2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. septembra 2012  Leto XXII, št. 36 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 6. septembra 2012 Porabje, 6. septembra 2012 Vu veuko mesto iz najvekšoga mesta STR. 3 42. mednarodna likovna kolonija mladih STR. 5 Gornja Radgona: zasedanje Kmetijske slovenske manjšinske koordinacije NE SAMO IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA, POMEMBNO JE TUDI GOSPODARSTVO Med letošnjim sejmom Dobrote slovenskih kmetij so 17. maja na Ptuju po dveletnih pripravah ustanovili Kmetijsko slovensko manjšinsko koordinacijo – AGROSLOMAK. Člani so: Deželna kmečka zveza Trst, Italija; Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov iz Avstrije; Razvojna agencija Slovenska krajina Monošter; Kulturno društvo Gorski Kotar, sekcija za kmetijstvo, Hrvaška, in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Slovenije, ki koordinira delovanje Agroslomaka. Prvič so se sestali na Tržaškem v Italiji, drugič pa minulo sredo (29. avgusta) na Mednarodnem kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Sestanka sta se udeležila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, in tudi slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj. Pogovor je v imenu ministrstva vodil Vladimir Čeligoj. Ministrica Ljudmila Novak in minister Franc Bogovič sta izpostavila pomen razvoja kmetijstva med Slovenci v sosednjih državah in članom Agroslomaka zagotovila pomoč pri uresničevanju njihovih projektov. Ministrica Ljudmila Novak je še poudarila, da Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu želi aktivneje širiti sodelovanje na gospodarsko področje, ki je pomembno prav tako kot izobraževanje in kultura. Za ministra Franca Bogoviča je Agroslomak odlična priložnost za izmenjavo izkušenj, in enako velja za srečanja in sodelovanje na mednarodnem kmetijskem sejmu Agra. Sejem, letos je slavil 50-letnico, je odraz razmer v kmetijstvu, kjer stanje ni enostavno, toda v Sloveniji se vedno več ljudi zaveda pomena pridelovanja hrane. Andreja Kovač je predstavila Razvojni program Porabja, ki je usklajen s programom Narodnega parka Őrség. Med pomembne projekte spada ureditev vzorčne kmetije na Gornjem Seniku, kjer bo ekološko sadjarstvo, ekološka reja krav dojilj in kot dopolnilna dejavnost stacionarni in izletniški turizem. V izvedbi je projekt Visokodebelni biseri ali Upkač: pridelovanje in predelava sadja. Andreja Kovač je kot del kulturne krajine omenila Hišo rokodelcev v Andovcih, obnovljeno kolarsko delavnico na Dolnjem Seniku in ravnokar odprt prenovljen kulturni dom na Gornjem Seniku. ERNEST RUŽIČ Drugega zasedanja Agroslomaka sta se udeležila tudi ministra Franc Bogovič in Ljudmila Novak Živahen utrip na mednarodnem kmetijskem sejmu Agra, kjer so imeli več kot 100 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in sosednjih držav Komentiramo Minister Balog se je srečal s predsedniki državnih samouprav PRIKLJUČITEV PREKMURJA IN KRONA SV. ŠTEFANA 24. avgusta se je minister za človeške vire Zoltán Balog srečal s 13. predsedniki državnih narodnostnih samouprav. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, ki je v pogovoru za naš časopis povedal naslednje: »Od reorganizacije vladne strukture, ko je narodnostno področje pripadlo resorju, ki ga vodi minister Balog, je bilo to prvo uradno srečanje med nami. Predstavil je tudi novega državnega sekretarja za verska in narodnostna vprašanja ter za vprašanje civilnih organizacij, Györgya Hervényija. Delovnega srečanja se je udeležil tudi državni podsekretar Csaba Latorczai in njegovi sodelavci.« Minister je navzoče seznanil z novo razporeditvijo nalog ter izpostavil, da je vlada za prioritetno nalogo naslednjega obdobja določila finansiranje narodnostnih inštitucij, med njimi šol, ki so jih prevzele državne samouprave. Obenem želi oceniti, ali so državne samouprave sposobne in primerne za prevzem in vodenje lastnih šol in ali je bilo prav, da jim je država v zakonu za šolstvo ponudila prevzem šol. Zaenkrat so državne samouprave prevzele le nekaj šol, romska tri, slovenska dve, romunska in hrvaška po eno šolo. Predsednik Ropoš je povedal, da je Državna slovenska samouprava pravočasno pripravila in odposlala vse potrebne dokumente za prevzem dveh šol, čaka pa še, da bo minister podpisal z njo dolgoročni Sporazum o javni vzgoji in izobraževanju, kajti brez tega ne bo dobila dodatnih sredstev za vzdrževanje šol. Šoli, ki ju je prevzela DSS, se bosta finansirali iz treh virov. Dobivali bosta državni normativ, ki ga po številu otrok dobivajo vsi vzdrževalci vzgojno-izobraževalnih ustanov, drugi vir je dodatna narodnostna podpora, ki so jo šole dobivale tudi do zdaj, do tretjega vira pa lahko pridejo šele po podpisu omenjenega sporazuma. Tudi to je dodatna podpora, enaka tisti, kot jo dobivajo šole, ki jih vzdržujejo cerkve. Pri ostalih inštitucijah DSS (radio, Küharjeva zbirka) in pri medijih, ki se delno finansirajo preko DSS (časopis Porabje), ostane sedanja oblika finansiranja. Predsednik Ropoš si je v pogovoru pri ministru prizadeval, da bi se enkratna dodatna sredstva, ki so jih v letu 2012 dobili Radio Monoš- ter, Küharjeva zbirka in šole, vnesla v redni proračun R Madžarske. M. Sukič V zelo kratkem razmiku, le tri dni, sta bila v Prekmurju, prvi v Veliki Polani, drugi v Lendavi, dva dogodka, ki sta posegla v preteklost obrobnega dela Slovenije in Madžarske, njuna vsebina pa politično in geografsko mnogo širša. Beseda je o slovesnosti ob priključitvi ali združitvi Prekmurja z matično Slovenijo oziroma z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, in slovesnost v počastitev prvega madžarskega kralja, svetega Štefana, tokrat povezana še z relikvijo, kopijo kraljeve krone, ki so jo iz Budimpešte prišli za en dan pokazat v Lendavo. Nanizal bom nekaj misli, ki so se kar same od sebe ponudile po neposrednem spremljanju obeh dogodkov. V Veliki Polani so pripravili lepo slovesnost v šotoru, v katerem se je zbralo blizu 500 obiskovalcev. To ni malo za politični dogodek, toda po številu zbranih daleč od množičnega zborovanja, ki se šteje vsaj na tisoč in več zbranih. Ne gre za očitek organizatorjem, da se niso potrudili s prireditvijo, nasprotno, bila je na visoki umetniški ravni, in tudi govornik, minister za obrambo Aleš Hojs, je svojo nalogo opravil korektno. Moteče niti ni bilo slikanje predsedniških kandidatov, ki so jim organizatorji namenili sedeže v prvi vrsti, skratka, vse je bilo bolj ali manj na pravem mestu. Celo TV Slovenija se je zadnji hip odločila za neposredni prenos na 2. programu. Nasploh je bil dogodek medijsko dobro pokrit, tudi z vključitvijo zgodovinske stroke. Pred osrednjo prireditvijo je sveto mašo daroval soboški škof dr. Peter Štumpf in prispeval delež k celovitosti prireditve, ki je zadnja leta, zaradi varčevanja, postala v domeni lokalnih skupnosti, prekmurskih občin, medtem ko bodo državne počastitve na vsakih pet let. Tako se ni zgodilo