/m LETO VII Posamezna itevil-ka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PONEDELJSKI VENEC Uredništvo Kop) tarjevu ul si. ti/tli Telefon št 2050 in 29% — Rokopisi se ue vračajo Upruva; Kopitur-jevu ulica štev. b Poštni ček. račun. Liubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Krvavo čiščenje nemškega Berlin, 1. julija, p. 0 včerajšnjem burnem dnevu v Nemčiji smo doznali še sledeče podrobnosti, katere razširja narodnosocialistična tiskovna služba: Kako je Hitler zvedel za zaroto Fiihrer se je podal ob dveh ponoči z letalom iz Bonna v Monakovo, kamor je prispel ob štirih zjutraj. Spremljal ga je propagandni minister dr. Gobbels. V Monakovem so mu sporočili, da so bile radi lažnivih vesti alarmirane vse SA formacije. Takoj je dal prepeljati v bavarsko notranje ministrstvo dve vodji: Schmalhuberja in Schmidta, katera je v prisotnosti drugih poveljnikov lastnoročno degradiral s tem, da jima je strgal z ram epolete. Nato se je podal ob pol šestih v kopališče Wissee, kjer se je mudil šef glavnega štaba Rohm in odredil njegovo aretacijo, kateri je osebno prisostvoval. Tudi Rohm je bil degradiran. Z Rohmom je bila aretirana tudi večina njegovega štaba. Komaj so se te aretacije končale, je nastopila izmenjava straže pred Rohmovim stanovanjem. Štabna straža je ob 8 nastopila, nagovoril jo je Hitler ter ji povedal, kaj se je zgodilo. Medtem pa so začeli prihajati v Monakovo alarmirani voditelji SA oddelkov. Toda vse glavne ceste so bile zastražene po zvestih ljudeh in ti so ustavljali avtomobile, ki so dovažali SA-vodi-telje na sestanek. Zveste čete so aretirale vse prispele voditelje ter jih peljale v internacijo v Monakovo. Poleg tega so na monakovskem glavnem kolodvoru ravno tako prestregli vse prispete upornike ter jih pozaprli. Ko je bila ta akcija končana, se je podal Hitler v rjavo hišo, kjer je imel na zveste voditelje SA daljši nagovor, o katerem smo že poročali včeraj. (»Slovenec«, 1. julija-) Hitler se je vrnil v Berlin Berlin, 1. julija, p. Zvečer ob 10 je priletel z letalom v Berlin v spremstvu dr. Gobbelsa Hitler, kjer so ga na letališču sprejeli: Goring, notranji minister Frick, vodja SS Himmler in žand general Daluge. Moralna propalost fašističnih Jiihrerjev" Tiskovni urad vladne stranke je priobčil poročilo o zadušeni vstaji, ki nuja vprav strahovito sliko moralne propaloati, ki je vladala v krogih voditeljev SA ali napadalnih oddelkov. Hitler je v soboto ob 2 rano zjutraj, ko se je z letalom iz Bonna podal v Monakovo, da te voditelje osebno aretira, zalotil zarotnike pri grdih orgijah. Nekateri so imeli pri sebi dečke, ki so jih v svoje perverzne namene izrabljali, nekoga je zalotil pri gnusnem grehu, drugi so se bili živinsko napiti. Hitlerja je to prav posebno zabolelo. Lahko si mislimo, kako je izgiedalo po delovnih taboriščih, kjer je zbrano toliko hitlerjevske mladine pod nadzorstvom takih »fiihrerjcv«... Hitler jc tudi ugotovil, da se v krogu SA vodstva strašno popiva, da se uprizarjajo v pijanosti veliki eksresi in škandali in se trošijo ogromne vsote za take reči. Hitler je izjavil, da matere ne bi mogle pošiljati svojih sinov v mladinsko organizacijo stranke, ako temu ne bi bil naredil konca, ker bi se bili tam nravstveno čisto pokvarili. »Jaz sem to gnilo bulo iztisnil« — konča Hitler. RevoUa je bila naperjena osebno prOti Hitlerji Papen hudo zamešan v zadevo Pariz, 1. julija. A A. Po vesteh iz Berlina so voditelji ekstremnih elementov v nacionalno-socialističnih vrstah, ki so včeraj postali žrtve izrednih ukrepov vlade in vodstva stranke, razširili med napadalnimi oddelki v Monakovem geslo, da je državni kancelar Hitler proti napadalnim oddelkom in du naj zato stopijo na ulico in se pridružijo odprti borbi. To zaroto so pripravljali med člani napadalnih