno ramil, nato pa še sebe ustrelil. Njegovo truplo se Je prepel'jalo na domače pokopališče v Št. Janžu pri Dravogradu. Ranjena Franikova hči se nahaja sedaj v boLaici v Slovenjgradcu. — V teilar 14 dni so ibili'4 samomori v tem kraju izrvnšeni; vzrok pri viseh je breaverinost, ne pa nesreča ali uboštvo. Strašen zločin podivjanega pijanca. Cela okolica Slo- venislke Bistrice se zigraža naid sltrahovitim zločinoin, ki se je dogodil minulo nedelljo, dne 23. t. m.r na Selah pri Zg. Polskavi. Krvava rodbinska žaloigra, ki se je odigrala pri bivšem jboga+em posestniku Mlakerjju, je prepričevalen dokaz, kam pripelije človeka vedno pi|aTVčeva«je. Posest- nik Simon Mlaker, po domače Orteg, je imel nekoč kras- no posestvo na Selah pri Zgormji Polskavi. Kot imovit po~ sestniik se je dobro oženil ter dobil dobro in pridno ženo Miciiko, s katero je imel dosedaj 7 otrok, od kateriih jih živi 6 ter je najstarejše staro šele 12 let. Mlaker pa ni bil nikoli dober gospodar. Kljulb ijubezmijivi ženi m malim dtročičem, ki bi ga morali nagiibati še na skrbnejše gospo- darjenlje, je po svojeim lah^koživem značaiju začel pijan- čevatL Postal je polagoma tak piijainec, zapravljivec in su- rovež, da se ga je vse balo in ogiibalo. Njegova žena j€ začela doživljati pravi pekel na tem svetu. Pijani mož je dan za dnem prihajal ab poznih urah domov ter v svoji podivjanosti često ženo in otroke nečloveško preiepal in zlastavljal. Piijanoeval je vedno huje; njegovo prej tako tndno posestvo se je pričelo majati,. kl|ub viem naporom in pridnosti njegove žene. Nazadnje je Mlaker posestvo prodal fer preostali izkupičetk v kratikem času pognal po igrhi. Potrebno j'e še omenitL za presojo Mlakerjevega značaja, da je štirifcrat pogorel. Ljudje so govorili, da si je vedno sam požgal, da bi dabil visoko zavarovalnino, kar se mu seveda ni moglo dakazati. Da pa je bil zmožen za- žgati tudi sivojo domačijo, to dokazuje zločin, katerega je storil na svoji ženi. Po predaji posestva so se preselili Mlaikerjevi v Kanunico, kjer je dobil mož službo majerja pri nekem posestniku. Pa tudi tu je pil venomer. Iz Kam- nice je vozil mleko v Maribor, toda izkupiček je pognal po grlu, mesto da bi ga dal svojemu gospodarju. Radi taflcega obnašanja je izguibil skižbo in osfal brez sredlstev na cesti z obilno svojo družino, katere najmlajši član je šele eno leto star. Zatelkel se je pod streho svojega brata v Novi vasi pri Slov. Bistrici. Njegove nesreče ga niso spainelovale, pil je še dalje in se pretepal in prepiral s srvojo ženo. Družiniskemu prepiru je minulo nedeljo na- pravil sfrašen konec. Mlalker je pi.jain prišel domov; po stari navadi se je takoj spravil nad žemo, otroke pa je po- preij še nagnal iz hiše ter zaklenil vrata. Kaij se je sedaj dogajalo v hiši, to ve samo morilec in Bog. Po strašiuh poškodbah na mrtvem truplu žene soditi pa se je moral vršiti strahovit boj na živlijenje in smrt med podivjanim pijancem in njjegovo slabotno žrtvijo. Mlaker je moral ženo strahovito prefepsti in zlostavDjati, kar doikazujejo maroge na telesu in šop las, katere je ratrgal nesrečru ženi s kožo vrecl z