le Prekmurcem in njihovi pridružitvi, marveč tudi Primorcem ob podobnih slovesnostih. Ali bi se na državno proslavo zgrnile množice, ali bi bil obisk enak, je zdaj odveč napletati, zagotovo bi dogodek pridobil na pomenski teži, ki v tem primeru posebej šteje. Prve proslave na državni ravni so bile namreč mnogo bolj obiskane. Bolj, celo mnogo bolj so lahko zadovoljni prekmurski Madžari oziroma madžarska manjšina v Sloveniji. Praznik madžarske državnosti, 20. avgust, ob kipu svetega Štefana in cerkvi svete Katarine v Lendavi, lahko uvrstimo med množična zborovanja, kajti obisk je presegel vse dosedanje. In prav je tako. Številne obiskovalce iz celotnega slovensko-madžarskega dvojezičnega prostora je pritegnila prav kopija krone svetega Štefana, prvega madžarskega kralja, ki mu pripisujejo številne vrline, pomembne tudi za sedanji čas. Ena tákih naj bi bila, da je sprejemal in izvajal zakone, ki so bili dobri zanj in za ljudstvo. Letošnja lendavska slovesnost je bila, vsaj v uvodnem delu, v obliki spektakla za množice: zbiranje ob kulturnem domu, prenos krone v spremstvu stražarjev do prireditvenega prostora, ob kipu svetega Štefana. Prvič se je zgodilo, da sta zbrane nagovorila dva ministra, slovenski dr. Žiga Turk, ki je v Lendavo prišel na povabilo narodnostnega poslanca dr. Lászla Göncza, in madžarski Zoltán Balog. Pred proslavo sta imela ministra še pogovor o sodelovanju, tudi o pripravah na sejo mešane manjšinske komisije, ki bo prihodnji mesec ocenila uresničevanje 6. novembra 1992 v Ljubljani podpisanega sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom. Pišemo o dveh dogodkih, ki tečeta drug ob drugem, drug mimo drugega, kar je v škodo Prekmurju, v katerem živijo Slovenci, avtohtona in v Ustavo posebej zapisana madžarska manjšina in seveda pripadniki drugih narodov ter zakonsko opredeljena romska skupnost. Dogodkov ob priključitvi ali natančneje vrnitvi Prekmurja matičnemu, slovenskemu narodu, se ne udeležujejo uradni predstavniki madžarske narodnosti in s tem izražajo nezadovoljstvo z zgodovinskimi odločitvami, ki so jih ločile od madžarske države in naroda. Postavlja se vprašanje, ali je izraz nezadovoljstva še umesten in primeren, kajti z leti so se zamenjale generacije, spremenil se je politični zemljevid Evrope, sodelujejo in enotno nastopajo države, ki so bile v preteklosti večkrat sovražne druga drugi, skratka živimo nov, drugačen, vsaj na videz manj konflikten čas, v katerem je presežena marsikatera zgodovinska napaka in zamera. Je zgolj vprašanje prestiža, ponosa ali česa tretjega, da se slovesnosti v počastitev priključitve Prekmurja matični Sloveniji ne more, ne želi, noče, udeležiti poslanec madžarske narodnosti, ki je le-to postal, ker si država, v kateri živi, na deklarativni, pa tudi konkretni ravni prizadeva za visoke, če ne celo najvišje standarde manjšinske zaščite v Evropi; za standarde, ki so nad onimi, s katerimi se ponaša njegova matična država, vsaj kar zadeva slovensko manjšino. In ob poslancu, kot najvišjem predstavniku naroda, še kdo, denimo predsednik narodnostne skupnosti. Političnemu predstavniku Slovencev na Madžarskem se doslej nikoli ni bilo problematično odzvati na katerokoli slovesnost v Lendavi, tudi letos ne, čeprav se je Porabskim Slovencem zgodilo enako kot prekmurskim Madžarom – ostali so v drugi državi, vendar zaradi tega ne manifestirajo zamere do nikogar. Kajti, kakor samostojna država Slovenija ni odločala pred več kot devetdesetimi leti in pozneje v podobnih primerih, v katerih mejah bodo živeli Slovenci, tako nima nič pri tem, kje živijo prekmurski Madžari. Med obiskovalci v Lendavi seveda niso bili samo Madžari, marveč tudi Slovenci, in nič ne bi bilo narobe, da bi prišlo kaj več lokalnih slovenskih politikov, Ljubljana je bila primerno zastopana, medtem ko je soboški škof dr. Peter Štumpf, če omenim še cerkev, stalni obiskovalec dogodka skupaj s sombotelskim škofom Andrásem Veresem. ERNEST RUŽIČ Vir: http://www.kormany.hu/hu/emberi-eroforrasok-miniszteriuma Vu veuko mesto iz najvekšoga mesta Slovenci iz Sombotela pa Budimpešte so se že venak en keden pred srečanjom pripravlali. Vküper so bili pozvani k svetoj meši v Somboteu, štero aj bi darüvo nekdešnji porabski dühovnik Ferenc Merkli. Župnik v Vasszécsenyi je vörnikom že en cajt prva povödo, štere pesmi aj pri meši spejvajo, tak so se slovenski pesmarge z bejdvej varašov flajsno začnili včiti svete pesmi... Kak so gospaud pri meši povö-dali, je bilau tau prvo slovensko bogoslüžje v cerkvi svetoga Martina v Somboteli. Istina, ka v eto Božo ižo dosta skupin pride s Slovenije, depa meše v domanjom geziki za sombotelske Slovence je eške nej bilau. Prčec z napisom »Hvalite gospoda vsi narodi« je tö vödjani biu, plebanoš so pa sveto mešo darüvali za dva pokojniva člana sombotelskoga slovenskoga drüštva, za strica Karela Olaja pa strino Šebdjanino Mariško (Sulics Ferencné). V svojoj predgi so gospaud Merk-li eške gnauk povödali: škoda bi bilau tanjati slovenske meše, če bi je Sombotelčarge radi meli. Če rejsan bi prišlo menje lidi, bi leko meše v domanjoj rejči postale tradicija. Kak spejvanje tö, vej so se pa sombotelski pa peš-tarski Slovenci dobro navčilli vödane pesmi. (Vogrski kantor pa se je brž navčo sprevajanje na orgole tö). Po meši so plebanoš na kratko nutpokazali knige »Premakljivi svečnik«, štere so napisali pokojni odranski dühovnik Lojze Kozar st., v vogrsko rejč pa so je dojobrnauli gospaud Merkli (»Az elmozdítható gyertyatartó«). Povödali so, ka so knige začnili dojobračati, gda so je prejk v Vasszécseny, vkraj od daumi postavili. V 4 mejsecaj so dojobrnauli kauli 300 strani, za eno leto pa je založba püšpekije vödala knige, štere gučijo o dühovniškom pozvanji pa vörnosti. Dosta Peštarov pa Sombotelčarov, šterim so se knige povidle, je küpilo roman, pa je dalo s prevajalcom podpisati. Peštanski Slovenci so pozvali gospauda Merklina, aj pridejo v glavni varaš nutpokazat knige, uni pa so vsikšoga pozvali na prauško v Prekmurje. V ednom od sob Turističnoga centra svetoga Martina so sombotelski Slovenci Peštare gorprijali z »Martinovimi kiflinami« pa žmanov palinkov. Kiflinge, rogljički od svetnika so takši, ka je trbej talati z nekakim (djenau tak, kak je sveti Martin talo svoj plašč s kaudišom). Na presenečenje vsej zbrani je je pozdravo nekdešnji Martinov župnik, veuki padaš Slovencov Géza Aigner. Gostje z Budimpešte so se – kak je bilau zgučano – v Somboteu pripelali tisti cajt, gda je v varaši djenau zgodovinski karneval biu. Zatok so se po svetoj meši Peštarge odšetali na Glavni trg pa se čüdivali dobrautam na »Placi Staroga varaša« ali v indašnje gvante naravnanim Sombotelčarom. Peštarge so sombotelske rojake v Škanzeni najoprvin gorpoiskali junija 2000. Te je slovenske iže eške nej bilau, postavili so go leta 2002 s pomočjauv Državne slovenske samouprave pa Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na letošnjom srečanji bejdvej drüštev pa je