oddelkov žc del j čas«. Zarota je bila naperjena zoper osebo kancclarjn Hitlerju. Pri tem pokretu je igralo veliko vlogo nezadovoljstvo državnega podkanclerja v Papna in bivšega kancelarja generala v. Schlcicherja. Državnega kancelarja Adolfa Hitlerja so o teh pripravah obvestili žc pred dnevi. Zato je obiskal predsednka države maršala v. Hindenburga. Zahteval je od njega, naj v. Papna na vsak način izključi iz vlade. To zahtevo je Hitler utemeljeval predvsem z. govorom, ki ga je in.el v. Papen v Marburgu. Nu njegovo veliko začudenje pa je Hindenburg Hitlerju odgovoril, do soglaša z marburškim govorom in da ga ne bo odstavil. Zagrozil je, da raje poda ostavko kot državni predsednik. Poučeni krogi trde, da bi bila Pnpnn zadela snoč", ista usoda kakor stotnika Riilimn, da se Hindenburg zanj ni tako odločno zavzel. Papen jc osebni prijatelj Hindenburga, v katerega ima ta največje zaupanje. Napetost med Papnom in Hitlerjem ni nastala samo zaradi govora v Marburgu, ki ga je Hitler osebno prepovedal v listih, temveč tudi zaradi odstranitve nemškega poslanika v Moskvi Nadolnega, ki je osebni prijatelj Pnpna in predsednika Hindenburga. Nadolni ni odšel iz Moskve na lastno prošnjo, marveč zato, ker je to zahteval Hitler. Ta mu je očital, da ga ni obvestil o pogajanjih med Parizom in Moskvo, ki so se končala s podpisom francosko-ruskega sporazuma. Sovražno stališče proti Papnu in odstranitev Nadolnega je povzročila ne le v širših krogih, temveč tudi v sami vladi, kakor trde v Parizu, veliko nezadovoljstvo zoper Hitlerja. To je pospešilo pokret med voditelji nncionnliio-soci-alističnih oddelkov, pokret, ki ga je Hitler včeraj tako odločno in neusmiljeno zatrl. Zarotniki so hoteli Hitlerja ubiti in na njegovo mesto postaviti generala Schlcicherja. Rohm izvršil samoumor Tudi vodja Katoliške akcije ubit Pariz, 1. jul. AA. Današnji »Matin« je sestavil po dosedanjih vesteh iz Nemčije tale seznam žrtev uspešne vladne akcije zoper nacionalno socialistične nezadovoljneže in pristaše opozicije, ki so se jim priključili: a) Ubiti pri poskusu, upreti se aretaciji: bivši državni kancler general v. Schleieher, njegova soproga in bivši ministrski svetnik Klausncr, vodja Katoliške akcije. b) Ustreljeni z obsodbo po naglem sodišču: višji skupinski poveljnik, diviz. general Schneidho-her v Monakovem, višji skupinski poveljnik Heines v Vratislavi, poveljnik napadalnih čet v Berlinu in za Brandenburško Brnst, poveljnik Schmidt v Monakovem, general v. Heidebcck na Pomeranskem in grof Sprettl, takisto na Pomeranskem. c) Samoumor so napravili: odstavljeni štabni načelnik napadalnih čet stotnik Rohm, sotrudnik v. Papna vladni svetnik Bose in Papnov pobočnik v. Tschiritsc.il. Tn dva sla se po poročilu »Malina« ubila tedaj, ko so preiskali stanovanje državnega podkanclerja v. Papna, Papna stražijo Pariz, 1. jul. AA. Iz Berlina poročajo, da tamkaj demantirajo vest, da bi bili državnega ]>od-kanclerja v. Papna aretirali. Državni podkanrler v. Papen do nadaljnje odredbe ne sme zapustiti svojega stanovanja. Hitler zmagal nad levico in desnico Poveljnik armade je z njim Berlin, 1. julija. AA. DNB poroča: Minister Reichswehra, armijski general v. Blomberg, je izdal na vojsko in mornarico tale proglas: Vodja je z veličastno odločnostjo in hrabrostjo zatrl zaroto in zmlel izdajalce. Oborožena sila države, ki kot oboroženi organ vsega naroda stoji ob strani vsej notranji politiki, se mu za to zahvaljuje s svojo odločnostjo in zvestobo. Oborožena sila države bo z zadovoljstvom vzdrževala dobre stike z novimi, preurejenimi napadalnimi oddelki, stike kakor jih zahteva voditelj. Ravnala bo tako iz zavesti skupnih idealov. Po usod zopet mir in red Berlin, 1. julija. A A. DNB poroča: Tako zvano stanje stroge pripravljenosti, ki so ga