glave. Nazadje je napravil konec nje- mkn mukam na ta način* da jo je zadavit Po storjesiem eločirvu se je šele menda zavedel svojega grozovltega dejaivja. Da odvrrve suim od sebe, je obesil tnuplo v čumnati, da bi izrgledalo, da si je žena sanva končala življenje. Po zločiniu je pdbegnil neejna<no kam ter ga še do danes ni&o iasleddli. Domači doirunevajo, da si je sam končal svoje žalostno življemje. Med tenv, ko je oče izvršil svoje strašno delo in pobegnil, so tavali nesrečiu otroci okrog hitše ter slišali smrtne krilce svoje matere. Zfftekli so se k sosedom, ki so potem s silo udrli v hišo ter našli v njjej samo mrtvo žrtev. Oibvestili so takoj orožnike, ki so ukrenili takoj preiskavo in zasle<loiva.nje zločknca. Za ubogo dijaštvo/ radodarni Matonedeljčani. Malonfiidel[jčani dajo Bogu, ikasr je božjega. Poseimo očiftno so to poikazali: Kranjc Az Motravec, ld> je p-ostaivil v zaihvak) za smeono vmitev iz svetorvrue morije na čast Brezmadiežni lično kapelo; Vdhnfjalk iz Bodlislajviee, ki je dal pj-enoviti Senjarovo Icajpelico, in Ritoruja iz Boddslavec, ki Je postaval nov lcriž. Makmedelijoairti pa dajo tudi revmerau dijaku radi kak dar. Zato so se pri veoerji po blagoslovitvi Kraiajoeve kapele spomnili Dijaške večariie s 86 dn., piri Ritomju pa celo z izrreidino iepo svoto 310 diin. Da bi še tudi drugje padla drabtina z bogato oblo-ene mizie za ubo ge Lazarje-dijake! Bog povmi daroveloem stoterol Novice od Sv. Marjete niže Ptuja. žrvimo še v starih tcžavab naprej. Zato pa so nam za razvedrilo uprizorili preteklo nedeljo v šoli naši Orli lepo, dobro uspeIo igro »Fernando, strah Asturije«. Glede prireditve se mora tokrat pohvalno omeniti našo domačo inteligenco, posebno učiteljstvo, da nam je šlo lepo na roko. — Delo pri Društvenem domu se je to jesen začelo zopet v skromnem obsegu vsled pomanjkanja gmotnih sredstev. Sedaj pa vse stoji. Pri tem imajo največjo škodo naša društva, ki še vedno nimajo nobenih prostorov vkljub temu, da so za zgradbo dosti žrtvovala. Pri stavbenem odboru bi trebalo več agilnosti. Pa tudi dosti drugih mlačnežev ni brez krivde pri tem. Mnogi menda mislijo, da bi samo z dobrimi sveti, kar je seveda najbolj po ceni, pomagali. Toda, kdor noče drugače, naj še razne modre nasvete prihrani zase. Bližajoče volitve zopet obetajo malo življenja in zabave. Seveda na račun nasprotnih strank, ako bi se katera upala sklicati javen sbod. Tedaj bi vsaj imeli priliko, dotičnim govornikom temeljito izprašati vest. Ob priliki zopet kaj več. Gostilničarji, posnemajtel k I>raž«nc smto prejeli: Naša gostilničarja Anton in Kata Vindiš sta naročila za našo gostilno naše liste in sicer »Slovemkega Gospodarja« in »Stražo.