tak sunce peklo, ka so od slovenske iže raj odišli v senco, gde je vsikšoga pozdravila predsednica Sombotelske slovenske samouprave Marija Kozar. Povödala je, ka je pred 10 lejtami djenau bilau državno slovensko srečanje v Somboteli, na štero je prišlo 300 lüdi (s Pešta tö). Od tistoga mau je bilau pred ižov ali v iži 50 programov. Držali so prijateljska srečanja s slovenskimi drüštvi drügi krajov (Cankova, Murska Sobota, Andovci, Mosonmagyaróvár, Kapela, Subotica, Beč; Slovensko etnološko društvo, Drüštvo porabski upokojencov). Na vsej programaj se je gučalo pa spejvalo slovenski. Marija Kozar je eške cüjdala, ka so dali leta 2003 zozidati peč, v šteroj se eške gnes včási küja pa pečé. Tačas, ka so stene nej sajaste bile, so meli razstave pa likovne kolonije. Depa pred ižov so večkrat strejlali s krpitom za vüzenek tö. Od leta 2004 slovensko ižo gorpoiškejo gostje na Narodnostni dnevaj. Tistoga leta sta na dvoriški iže lipo posadila takratni slovenski veleposlanik Andrej Gerenčer pa takratni župan Sombotela György Ipkovich. Od tistoga mau so Slovenci dostakrat sejdli v senci drejve, kak njini stari-stari starci. Po guči je vsikši gost daubo edno spominsko karto, štero so nadruknivali za deseto oblejtnico. Na pet kejpaj vidimo ižo, peč, pokrivanje streje z ritonjami, nastop Sombotelski spominčic pa gledalce pod lipov. Zdaj so pa nej domanje pesmarce oprvin staupile na »oder«, liki se je peštarski zborček nutpokazo s pet pesmimi (pa edno plus). Skupina je eške mlada, depa mela je že več nastopov, na priliko v Šempasi v Sloveniji pa v Subotici v Srbiji. Na fudaj sprevaja ženske pa moške (pohvalno, ka majo moške tö!) Hugo Čerpnjak, kak zborovodkinja je nutvči Orsolya Kovács Zádori. Če pomislimo, ka sploj kratek čas vküper spejvajo pa žmetno v veukom varaši vküppridejo, so sploj flajsni pa lepau spejvajo. (Majo pa humorne elemente ranč tak.) Sombotelske spominčice so se po tem znauvič nutpokazale z menje poznanimi porabskimi ljudskimi nautami, za konec smo leko čüli: »Igrala je Mukičova banda«. Najvekše veselje pa je bilau, gda sta dva zbora vküper zaspejvala lejpo-žalostno pesem »Lejpa naša domovina«. Vsi smo poglednili prauti slovenskoj cimpranoj iži v Škanzeni, gda so spejvali »tam je hišica, hiš’ca iz lesa«, pa pomislili na svoje zibelke v Porabji. V imeni Drüštva Slovencev v Budimpešti se je domanjim za pozvanje zavalila predsednica Irena Pavlič. Vsi navzauči so že pomalek sploj žedni pa lačni gratali, eške dobro, ka so je pri slovenskoj iži čakale dobraute za gut pa želaudec. Začnilo se je prijatelsko srečanje, štero je sploj koražno bilau, vej sta pa spejvanje sprevajala dva fudaša. (Mela sta mesto, nej kak v enoj čardi dva »dudaša«). Slovenci od tistec pa tec bi v drügom cajti eške dugo spejvali pa se pogučavali, na tisti den pa so se napautili v center Sombotela, ka bi si poglednili večerno povorko (felvonulás). Na toj po ulicaj varaša odi več stau maškar pa lidi v indašnji gvantaj, od rimski cesarov do stari vogrski sodakov. Peštarge so vnoči eške malo ostali v centri, drügi den pa so si eške poglednili v Sárvári grad pa slovenske grobe na cintori. Iz Železne županije, nekdešnje ožje domovine, so se odpelali z lejpimi spomini. Eške prvi den pa so Sombotelčarom obečali, ka se najdejo na državnom srečanji v Števanovci. -dm- Gospaud Merkli so vsikšoma rade vaule podpisali roman Če rejsan sta Pešt pa Somboteu daleč, Slovenci vejo vküper spejvati V ladnoj senci šatora je eške kulturni program lepši OD SLOVENIJE… Veški den, na šterom so dosta blagoslavlali »Grato je té lejpi prostor, gda pa gda bi leko čez leto tü darüvali sveto mešo ob kakši priliki. Tak je tau gnes tö, gda mate srečanje, ka smo malo vanej. V takšoj naravnoj katedrali, nej samo v katedralaj iz kamna pa cügla« - so pri svetoj meši pod slobaudnim nebom povödali gospaud Dejan Horvat iz Markovec, šteri so bogoslüžje vküper z domanjim plebanošom Tiborom Tóthom držali. Baug se je venak smilüvo ’naravnoj katedrali’ v nauvom parki pri cerkvi svetoga Ivana Krstitela na Gorenjom Seniki, vej je pa zrankoma 26. augustuša ranč kraple deži nej bilau. Pri meši, pri šteroj je spejvo domanji Cerkveni zbor svete Cecilije, se je zbralo sploj dosta lidi, v svojoj predgi so se gospaud Horvat spitavali, zakoj je pri mešaj po svejti vsikder menje lidi. Dali so tanač, ka se moramo vsikdar znauvič odlaučiti za Boga, vej smo pa vsi samí odgovorni za svoje düše. »Naj ohranja tau mesto domanje lidi, naj pomaga gordržati slovensko rejč v etoj krajini. Nej samo toj generaciji, štera zdaj tü živé, liki vsejm rodovom, šteri do eške prihajali« - s temi rečami so markovski dühovnik blagoslovili nauvi park v centri najvekše slovenske vesi na Vogrskom, šteroga je občina napravila s pomočjauv projekta pri Regionalnom operativnom programi. (Več od toga, s kakši penez pa kak so napravili park pa obnauvili kulturni pa gasilski dom, ste leko prešteli v naši preminauči novinaj). »Tam je cerkev, gostilna, vse tam mamo. Stari pa nauvi farof, šaulo pa občinski urad ranč tak. Zatau smo brodili, ka bi tam napravili parkirišče, mali oder, za mlajše pa igrišče. Po mojem je tau najlepše mesto na Gorenjom Siniki, je veuko skoro en hektar« - nam je raztomačo župan vesi Gabor Ropoš. Nad lüstvom, štero se je zbralo na veškom dnevi, so se že od ranoga zranka začnili zberati oblacke. Zatok so organizatori na igrišči šaule postavili veuki šator, v šteroga so vse navzauče čakali, ka si poglednejo bogati kulturni prog-ram. Po kratkom pozdravi župana se je na odri nutpokazalo več skupin. Začnilo se je z najmlajšimi, z duonom Patrika Bajzeka pa Benjamina Sukiča. Stariva šaulskiva pajdaša igrata vküper na klarinet pa fude že štiri lejta, leta 2011 sta na ednom tekmovanji dobila zlato priznanje. Nauva Folklorna skupina Sakalovci ZSM je s sprevajanjom fudaša Borisa Velnera nutpokazala porabske pa prekmurske plese. Domanji Mešani pevski zbor Avgusta Pavla ZSM je največ aplavza daubo te, gda so na konci svojoga programa s fudaškim sprevajanjom voditela skupine Cirila Kozara zaspejvali venček (6-7) slovenski ljudski pesmi. Madžarsko muziko pa plese so navzaučim pripelali plesci iz dalečnjoga Érda z imenom Magtár (ime je zatok tau, ka doma v enom škednji plešejo). Na konci programa so lidam eške zaigrali člani skupine Gorički lajkoši, zaklüčila pa sta mladiva člana duona Bajzek-Sukič, šteriva sta zdaj igrala na saksofon pa na sinti popularno muziko (pa eške povödala, ka išketa takše goslare, šteri igrajo na kitaro pa bobén, vej pa šketa napraviti svojo bando). Gda so flajsne kölnarce začnile vönositi dobre, vrauče golažove župe z grajom, je dež že copoto na šator. Lekar je zatok bilau, ka je zadvečerka na blagoslovitev pa prejkdavanje kulturnoga doma malo menje lidi prišlo. V svojom guči - na pokritoj terasi ozajek - je župan Gábor Ropoš donk pravo, ka je tau »blajženi dež«, šteri blagoslavla obnovleno zidino. Eške je tapravo, ka so prejk evropskoga projekta končali samo spaudnji tau, za pod eške nücajo peneze. Obnavlanje so končali že preminaučo leto, za par dni so znautra že gostüvanje držali. Kulturni dom pa de dau mesto drüštvam pa programom (na priliko za fašenek ali miklaušovo). »Vüpam, ka de stau lejt stala« - je župan povödo željo za zidino, v šteroj má po nauvom kancelaj domanja Slovenska narodnostna samouprava tö. »Unijski projekt ’Sosed sosedu’ je trpo 3 lejta, do 30. junija letos« – je povödala poslovodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač pa cüjdala: »V tej trej lejtaj smo meli tak žmetne kak lejpe čase. Žmetne čase, gda smo meli kakše probleme za rejšiti. Lejpe pa te, gda so naše investicije lepau üšle dale, pa se v rednom cajti končale tö.