Ob ureditvi učiteljskih plač. Govoril pri deželni učiteljski konferenciji dne 3. kimovea t. 1. g. J. Rarnikar, nadučitelj v Litiji. t lavna skupščina! Pri letošnji okrajni učiteljski konferenciji v Litiji sem svojim sotrudnikom obljubil, da na tem mestu nekoliko izpregovorim o novib učiteljskih plačah — sosebno za ,,litijski okraj", kakor tudi o splošnem graotnem stanji ,kranjskega učiteljstva". Izpolnujoč svojo dano obljubo, izprosil sem si zato tudi besede. Kakor je znano, je nova razredba učiteljskih plač po Kranjskem prouzročila pri večini kranjskega učiteljstva obilo nejevolje. Marsikateri učitelj se je nadejal poboljška, toda ostal je tam, kjer je bil pred 10., 15. ali še več leti. Seve — plače naSe so na prvi pogled še precej dobre — tako vsaj misli večina ljudstva; toda, če naše plače pregledujomo nekoliko natančneje, uvidimo takoj, da nismo veliko na boljem, nekateri so pa še celo na slabšem, kakor so bili po prejšnjem šolskem zakonu — namreč začasni Ijudski učitelji. Temu krivo je to, ker so za prve tri razrede določili prenizke odstotke. Po teh pičlih odstotkih se nikakor ni moglo željam vsega kranjskega učiteljstva ustreci. Nekaterniki so sprva mislili, da pridejo po novem šolskem zakonu vsi štirirazredničarji v I., trirazredničarji pa v II. plačilni razred, kar bi nikakor ne bilo pravilno, ker to se tudi ne ujema s § 3. novega šolskega zakona, ki se med drugim glasi: ^Določitev plačilne vrste za vsako posebej izvrši dež. šolsko oblastvo v sporazumu z deželnim odborom, in to z ozirom na važnost posameznih šol, na odgovornost z učiteljskim niestom združene službe in na krajne razmere doticnega staja- 1 i š č a. Pri tako niajhnem številu odstotkov za dva višja razreda se tudi ni moglo povsodi na krajne razniere ozirati. Vsled tega je vsa razredba tudi tako čudno izpala. Castita gospoda naj rai zato dovoli navesti le nekaj vzgledov. V našem (litijskem) šolskem okraji po novera zakonu niti jedna šola ni uvrščena v I. plačilni razred, akoravno imamo več štirirazrednic, kar je učiteljstvo jako razburilo in užalostilo. Vse jednorazrednice v našem šolskem okraji so po silno slabih krajih in v hribih, koder morajo učitelji od daleč in za drag denar dobivati živil, a razven dveli so vse v zadnjem plaeilnem razredu. Pri D. M. v Polji, kjer ima šola 377 otrok in učitelj živila dobiva najceneje iz Ljubljane, ostala je učiteljska služba v III. plaeilnem razredu. Bled n. pr., kjer je posebno drago življenje — zlasti poletni čas, je samo v III. plačilnem razredu. V Kamniku je 1. inesto v I. plačilnera razredu, 2. služba pa v III. plačilnem razredu, dočim je 2. učiteljska služba skoro povsodi v II. plačilnem razredu, kjer je 1. mesto v I. plačilnem razredu. Dostaviti pa moram, da je v Karaniku huda draginja. V Vipavi n. pr. je vse drago, toda vzlic teinu so plače ostale nepovišane. V Šmartnem pri Litiji, kjer irna sola nad 400 otrok in kjer je tudi draginja, je ostalo vse pri starera itd. itd. Takili krajev bi lahko našteli mnogo, toda v dokaz tega, da so naše službe neprimerno urejene, zadostujejo naj ravnokar navedene. Pripomniti mi je še, da ljubljanskih učiteljev niti ne jemljem v poštev, koji bi se pri sedanjih slabih razmerah morali vsaj v I. in v II. plačilni razred uvrstiti. Ako še dodain, da po naštetih krajih učitelji nimajo nikakih — ali pa prav malenkostne postranske dohodke, mislimo si lahko, v kakšnem ginotnem stanji se naliaja naše učiteljst.vo. Ni čuda torej, da je ravno v našem stanu taka nezadovoljnost in toliko osobne jnržnje. Vse to bi pa bilo že <davno izginilo, ako. bi se bili nasveti prve deželne učiteljske konferencije na Kranjskem iz 1. 