včeraj proglasili v nekaterih mestih, so danes ukinili. Z uradne strani naglašajo, da je včerajšnja nagla in odločna akcija državnega kancelarja zoper prevratnike in rušilce miru in reda bila tako nagla, da so jo komaj opazili v širši javnosti. Ni- kjer ni bil prekinjen promet. Poslovno življenje v Berlinu in v Monakovem se je razvijalo, kakor druge dni. Vesti, ki krožijo v inozemstvu, da so namreč včeraj ubili tudi predsednika saške vlade v. Killin-gena in pa guvernerja nemške narodne banke dr. Schaclita, so brez podlage. Oba sta na svojih položajih in opravljata svoje redne posle. Tudi dva generala ubita Dunaj, 1. julija, m. Kakor poroča »Tagblatt«, so bila ob polnoči sporočena po berlinski radio-postaji imena 12 voditeljev napadalnih oddelkov, ki so bili ubiti v teku včerajšnjega dne. Med temi se nahaja tudi ime kapetana Rdhma (o katerem drugi trdijo, da se je sam ustrelil), in pa Georga Strasserja. Ta zadnji je ona »temna osebnost«, o kateri se v uradnih komentarjih poudarja, da jc vzdrževal tajne zveze med bivšim kanelerjem generalom Schleicherjem in voditeljem napadalnih oddelkov Rohmom. Razen tega je bil ubit tudi podtajnik podkanclerja von Papena in njegov bivši tiskovni šel, ki so ga našli mrtvega s prestreljenim trebuhom. Ubita sta tudi dva generala Reichswehra, katerih imena pa se držijo v tajnosti. Poudarja se, da sta tudi ta dva generala sodelovala v zaroti. Tajnost Rohmove smrti Berlin, I. jul. m. O smrti kapetana Uiiluna, šefa štaba napadalnih oddelkov, sc doslej še ni moglo izvedeti ničesar zanesljivega. Medtem pa se tudi z uradne struni potrjuje, da Rohm ni več med živimi. O okolnostih, (>od kiiterimi jc kapetun Rohm umrl, se širita dve verziji. Po prvi verziji je Kiiluna ubil sam državni kancler Hitler z revolverskim strelom. Trdi se, da mu je Hitler ob tej priliki dejul, dn zahtevajo njegovo smrt državni interesi. Po umoru Riilimn se je po tej verziji Hitler razjokal in dolgo časa ni mogel priti k sebi. Po drugi verziji je državni kancler Hitler dejal kupolami Rohmu sledeče: »Rohni, li nisi živel kot človek, zato upam. da boš uvidel, da je potrebno, dn vsaj umreš kot človek.« S temi besedami mu je Hitler |Milisnil v roko revolver in zapustil sobo, v kateri je ostal Kiihin sam. Soba pa je biln z vseh strani zastražena. Pol ure nato je počil strel in krogla je obtičala v Rohmovcni srcu. Nu pisalni mizi Riilimn so našli pismo zn Hitlerja, kuterega vsebina pa ni znana. General Schleieher, bivši državni kanclcr, ki so ga v soboto ustrelili. Na čelu napadalnih čet so bili homoseksualci Parit, 1. jul. m. »Volkischer Beohnchter in drugi narodnosocialistični organi so objavili vest, da je francosko poslaništvo v Berlinu bilo v zvezi z revolucionarnim poskusom generala Schleicher-ja in kapetana ROhnia. Jutranje pariško časopisje nnjodločnejše protestira proti takim trditvam in poudarja, da je rt« tega poskusa prišlo zaradi tega, ker su nemško množico spoznale, da iiiirodnosocialiHtifiii režim v Nemčiji ni milil nobenih sadov in je ljudstvo izgubilo vse zaupanje v llitlerjevev režim. Francosko časopisje poudarja dalje, da sii ti dogodki nudili levičarjem sijajno orožje za agitacijo proli narodnemu socializmu, ker se je ugotovilo, da je vodilo akeiju neko homoseksualno društvo. Prvotno se je to z uradne strani demantiralo. sedaj pa je sam Hitler izjavil, da su v njegovi stranki imeli glavno besedo homoseksualci, ki so razsipali narodno premoženje za vse mogoče nedopustne stvari. šele sedaj postaja jasno, v kakšne svrlie se je v razmeroma kratkem času zapravilo dve milijardi mark zn SA oddelke. V pariških političnih krogih smatrajo, da je vse to. kar se je sedaj zgodilo v Nemčiji, smrt.................za Hitlerjev režim in da svet stoji prccl novimi važnimi dogodki v Nemčiji. Tudi Riihmova