« Predstavnica vodilnoga partnera je eške zaželejla, aj Sinčarge kulturni dom napunijo z žitkom pa ka aj baudejo dobri gospodarge zidine. Po gučaj so domanji župnik Tibor Tóth blagoslovili kulturni dom, po prejkvrezanji traka pa so Sinčarge rejsan postali gospodarge svojoga doma kulture. Duplanska blagoslovitev je čakala obnovleni gasilski dom na Siniki ranč tak. Od kulturnoga doma so navzauči z držencami odišli prejk na sausednjo poštijo, gde so domanji plebanoš eške tau obnovleno zidino blagoslovili. Med krepkim dežom pa so bili takši tö, šteri so donk vödržali. Na fusbalskom igrišči sta se brsali ekipa V.E.G.S. (domanja) pa ekipa Gornji Slaveči s Prekmurja. Veuki nafudjeni grad s plastike na dvoriški šaule je na žalost sam austo, vej so pa mlajši nej steli skakati v deži. Večer se je šator pá napuno z lidami. Veselili so se na bali, na šterom so se eške nutpokazale muzične skupine. Gorenjesinčarom pa leko samo zaželejmo, ka aj bi s kem več nücali park pri cerkvi pa kulturni dom, pa s kem menje gasilski dom. -dm- Srečanje predsednika in premiera Predsednik republike Danilo Türk je na sestanku s premierjem Janezom Janšo izrazil zaskrbljenost zaradi nizke javnomnenjske podpore vladi, ki po njegovem mnenju otežuje iskanje dogovora in podporo vseh družbenih skupin. Premier Janša je predsednika republike seznanil z vladnimi ocenami stanja, Türk pa je poudaril nujnost ukrepov za zagon gospodarske rasti in pomen pričakovane razprave o strukturnih reformah, zlasti o pokojninski in reformi delovnopravnih razmerij. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da je Janša predsednika republike seznanil z zaostrenimi javnofinančnimi razmerami v državi in posledicami, ki jih povzroča nasprotovanje vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Predsednik vlade je predsednika republike obenem seznanil z ukrepi, ki jih vlada pripravlja za izboljšanje not-ranjega in zunanjega finančnega položaja države ter nujnosti ugotavljanja odgovornosti za stanje v slovenskem bančnem sistemu. Štirje mrtvi v balonarski nesreči Na Barju, v bližini Ljubljane, se je zgodila najhujša balonarska nesreča v Sloveniji, v kateri so umrli štirje ljudje - dve ženski, otrok in en moški, številni pa so težko poškodovani. Na balonu je bilo 32 ljudi. Do nesreče naj bi prišlo zaradi striženja vetra pri tleh, zaradi česar so nastale težave pri upravljanju balona, ta pa je po strmoglavljenju zagorel. Politični vrh je svojcem umrlih izrekel sožalje. V Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana so pripeljali 21 poškodovanih, med drugim tri otroke. Pet so jih prepeljali v novomeško bolnišnico, po enega pa v Celje in na Jesenice. Iz Ljubljane so zaradi prezasedenosti v UKC Maribor pripeljali dve osebi z opeklinami. Med poškodovanimi so sprejeli tudi nekaj tujcev, dva Britanca in dva Italijana. Zaradi nesreče je služba za preiskovanje nesreč pri ministrstvu za infrastrukturo agenciji za civilno letalstvo naložila prepoved vseh komercialnih poletov z baloni. K meši v nauvom parki je dosta lidi prišlo Od domanji skupin je gorstaupila sakalauvska folklora tö Najmlajšiva sinička goslara sta se nutpokazala malo ovak … DO MADŽARSKE Sodelovanje med gasilci 19. avgusta so se v Sakalovcih srečali člani prostovoljnih gasilskih društev iz Grada, Trdkove in Skalovcev. Društva so lani podpisala Sporazum o sodelovanju, na podlagi katerega je prišlo do skupnih vaj in tudi prijateljskega srečanja. Namen vaj je bil, da bi se tudi sakalovski gasilci urili po pravilih CTIF, ki jih uporabljajo tudi v državah Evropske unije. Sakalovčani so predstavili tudi taktično mokro vajo. Srečanje so zaključili s prijateljskim druženjem, kajti namen srečanja je bil tudi, da bi se tudi mladi spoznali med sabo in se družili, je povedal po srečanju poveljnik sakalovskih prostovoljnih gasilcev Imre Makoš. Stroške srečanja sta ob domačem gasilskem društvu krili Zveza Slovencev na Madžarskem in Slovenska samouprava Sakalovci. MS Letos je Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji organizirala sedaj že 42. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je potekala od 19. do 25. avgusta v Doberdobu. Izvir likovne kolonije je Vuzenica, kjer so jo pripravljali skoraj 20 let. Potem je prišla ideja, da postane mednarodna in jo bo vsako leto organizirala druga država, kjer živijo Slovenci. Tako so med organizatorji Zveza Slovencev na Madžarskem, Osnovna šola Vuzenica, Slovenska prosvetna zveza v Avstriji in Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji. To leto se je pridružil še Svet slovenske nacionalne manjšine mesta Zagreb. Koordinator 42. mednarodne likovne kolonije je bil Štefan Turk, ki ga že vsi dobro poznamo. Na koloniji je bilo vsega skupaj 35 udeležencev, od tega trije spremljevalci. To smo bili: Katja Smolar, Mirko Malle in avtorica tega članka, Martina Zakoč. Iz Porabja sta se likovne kolonije udeležili dve punci iz števanovske osnovne šole. Od doma smo se odpravili v nedeljo dopoldne in čez nekaj ur smo že bili v sprejemnem centru Gradina, kjer smo preživeli ves teden. V ponedeljek zjutraj je vse udeležence pozdravil gospod Igor Tuta, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev, in nas seznanil s tem, kaj bomo delali v času kolonije. Na kratko je predstavil mentorje, ki so se med tednom ukvarjali z učenci. To so bili: Jasna Merkú, Robin Soave, Ani Tretjak in Luisa Tomasetig. Vsi so imeli zelo zanimive delavnice, saj so se mladi lahko spoznavali s kolažnim tiskom, kiparstvom, risanjem in barvanjem na različne načine. Popoldne smo se zabavali v prijetni družbi, spoznavali kraje, v katerih živijo Slovenci na Primorskem. Prvi dan smo imeli po delavnicah in kosilu ogled Doberdoba in okolice. Pot nas je vodila po skalah in smo si ogledali doberdobsko jezero ter nekaj fotografij o kraju, kjer smo bili. Naslednji dan smo imeli kopanje v Sesljanu, v morju. Ker je v teh dneh bilo pasje vroče, smo tega bili vsi veseli in smo uživali v hladnih valovih. V sredo popoldne je skupina mladih obiskala Gorico. Tu smo najprej pogledali nekdanjo mejo med Italijo in Slovenijo, mestno jedro in se sprehodili do grada. Od tam je bil čudovit razgled. Nato smo si pa privoščili okusen italijanski sladoled, katerega okus bo ostal