« Oibljubila sta tudi, da bosta osCala ta dva lista vedmo pri hiši. Obema naročnikoma naših listov is~ krena zahrvala in drugi gostilničarji naj ju posnemajol Iz Šoštanja. Pred 'pribliižaiio tremi leti bi se imel ipri župni cerlcvi sv. Mihaela pri Šošičanju vrrštiti sv. misijoinDa i)i se pa isti preprečill, je nielki g. Miloš Tajhik, učitelj v Šoštanijki, obeniejm tudi občinslki ta_jndik pri občini okolica Šoštartj, ibrez vedlnosti župana napravil na ofcrajRO glavarstvo ovadlbo, da v te| župniji razsaija naletzljiiva boiezen, da se inaj sv. onisijon prepove, kar je tudri dosegeL Seveda je v ta namen zlorabil občinsiki pečat m ponaredil ime župana. G. župan je bil radi tega zahrbtnega početja sicer zelo ogorčeiv pa se |e za svojo osebo zadovoljil s Item, da je itaijnik dal pri oerkvi razg-lasti, da je oin to ovadbo na svojo pest napravil. S tem potrdflom pa faranom kakor tudi postaivi nikafcor ni zadoščeno. Sicerr ise je t&daj govorilo, da pride ta zlobni cin od strani okrajnega gla-- varstva v preisflcavo, ma katere izid pa še danes čakamo. I>a se pa ne bode mislilo, da je izloraiba oibčinis-krega pečata in potvoiiba podjpisa nelkaznijiva, se TnerodaiTn« oblast prostiv da se ta zadeva koTvčmo re-ši. Poslano. V listih »Nova doiba« št 80, »Domovina« št 2Q in »Tabor« šL 159 je ddbroznani tukajšnji »samostojno-TiapTedini« dopiisnik očtel neikeinvu tukapnjemu pnistašu SLS, da ne zina, četoto božje tzapovedi: Spoštu; ooe^ta in mater, ter napovedal radi tega tudi sodnij^co postopanje iproti njeimiu. Ker )e javnost Joljulb lažnjrvemu zavijaoju Bmatrala mene kot prizadetega in je v lcratkem noto sdedila 'tudi sodinij^ka tožba od storami prevžitkarjev A. in H. Zvonair — lci z inenoj sploh nista v sonodu — vložena po zastopniiku I. Kosfanjšeku, tmgovou v Morrii^u, v kateni je bil udeležetn kot »»otrudinilk« tudi tukatfšaDJi trški župan, ki se Vkljul) ponovnemu ožigosanju in opanunom ne more zdržati vmešarvanija v moje zaseihrue zadeve, in na ajegov ukaz vpl-eten v tožbo todi občimsfci redar, sem iz navedemiih razlogov opraivioeno mjnienija, da je kritični napad meril rvame. V tekra ra?-prave je prišla resnicoljubn/ost tožiteljev v jaTco slaibo luč iin je posSkTbljieno, dia se badeta za to •čedinofst opravifevada pred sodaščem. Pozivam torej novodo:bno d-onuovinsko utaboirjeniega dopdsnika, da svoj trikrafni podpis fnrdi trikratno preMiče, ali pa brezdvomno doikaže, da dotični niapeid ni meril name, ako pa tega ne stori, ostane podli lažnjivec in oibrekljivec. Mozirje, rirve 20. XI. 1Q24. — Fran Es. Iz Majšperga. Pos«stmišiki sin Štefan Kolar v Stanc-člki vasi se je dne 17. t. m. poročil s posestniško hčeAo Než. Mes^Ttič iz Lesja pri MaijšpergiU. Oba s<i iz Kiš uglednih staršev in sorodniikov ter zvesta prisitaša SLS. Bilo srečno! Padlim vojakom v spomin. V Kostrivnici so obhajali zadnjo nedeljjo, dne 23. t m., ganljivo slovesnost: odlčritje Epominslke plošče v svetovni vojni padlim vojalcom. Ta plošča, ki je bila odlcrita med sokami cele župnije, bo še poznijrv rodovom v spomin, koliko smrtmih žrtev je tahtevala sveflovna vojna v kostrivnišlki župniji. jDržavna krajevna zaščita dece in mladane v Celju odcte ptridino, zdravo, 14 let staro dekLico-siroto usmiljenim srcem za svojo. Ker je delklica obiskovala tujkajTn\jo mesftno šo^io, ibi bila zelo pripravna za trgovino. Tvidii v l>rerzplačno, seveda popokw> oskmbo se da v u!k t trgovmo, k Irviljtj ali t kuhinjo. Eventualne ponudbe noj ae blagovo- liijo potsiati na dtžavivo 'krajevivo iašoito deoe ki iDiedine v CeJjju, Iz