1874. po možnosti in previdnosti uvaževali. Takrat že so na tern niestu zastopniki kranjskega učiteljstva nasvetovali nastopno razdelitev učiteljskih plač: V stolnem mestu Ljubljani 800 gld , nadučitelji naj bi itneli povsodi ne gledaje na kraj 700 gld., učitelji pa 600 gld., ucitelji meščanskih šoli pak 900 gld. letne plače. Ce bi se bili ti nasveti tudi v resnici izvedli, bi nam kranjskim učiteljem po preleku dolzih 17 let ne bilo treba v jednomer beračiti in s [)rošnjanii nadlegovati preslavni deželni zbor. Gospoda! zagotavljam Vas, da jedino le taka uredba učiteljskih plac bi bila zares praviena in bi tudi zadovoljila vse kranjsko učiteljstvo. — Prepričani smo pak vsi, da se te želje nam še ne bodejo tako kmalu izpolnile, kajti mi obračamo, nierodajni krogi pa obrnejo. Pri vsem tein pa ne smemo poguma izgubiti, ker jedenkrat bodejo vender le izprevideli ter tudi po zasluženji uvaževali naša pravična zalitevanja. Letos pridejo izvestno razni okraji z zopetnimi prošnjami za poboljšanje plač pred deželni zastop. Vemo pa vsi prav dobro, da bi to bilo brezuspešno delo, ker reklo se nam bode, da nismo nikdar zadovoljni. Jaz bi pri te:n nasvetoval hoditi pot, katero nam j«.1 pokazal velečastiti in vflezaslužni gospod prof. L e v e c, narareč: prositi le za višje odstotke prvih treh plačilnih razredov; plače plačilnih vrst naj pa ostanejo. Za koliko odstotkov naj bi se ti razredi povišali, prepuščam dotičnemu odboru, ki bi sestavil tako prošnjo ter jo vložil pri preslavnem zboru. Dostavljam pa že zdaj, da naj se v prošnji poudarja § 37. prejšnjega šolskega zakona z dne 9. sušca 1879. 1., kajti po tem paragrafu je bilo za I. plačilni razred določonih 7°/o, za ostale tri pa za vsacega po 31°/o. Pred vsera naj bi se pa gledalo na to, da bodo vsi nadučitelji brez ozira na število šolskih razredov vsaj uvrš č e n i v d r u g i p 1 a č i 1 n i r a z r e d ; v s i jednorazredničarji naj bi se pa uvrstili vsaj v tretji plačilni razred, kajti le-ti iniajo največ posla in odgovornosti v šoli ter so tudi, tičoč se krajevnih razmer, na najslabšera. Ne mislim dalje razmotravati učiteljskih teženj, ker o tem se je že itak veliko govorilo in tudi pisalo. — Konečno usojam si le še z ozironi na to, da potem odpadejo vse prošnje posameznih okrajev oziroma učiteljskih društev, kakor tudi glede na to, da nikakor ne nasprotuje § 3. novega šolskega zakona z dne 29. listopada 1890. 1. glaseč se: ... vender zategadelj nied tem easom (ludi pred pretekoin 10 let) popravki iz važnih vzrokov niso izključeni", slavni deželni konferenciji predlagati naslednjo resolucijo: ,,Slavna dcželna uriteljska konferencija naj j)overi stalni odbor, ki naj visokerau deželnemu zbom ae letos predloži prošnjo v inioni vsega kranjskega učiteljstva za povišanje odstotkov prvih treh plačilnih razredov". Isti odbor naj vloži prošnjo do visokega c. kr. deželnega šolskega sveta za urejenje učiteljskih plač po službenih letib.