v našem spominu. V četrtek smo mladi zopet lahko uživali v Sesljanu in se še enkrat predali morskemu doživetju. Zaključna prireditev je bila v soboto dopoldne, zato so vsi udeleženci skupaj pripravili razstavo v petek dopoldne. Med tednom so nastali zelo lepi in zanimivi izdelki in je vsak bil ponosen na svoje izdelke. V soboto dopoldne smo imeli zaključno prireditev 42. mednarodne likovne kolonije, po kateri smo se poslovili drug od drugega. Vsak je odšel domov z lepimi spomini in s pričakovanjem naslednje kolonije, ki bo organizirana v Monoštru. Martina Zakoč Kaj bo s tovarno porcelana Zsolnay? Vlada se bo za kakšen mesec, mesec in pol odločila, kakšna bo usoda zaprte delniške družbe Porcelánmanufaktura, ki proizvaja znani porcelan Zsolnay, ki spada med t. i. hungarikume. Tovarna porcelana, ki bo naslednje leto praznovala 160. obletnico obratovanja, je od junija spet v 100-odstotni lasti občine Pécs, kajti prejšnji lastnik Közgép jo je vrnil občini. Tovarna, ki zaposluje več kot 220 delavcev, je lansko leto zaključila z negativno bilanco, imela je 283 milijonov izgube. Podžupan mestne občine Pécs je javnost seznanil, da vlada že proučuje, na nak način bi pomagala delniški družbi, čeprav predpisi EU zelo omejujejo možnosti državne pomoči. Druga možnost je, da bo podjetje dokapitalizirala občina, kot zadnja pa pride v poštev tudi krčenje proizvodnje. Nove registrske tablice? Vlada se bo še letos odločila, ali bomo dobili na Madžarskem nove registrske tablice, kajti po sedanjih se ne da ugotoviti, iz katere regije je določen avtomobil. V kolikor se bo vlada odločila za registrske tablice po območjih, se bo dalo po registraciji ugotoviti, iz katere županije in iz katerega okraja znotraj županije je avto. Sedanje registrske tablice naj bi se zamenjale na tehničnih pregledih avtomobilov. Pars častni občan Monoštra Mestna občina Monošter je 29. avgusta priredila množični sprejem olimpioniku Krisztiánu Parsu. Metalca kladiva je v telovadnici njegove nekdanje osnovne šole pozdravila množica Monoštrčanov, občina pa mu je podelila naslov častnega občana. Sprejema so se udeležili tudi njegovi starši, botra, babica in prijateljica, ki jim je Športna zveze Železne županije podelila spominsko plaketo za njihov prispevek k Parsevi športni karieri. »Aj se nika godi v Slovenskoj vesi« Če gledamo porabske vasi, vsepovsedik se najde eden človek ali več, šteri se trüdijo na tejm, aj se po vasaj nika godi. Zaman maš skupine, organizacije, če nega ednoga človeka, šteri lidi vküpdrži, organizira programe. Edna med tejmi je Eva Dončec, po možej Domiter iz Slovenske vesi, štera se dosta trüdi na tejm, aj malo več živlenja bau-de v vesi. Domanji lidgé jo zovéjo za Doni. • Doni, zaka si tak mislila pred lejtami, ka boš tü v Slovenski vesi prireditve organizirala? »Gnauk zatau, ka s tejmi prog-rami ohranimo porabsko kulturo, po drugom tali pa promet (forgalom) delajo krčmej, stero že deset lejt mam z arende. Tau sem tö nej stejla, ka bi vsigdar samo veselice meli, zato ka za eden čas tau lidam više pride.« • Kakšne prireditve mate? »Najprvi je fašenski torek, zadvečerek mlajšom, večer pa za starejše mamo. Dan žena ne držimo, zato ka tašoga reda vsepovsedik svetijo. Potejm te mlaj postavimo pa podiramo. Trgatve ne držimo, zato ka v Slovenski vesi nega grauzdja. Do tejga mau je tak bilau, dapa leko ka potejm mo že meli, zato ka me lidgé fejst nagučavajo. Vekša prireditev je ešče miklaušovo ali silvestrovanje tö.« • Dosta lidi pride tašoga reda, gda mate kaj v krčmej? »Tau je baja, ka vsigdar (t)isti pridejo, če tak gledamo, Slovenska ves je drügi svejt. Zdaj smo bili v ednoj vesi, gde smo nastopali na vaški den, leko povejm, ka cejla ves je tam bila. Ne vejm, zakoj je tak, ka pri nas ne moreš lidi vödjeniti iz daumi. Zdaj julija je bilau deset lejt tauma, ka sem tü v krčmej, pa sem obletnico držala. Sploj dobro se je posrečila, vsakši se je dobro počüto sto je tü biu, dapa malo lüstva je vküpprišlo. Leko povejm, ka najbola samo na tiste leko računam, šteri v plesni skupini plešejo.« • Ta plesna skupina je tö tvoja ideja bila, nej? »Tau je tak bilau, ka dvej leta nazaj februara je lovska družina Tromejnik veselico mejla, gde so ženske iz Rábafüzesa plesale. Te mi je napamet prišlo, če že vsakša ves ma nikšo skupino, štere plešajo, te mi zakoj nejmamo. Drügi den sem gorpozvala Iluško Nagy, ka ustanovimo edno plesno skupino. Ona mi je včasin tau prajla, če se mi je zmejšalo, če vejm, tau kelko brig pa pejnaz je. Te smo se tak odlaučili, ka zato sprobamo, pa ešče gnesden plešemo.« • Ka si delala ešče pred tistim, ka si vözela krčmau? »Pomagala sem možej, zato ka on je tö podjetnik (vállalkozó), pa mejla sem doma edno bauto, gde sem gvant, črejvle pa tašo odavala. Dapa tista je tö nej išla, zato ka so Slovenčardje malo špajsni. Bola so v Varaši küpili ranč tisto za dragše kak pri meni, zaka je tau tak, tau ne vejm.« • Bauto si doma zaprla, krčmau si pa z arende vzela, zaka? »Ta mi je mauž vönajšo, vejn zato, ka aj ešče plus delo mam. Istino prvin kak bi vözela krčmau, sem rodila pa brez dela sem tö bila.« • Začetek je težki biu? »Nej, bola sem mlada bila pa promet je tö vekši biu kak zdaj. Baukše je tak pa čas tö bola dé, če maš lidi v krčmej. Bola sem trüdna, če cejli den nika ne delam, samo vö na okno gledam. Dobro, tašoga reda zato tö delam, če drugo nej, te možej pomagam knjižiti (könyvelni), dapa mena se bola vidi, če v krčmej piti vönatačem, kak da s papiri delam.« • Vidi se kriza v prometi? »Fejst, kak sem že pravla, prvin je dosta več lidi odlo v krčmau kak zdaj. Pa če je ešče tau nej dojšlo, te je prišo te nauvi zakon tö, ka v krčmej se več ne smej kaditi. Za volo tauga je dosta taši, ka bola mimo dé, če že gnauk ne mora kaditi v krčmej. Ešče zdaj je taši, šteri pravi, aj pepelnik na šank dejam, dapa ne smej se kaditi, zato pa bola odide. Tau so zato včasin porazmeli, ka znautra nej slobaudno kaditi, dapa tej pet mejtrov zaka trbej od vrat, tau nej. Če odprejto mam okno, te če na podauk-naj kadijo, dim ranč tak nazaj notra dé, dapa tau se ne šté. Taši nauri zakon samo pri nas vejo vönajti.« • Pri Državni slovenski samoupravi si en mandat bila članica predsedstva, dapa potistim si se več nej glasila, zaka? »Tau dja ne maram, gda na sestanki samo sediš, tau se meni vnauža. Dja kakoli zorganiziram pa desetkrat mo v Varaš letejla, kak bi edno vöro samo tak sejdla pa poslüšala. Zato sem se potistim več nej glasila, gda so volitve bile.« • Zvün tauga, ka vi delate, rejsan se leko povej, ka se nika ne dogaja v Slovenskoj vesi. Leko, ka je baukše bilau te, gda ste posaba ves bili, kak zdaj, ka se k Varaši držite? »Od tistoga mau, ka smo Varaš gratali, smo mi nin nej. Zdaj sem probala na tejm delati, če do edno notarstvo mele slovenske vasnice, aj se mi tö ta držimo, pa te bi posaba ves bili, dapa s tauga je tö nikanej gratalo. Zdaj smo že taprišli, ka smo staro železo pa papir vküpbrali, iz tej pejnez smo obnovili oder v kulturnom daumi, zavese smo küpili pa smo vöpofarbali. Če mi sami ne mo se brigali, iz Varaša nej pejnez, niše pomauči ne dobimo. Te kulturni daum je tak, kak če bi nej emo lastnika (tulajdonos), ešče travo mi kosimo pa pucamo kauli njega. Najbole so tak te dekle pa ženske aktivne, štere plešamo, najbola na nas leko računa, če je kakšno delo.