laškega okraja. Kakor že rnano, je letos začelo v Laškeon poslovati novo okrajno glavaastvo. Nekajj časa se je ugilbalo, da bi bil sedež oioraijnega glavamstva, ali kakor se glasd bolj nobd: »sireakega pog-lavarstva«, v Trbovljah. Naša stramka se na jiezo gg. maioštev ;kiim dramokratom v sipor ni mešala, ampak prepustila ceioz stvar režimovcem, naj se sami o tem preklajo. To Je gotoro, da mi- iz bližovje olkolice Lajlkega ne nvoremo biti za Tfbovl_je koit sedež okrajmega glavaretva. Siceir pa še glavanstvo v Laiškem ne posl/uje v polmeon dbsegnj in je šolski referat še rvedno v Cdju; lcar pa nas kmete nejbolj. zaaiima, je to, da je oibrajni živinozdravm.ik za laSki otkiraj, čujfce in strmite: v Sevmici. To je dokaz, da centralisti, loi za to odgovarjajo, ive poanajo in nočejo poznati potxet> nas fcmetov. Letošnjje leto je mnogokje rarzsajala pri 'svdnjjah rudečica, toda v Laškeim ni živinozdravnika, v Sevnico je predaleč, a oeljski ni za naš olcraj naskiaivlijan in. se totrej ceplenije ni umoglo po v-ečini kraifev izvtršiti. Bdiino v občimi Marijagradec se je na potžrtovalino deJo tajnika Podreberšeka -in ži/vinozdravnika Hrabateka izvmšilo cepleTuje malone v celi občini Za časa Davidovič-jKoroščeve vlade smo čJtali v časmflcih, da je že im€(novain žiivmozdravniik za Laško, želimo še samo, naj se to kmalu izvrši. Ndkatetre občine so že storile svojo dolžnosit in napravile tozadevne vloge, naj sie zgianejo še druge! Kaznjenci bi bili skoro i_p(obegnili. Zadnjo nedcljo p&poldne je poizkusilo 9 kaznjencev, da pobegne iz zagrebških zaporov in se nasrka zraka prostosti. Kaziijenci so bili že predrli zid, ki loči dvorišče sodišča od okrajnega sodišča. Ko se je zvečerilo in stemnilo, so ušli skozi luknjo v zidu in vdrli v prostorc kloti pri okrajnem sodišču. V kleti so skušali izdreti železno injirežje iz okenj iii na ta način bi bili lahko uiekli skozi o-kno na ulico. V zadnjem trenutku, kog polnoči, ko so bili begunci pri zadnjem delu, so nameravani pobeg zapazili in poklicali stražo. Policija jf* obkolila zaporne prostore od zunaj, od znotraj pa so se lotili lova za pobeglimi kaznjenci jetniški stražniki. Sedem kaznjencev so kmalu izsledili in prijeli, dva pa ne takoj. Med tema dvema jfi bil zloglasni ropar Jagatič. Šele krog sedme ure v pondeljek zjutraj se je policiji posrečilo, da je našla ta najbolj opasna begunca, ki sta bila tudi voditelja pobega, na podstrešju in ju spravila na varno. Radi nameravanega in skoraj posrečenega jiobega kar 9 kaznjencev se vrši obširna preiskava. Kaznjenci so pripravljali pobeg več nego 10 ur in sumijo, da so znali za te nakane nekateri pazniki, ki so jim šli pri prij^ravah za pobeg na roko. Javna zahvala iz Št. Ilja pod Turjakam. Letošnje poletje je strela udarila v našo podiwžn.ico v Dolžah tetr precej občajtrio pošlkodovala streiho zvonika in. zidovje na koru. Cerkev |e zavarovafna pri Vza]errmi zavarovalhici v LjubltjaTii1, sioeir komaj za 6000 kmon, a je dobila vse€mo od mje izplačano lepo svoto 3000 kron, za kar se ji cericveino predstojri.ištYo tem potom najtoipleje zahvaljujje in jo vBakomur pirip-oročaf