« • Odkec mate pejneze tau plesno skupino gordržati? »Potni stroški so naši, če kama demo, te se s svojimi avtoni pelamo. Gda smo gvant dali zašiti, te smo od Slovenske zveze dobili pa eštje plus vsakša je vcujplačala, tak smo leko ceringo pokrili. Dosta smo si zmišlavali na tejm, kama aj se držimo kak skupina. Sprvoga je tak bilau, ka napravimo edno drüštvo, dapa tau je vse ceringa pa briga, pa eštje delo tau pelati. Tak ka zdaj se pod varaško slovensko narodnostno samoupravo držimo.« • Kak maš ti čas za vse tau? »Nej léko tau vse delati, dapa vzemam si čas. Istino, te čas vsigdar od družine vkraj vzemam. Prvin kak paunauč si nikdar ne ležem dola, zato ka domanjo delo vnoči tanapravim. Prvin je baukše bilau, dočas ka pondejlek je krčma zaprejta bila, dapa tau si gnesden več ne moremo dopistiti, gda tak slabi promet mamo.« • Kama ste letos na dopust šli? »Letos je tau vöostalo, dapa na Formula1 v Budimpešti sem bila. Tau je nika tašoga, ka je pri meni na prvom mesti. Kakoli je, tau vsakšo leto poglednem, zato ka tau name fejst briga. Te »beteg« sem dja od moža dobila, da je doma vsigdar tau gledo. Tau je te bilau, da je Schumacher pri Ferrarini bijo. Doma sem nika drügo nej čüla, gda sem prala, samo tau, kak tej motordje muvijo. S tejm je mauž name fejst vedo dražiti, gda je tau gledo, dapa aj dja njega malo tö dražim, dja sem pa za Hakkinena navijala. Zdaj je pa že tau tak, ka njega sploj ne briga Formula1, samo mene pa hčerko.« • Kak dugo misliš delati še v krčmej? »Rada bi nika drügo delala, nej cejli den samo tü v krčmej sejdla, sploj pa tak, ka mali hasek je na tejm. Vleti je ešče tak kak, dapa vzimi komaj čéke vöplačam. Lejta mi tadejo brezi tauga, ka bi se mi tau splačalo delati. Samo tau je problema, ka dosta sem že pocerala na tau krčmau, ka tü vidiš, zvün stené, je vse mojo. Če nazaj dam krčmau, sto tau mena vöplača, niške nej. Tak ka ne vejm, ka baude, ka mo delala.« Karči Holec zveza.hu PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. Ženska nouta Od gda lidge pounijo bando vesejloga fudaša, nigdar je nej ena ženska z njimi popejvala. Samo un ali pa stoj drugi je kaj doj dau. »Zakoga volo nigdar nejste ženske meli v vašoj bandi,« ga je gnouk pito eden drugi goslar. »Ja, tou je gé duga prpovejst, škem prajti, že se je davnik zgodila,« si je popravo svoje krepke ba-djüsi. »Meli smo jo, meli, kak bi pa nej. Depa, kak aj povejm? Neje šlau. Nikak je nej šlau. Nej, ka bi nej vejdla popejvati. Eške kak lepou je tou vejdla. Depa … Kak aj povejm?« »Vej pa tak povej, ka mo razmeli,« se je zglaso drugi. »Na, ka te razmeli, aj povejm, ka je banda moško delo. Pa tak mora biti za vsigdar. Smo pa enga ijpa gor prišli, ka zavolo ženske bi té naš biznis bole leko tirali. Tak smo gor najšli eno trno lejpo pa eške z lepšim pa djakšim glasom. Vsikšo nouto je poznala, vse je vejdla spopejvati. Tak je z nami na prvo muziko šla. Jaj, kak so go lidge radi gledali pa poslüšali. Kak smo vse več pa več lidi meli na vsej naši muzikaj, gda je z nami bila. Kosa nam je rejzala, kak eške nigdar nej. Depa, baja nigdar sama ne pride, pravijo moudri lidge. Baja pa je gratala, gda se je naš Janči, ka je na bobene mlato, malo preveč v njou zagledno. Pomalek je samo eške njou vido. Una pa je za tou nej marala. Njou se je bole v okou nut zakačno naš mladi, ka je po bajsi vlačo. Depa, un je že eno mlado emo, pa go je nej škeu meti. Zatoga volo si je name vzela, ka de me mejla. Ge pa, kak vejte, delo pa lübezen ne smem vküper mejšati. Vej sam pa prejgen v bandi, ka nej? Na, zavolo nje je pomalek nej več bilou, kak bi moglo biti. Dobro, eške vsigdar so nas ojdli poslüšat, so plesali, ka se je vse vužigalo. Zmejs med nami pa je več nej bilou, kak je bilou. Bajs je vse bole na groubi strügo, boben je vse mimo mlato, moje fude pa so tö več nej bile, kak so bile. Samo eške naš trombi je igro, kak trbej. Tak sam go pomalek mogo naprej vzeti. Sam njoj pravo, ka tak tadale več néde. Pa tou tö, ka ženska nut v bandi nema poštenja. Najprva je djoukala po tejm pa dun pitala, če tak lagvo popejva. Kuman, kuman sam njoj skuze dola stavo. Kuman, rejsan kuman, sam njoj povedo, ka una trno dober glas ma. Depa, sam pravo, una je ženska, mi pa smo moški. Leko smo tadale pajdaši, depa, vküper več ne moremo delati. Ka bi nej preveč žalostna bila, sam njoj najšo en ansambel, ka vcejlak ovakšo muziko igra. Tak je bilou. Njeni ženski glas pa leko eške gnesden poslüšate na radioni, na teveni pa vsepovsedi. Na, ge pa moja banda pa eške vsigdar ojdimo po veselicaj pa po gos-tüvanjaj.« Tak je tou doj dau veseli fudaš. Po tejm pa eške tou: »Če stoj neje vörvo, ka sam popvedo, ne vejm, zakoj me je poslüšo.« Miki Roš Folklorna skupina Gornji Senik je bila na izletu! Novembra leta 2011 se je gornjeseniška folklorna skupina udeležila tekmovanja »Ples narodov, glasba narodov« v Hévizu. Našo folklorno predstavo je ocenila strokovna žirija. Maksimalno število točk je bilo 150. Komisija je nagradila našo skupino s 146 točkami, zato smo bili zelo veseli. Za nagrado smo dobili kupone za prenočišče za 60.000 forintov. Člani folklorne skupine smo se odločili, da bomo izkoristili nagrado in smo letos avgusta organizirali dvodnevni izlet. Napotili smo se v soboto zjutraj ob 7. uri z avti, in vsi z dobro voljo. Prvi dan smo se kopali na kopališču Kehida. Vsak se je počutil zelo dobro, veliko smo se pogovarjali, smejali in se spominjali svojih najboljših nastopov ter največjih napak. Proti večeru smo šli v hotel, zasedli smo prenočišče, nato pa smo se sprehajali na glavnem trgu v Hévizu. Imeli smo srečo, saj se je takrat odvijal vinski festival in smo lahko izbirali med veliko zanimivimi programi. Ob 20. uri se je začel koncert glasbene skupine Dolly Roll, ki mu je sledil retro disko šov s Tiborjem Dévényijem. Naša skupina je plesala celo noč, vzdušje je bilo fenomenalno. Naslednji dan smo šli na Vonyarcvashegy, kjer smo občudovali Blatno jezero, v katerem na žalost ni bilo dosti vode. Vendar smo se veliko kopali in smo že začeli načrtovati naslednji dvo- ali večdnevni izlet. Med potjo domov smo se ustavili v Körmendu, kjer smo si ogledali ognjemet, kajti naš izlet je sovpadel z državnim praznikom. Tudi ta dan se je končal čudovito. Mislim, da lahko kar izjavim v imenu cele skupine, da se je ob tem koncu tedna vsak izmed nas počutil zelo dobro, saj smo bili deležni bogatih doživetij. Zabava ni imela meja, ogromno smo se smejali na račun drug drugega. O tem še do danes z velikim smehom pripovedujemo svojim prijateljem. Tudi vreme je bilo prijetno, nekateri, ki se niso bali sonca, so se vrnili domov rdeči kot raki. Ob dvodnevnem izletu smo 24. avgusta priredili tudi piknik pri vodji naše skupine, Andražu Sukiču. Zelo dobro smo se počutili, veliko smo jedli, pili in se pogovarjali ter se spominjali najboljših štorij. Upamo, da bomo lahko organizirali izlet tudi naslednje leto, saj smo se vsi odlično počutili. Bettina Bajzek članica Folklorne skupine, Gornji Senik Skupinska slika na Blatnem jezeru Priprave na piknik pri vodji skupine Andražu Sukiču PETEK, 07.09.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA OTROKE, 10.20 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.35 PROFESOR PUSTOLOVEC, ODDAJA ZA MLADE, 10.55 IZZIV, DOK. FILM, 11.20 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, IGRANA NADALJEVANKA, 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 16.00 MARČI HLAČEK, RIS., 16.20 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 16.25 LETO NIČ: SKRIVNOST KAMNA, NIZOZ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 BOLNIŠNICA GOLNIK, DOK. SER., 17.50 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.20 ŽANOV SVET, RIS., 18.30 OLIVIJA IN LOV ZA ZAKLADOM, RIS. FILM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2012, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 0.30 BOLNIŠNICA GOLNIK, DOK. SER., 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PETEK, 07.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.50 FANI OKIČ: POLEPŠALI STE MI DAN, DOK. FILM, 13.45 OSMI DAN, 14.15 IZVIR(N)I, 14.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.05 KNJIGA MENE BRIGA, 15.25 ČRNO-BELI ČASI, 15.45 MINUTE ZA ..., 16.20 ŽOGARIJA, 16.50 ODBOJKA: KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (Ž), SLOVENIJA : FRANCIJA, 19.00 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 20.00 NOGOMET: KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO 2014, SLOVENIJA : ŠVICA, 22.40 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 23.10 TIŠINA, ANG. NAD., 0.10 SIN NOBELOVCA, AM. FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 08.09.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 SEJALCI BESED: FRANCE PREŠEREN, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 RADOVEDNI TAČEK, ODDAJA ZA OTROKE, 7.35 IZ POPOTNE TORBE: SVETILA, 7.55 BINE, LUTK. NAN., 8.15 STUDIO KRIŠKRAŠ: OČISTIMO KRTINICO, 9.05 BIBA SE GIBA, RIS., 10.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.50 LOTTINA DOBROTA, DOK. FILM, 11.05 POLNA HIŠA ŽIVALI, 11.40 KINO KEKEC: VEJKO V ŠKRIPCIH, NORV. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.20 NA VRTU, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 15.55 MOJA ČUDOVITA DAČIJA, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, DOK. SER., 17.40 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVSTR. NAN., 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 POLETNA NOČ - 50 LET SLOVENSKE POPEVKE, 21.35 DOBRODOŠLI PRI RILEYJEVIH, ANG. FILM, 23.20 POROČILA, 23.55 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 0.10 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 1.00 MOJA ČUDOVITA DAČIJA, DOK. ODD., 1.55 OZARE, 2.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.15 INFOKANAL SOBOTA, 08.09.2012, II. SPORED TVS 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 POGLEDI SLOVENIJE, 9.45 BOLNIŠNICA GOLNIK, DOK. SER., 10.15 OSMI DAN, 10.55 GORSKO KOLESARSTVO: SV. POKAL - OLIMPIJSKI KROS (Ž), 13.15 SLOVENSKI UTRINKI, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ITALIJE - KVALIFIKACIJE, 15.10 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH: EVROPSKO MLADINSKO IN U23 PRVENSTVO - SLALOM, 17.10 GORSKO KOLESARSTVO: SVETOVNI POKAL - OLIMPIJSKI KROS (M), 19.10 SLOVENCI PO SVETU: OBISK IZSELJENCEV V SLOVENIJI, ODDAJA TV MARIBOR, 20.00 MARGOT, ANG. TV FILM, 21.25 PARAOLIMPIJSKE IGRE, 0.15 MED VALOVI, 0.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 09.09.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, 10.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2012, 15.30 TISOČKRAT MOČNEJŠA, ŠVEDSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - TONE FORNEZZI TOF, ŠPORTNIK, SVETOVNI POPOTNIK, HUMORIST, 18.15 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.40 OKEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 20.50 EISENSTEINOV UČENEC: REŽISER IGOR PRETNAR V MOSKVI, DOK. FILM, 21.45 NETOPIRJI, DOK. ODD., 22.10 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.20 POROČILA, 23.00 STEBRI ZEMLJE, NEMŠ.-KAN. NAD., 0.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.25 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA – TONE FORNEZZI TOF, 1.25 IGRALCI TUDI POJEJO, 1.50 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL NEDELJA, 09.09.2012, II. SPORED TVS 8.20 SKOZI ČAS, 8.50 GLOBUS, 9.20 MINUTE ZA ..., 9.55 ŽOGARIJA, 10.20 ZGODBE IZZA OBRAZOV: HELENA ŽIGON, DOK. SER., 10.50 GLASBENA MATINEJA, 11.50 ČUDEŽNE GOSLICE: KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC, 13.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.00 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ITALIJE, 15.45 GORSKO KOLESARSTVO: SVETOVNI POKAL - OLIMPIJSKI KROS (Ž), 16.50 ODBOJKA: KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (Ž), SLOVENIJA : BELGIJA, 19.30 ŠPORTNI MAGAZIN, 19.55 ŽREBANJE LOTA, 20.10 JADRANSKA SREČANJA, 22.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE: POVZETEK DNEVA, 22.30 GONZO: ŽIVLJENJE IN DELO DR. HUNTERJA S.THOMPSONA, DOK. ODD., 0.30 ZMAJ, KRATKI IGRANI FILM, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 10.09.2012, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 MIHEC IN MAJA, OTR. NAN., 10.15 IZ POPOTNE TORBE: SVETILA, 10.35 RADOVEDNI TAČEK: MAČKA, 10.50 SEJALCI SVETLOBE, 11.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.25 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.35 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 BALI, RIS., 15.55 BACEK JON, RIS., 16.00 ŽAMETEK, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JABLANA JESENI, POUČNA NANIZANKA, 16.20 RIBIČ PEPE: S ŠESTIM ČUTOM ŠESTKRAT V ROGAŠKI SLATINI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 OD NJIVE DO MIZE, DOK. SER., 18.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.50 DUHOVNI UTRIP, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 10.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.55 MED VALOVI, 13.20 MOJA ČUDOVITA DAČIJA, ŠP.-ROM. DOK. ODD., 14.20 EISENSTEINOV UČENEC: REŽISER IGOR PRETNAR V MOSKVI, DOK. FILM, 15.10 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 15.30 PARAOLIMPIJSKE IGRE: ZAKLJUČEK, 16.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.00 RIM, ODPRTO MESTO, DOK. ODD., 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, 19.00 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DIANA DAMRAU - BOŽANSKA DIVA, PORTRETNI FILM, 20.50 DEDIŠČINA EVROPE: OPEVANI PARIZ, DOK. ODD., 21.45 IZGNANSTVO, ANG. SER., 23.10 PEKLENSKI IZBOR, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 11.09.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: OČISTIMO KRTINICO, 10.55 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JABLANA JESENI, 11.05 RIBIČ PEPE: S ŠESTIM ČUTOM ŠESTKRAT V ROGAŠKI SLATINI, 11.30 SEJALCI BESED: IVAN CANKAR, ODDAJA ZA GLUHONEME, 12.00 POROČILA, 12.20 PODOBA PODOBE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ALEKS V VODI, RIS., 15.45 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 TONI IN BONI, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 BINE, LUTK. NAN., 16.30 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.35 RACA PO LUCYJINO, KRATKI FILM, 17.00 POROČILA, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.50 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 ZLATI PRAH NOSTALGIJE - PRVIH 50 SLOVENSKE POPEVKE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.35 BUDERUS - OLJČNA VAS, DOK. ODD., 0.35 UGRIZNIMO ZNANOST: OD MEHURČKOV DO PENE, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL TOREK, 11.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.40 DOBRO JUTRO, 14.05 PEKLENSKI IZBOR, 14.55 POLETNA NOČ - 50 LET SLOVENSKE POPEVKE, 16.25 NETOPIRJI, DOK. ODD., 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 GLASNIK, 17.55 BOLNIŠNICA GOLNIK, DOK. SER., 18.30 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 19.20 ŽREBANJE ASTRA, 19.30 NOGOMET: KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO 2014, NORVEŠKA : SLOVENIJA, 22.15 SRAMOTA, AVSTRALSKI FILM, 0.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 12.09.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE: ČEVLJI, LUTK. NAN., 10.30 PEPI VSE VE O FOTOGRAFIJI, POUČNA NANIZANKA, 10.55 ZLATKO ZAKLADKO: ŠTANJELSKA ZELENJAVNA JED, 11.10 PODGANA NA KROVU, KRATKI FILM, 11.35 PODSTREŠJE: AVTOMOBIL, IGRANA NANIZANKA, 12.00 POROČILA, 12.05 ZLATI PRAH NOSTALGIJE - PRVIH 50 SLOVENSKE POPEVKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 POLICAJ ČRT, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 ZGODBE IZZA OBRAZOV: FRANCI ROGAČ, 17.50 POGLED NA ...: BARJANKO, DOK. ODD., 18.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: POROKA PO TURŠKO, NEMŠ. FILM, 21.40 IŽANSKA PRAVDA, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 GLASBENI VEČER: FESTIVAL ARSANA PTUJ 2012, 0.30 ZGODBE IZZA OBRAZOV, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL SREDA, 12.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 12.05 DOBRO JUTRO, 15.35 DUHOVNI UTRIP, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 NA VRTU, 16.50 ČRNO-BELI ČASI, 17.05 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 GLASNIK, 18.25 EVROPSKI MAGAZIN, 18.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 19.00 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 POLETNI KONCERT IZ SCHÖNBRUNNA: DUNAJSKI FILHARMONIKI IN GUSTAVO DUDAMEL, 22.05 STARA ŠOLA KAPITALIZMA, SRBSKI FILM, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 13.09.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA, LUTK. NAN., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 RACA PO LUCYJINO, KRATKI FILM, 11.30 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: OROSLAN, MLADINSKA NADALJEVANKA, 12.00 POROČILA, 12.05 ČRNO-BELI ČASI, 12.20 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.50 OLIVIJA, RIS., 16.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG: KRKA, DOK. NAN., 17.45 EKO UTRINKI: BIOLOŠKI ODPADKI, 17.55 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL ČETRTEK, 13.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 11.40 DOBRO JUTRO, 15.10 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - TONE FORNEZZI TOF, ŠPORTNIK, SVETOVNI POPOTNIK, HUMORIST, 16.10 IGRALCI TUDI POJEJO, 16.35 MUZIKAJETO: JUŽNA AMERIKA, 17.10 ZGODBE IZZA OBRAZOV: FRANCI ROGAČ, DOK. SER., 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 EVROPSKI MAGAZIN, 18.40 DESET POGOJEV LJUBEZNI, DOK. ODD., 19.40 ŽREBANJE DETELJICE, 19.50 ODBOJKA: KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (M), SLOVENIJA : ŠVEDSKA, 21.50 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 22.10 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.00 ZABAVNI INFOKANAL Zveza Slovencev na Madžarskem in Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra organizirata 15. septembra 2012 Kolesarski maraton LIPA Program: - 9.30-10.00 Registracija pred hotelom Lipa - 10.00 Start (in cilj) hotel Lipa Proga: hotel Lipa – Dolnji Senik – Gornji Senik – Martinje – Šulinci – Čepinci – Verica – Števanovci – Monošter, hotel Lipa - 1. postaja v Čepincih - okoli 13.00 ure prihod pred hotel Lipa - po končani tekmi skromna pogostitev - možnost prenočišča s popustom v hotelu Lipa Maraton je zaprtega značaja in za vse starostne skupine. Dolžina proge je 42 km. Druga navodila: Udeleženci morajo v času kolesarjenja upoštevati prometna pravila! Uporaba čelade je obvezna! Organizatorji ne prevzemajo odgovornosti za morebitno škodo in poškodbe, ki nastanejo pred, med ali po maratonu, in ne nosijo odškodninske odgovornosti. Kolesarjenje, ki se ga udeležite na lastno odgovornost, v primeru slabega vremena ne bo prirejeno. Štartnina: 2 EVRA Uspešen „maraton” vam želita Zveza Slovencev na Madžarskem in Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra Sponzor: Herman Ostrič – Čepinci „LIPA” KERÉKPÁRTÚRA 2012. szeptember 15. Program: Regisztráció a Hotel Lipa előtt 9.30 és 10.00 óra között Start: 10.00 óra Hotel Lipa Útvonal: Hotel Lipa – Alsószölnök – Felsőszölnök – Martinje – Šulinci – Čepinci – Kétvölgy - Apátistvánfalva – Szentgotthárd Hotel Lipa (42 km) Tudnivalók: A túra zárt alakzatban halad, felvezető gépkocsi vezeti. Egyéb rendelkezések: A túrán a kresz szabályok betartása kötelező! A versenyen fejvédő használata kötelező! A verseny előtt, alatt, után keletkező esetleges károkért a rendezőt semmilyen kártérítési kötelezettség nem terheli. A túra után a résztvevők között ajándékokat sorsolunk ki és vendégünk egy tál ételre a Lipa Étteremben. A túrát, (amelyen mindenki saját felelősségére vesz részt), rossz idő esetén nem rendezzük meg. Nevezési díj: 500 Ft vagy 2 EUR Jó kerékpározást kíván mindenkinek a Magyarországi Szlovének Szövetsége és a Szentgotthárdi Kerékpáros Egylet 1896 Támogató: Herman Ostrič - Čepinci 3. REKREATIVNI KOLESARSKI MARATON »GORIČANKA KALAMAR« ORGANIZATOR: GORIČANKA TRDKOVA d.o.o. KDAJ: 09.09.2012 KJE: Športni center ŠD Srebrni breg Martinje START: ob 10.00 uri • Prijave od 8.45 ure do 9.45 ure • Predprijava: do 7.9.2012 na e-mail: storitve@goricanka.si (prijavnica na www.goricanka.si ) PROGA: • Veliki maraton – 53 km • Mali maraton – 25 km ŠTARTNINA: za udeležence iz Porabja 6 euro Udeleženci prejmejo: • spominsko darilo • malico s pijačo • okrepčila na poti • predprijavljeni prejmejo dodatno darilo • žrebanje nagrad med vsemi prijavljenimi Preživite aktivno nedeljski dan z nami v družbi kolesarjev iz cele Slovenije!