žena aretirana Dunaj, 1. jul. m. Davi je bila v Monakovem aretirana žena stotnika Rohma. Policija, ki je izvršila aretacijo Rohmove žene, je iskala tudi večjo skupino Rdhmovih prijateljev, ki sit snoči lajin-stveno izginili iz Mnnnkovcga. Policija je zasačila 6kupino Rohniovih zaupnikov na neki majhni železniški postaji. Vsi so nameravali pobegniti v Avstrijo, toda policija jih je prehitela in odvedla vse v monakovske zapore. šUMif i , < •»»•>.! •„ f . ''•*>» * V levem kotu Rohm, povelj Hitler pregleduje svoje čete. jnik napadalnih (SA) čet, ki ga je dal II itler v soboto aretirati. Z avtom v Jadransko morje Dva ugledna celjska industrijalca utonila v Trstu — tretji se je rešit Celje, t. julija I9"54. Danes dopoldne se je kakor blisk razširila v Celju vest, da sta dva ugledna in spoštovana Celjana, solastnika tovarne zlatnine^ in srebr-nine v Gaberjih Pachiaffo, Knez & Co., 45-letni Steyr jx> trgovskih poslih v Celovec, odtod v Trstu utonila. Doslej smo mogli ugotoviti o tej tragični usodi obeli ponesrečencev naslednje podrobnosti: Imenovana dva in Knezov brat, 42-letni Ivan, so odpotovali v četrtek z limuzino tvrdke Steyr |x> trgovskih poslih v Celovec, ocltgd v Benetke in nato v Trst, kuinor so prispeli v soboto ponoči. Ko so se vozili okoli pol 12 ponoči z avtomobilom po stari Dunajski cesti proti kanalu Sv. Antona, je njihov avto zavoz.il s ceste naravnost v kanal, ki, kakor znano, drži iz morja do trga 'sv. Antona in je tako globok, da drži male ladje. Avto je šofiral pokojni Pachiaffo, zraven njega jc sedel pokojni Alojzij Knez, medtem ko je Knez Ivan sedel zadaj. Ve se le toliko ,da je Knez Ivan, ki je sedel zadaj v avtomobilu, imel toliko prisotnosti duha, da je ubil šijio na avtomobilu, ležečem v vodi in se na ta način rešil gotove smrti. Oba goriimeno-vann pa, ki sta sedela v sprednjem delil avtomobila, sta našla smrt v morju. Pri reševanju si je Ivan preccj poškodoval desno roko. Kuko se jc mogla zgoditi nesreča, še ni ugotovljeno. O nesreči je že ponoči ob pol t obvestil jugoslovanski konzul bansko upravo v Ljubljani in novica o grozili nesreči je prispela danes ob četrt na 9 zjutraj, ko je dobila tukajšnja policija |K)velje, da o tem obvesti svojce ponesrečencev. Danes ob pol II dopoldne pa je prišlo na predstojništvo mestne policije v Celju tudi telefonsko sporočilo bunske uprave iz. Ljubljane, dn so davi ob 9 potegnili iz. morja trupli obeh utopljencev. Vest jo, kakor je popolnoma razumljivo, vzbudila v Celju veliko pozornost in splošno sočutje. Opoldne, ko so je z, ljubljanskim brzovlakom vrnil v Celje Ivan Knez, so se zbrali na postaji svojci in mnogo znancev obeh ponesrečencev. Ivan Knez je po tej katastrofi živčno popolnoma strt in ni bilo mogoče dobiti od njega točnih podatkov. Oba ponesrečena Celjana prepeljejo v Celje. Radi tegu je tudi odpotoval s popoldanskim brzovlakom v Trst Pachiaffov svak dr. Gossleth i/. Gradca, ki sc slučajno mudi pri svojcih na počitnicah, dn uredi vse potrebno za prevoz. Pachiaffo je bil poročen in zapušča tri otroke, od katerih je najstarejša štiriletna deklica, najmanjši otrok pa je star 4 mesece. Knez, Alojzij jc bil samec. Vsi Celjani sočustvujejo s svojci ponesrečencev in vsi obžalujejo smrt uglednih Celjanov, ki sta bil« znana kot doluv.a in mirna moža. Kda j bodo trupli obeh prep> Ijali v Celje in kdnj !>o pogreb, zaenkrat še ni znano. Značilno je, da se je na istem mestu pripetilo že več nesreč. Tako sta tukaj leta 1014 utonila baron Knoblocher iz Zovneka pri Polzeli in pivovar-nar Dreher. Kanal sv. Antona ni ograjen in tudi ue more biti, kei jadrnice tam izkrcujejo blago, večinoma zelenjavo. Tujci, ki kraja ne poznajo, lahko zavozijo vanj iz ulic, ki drže pravokotno do njega, posebno če hitro vozijo in če pravočasno ne zaobrnejo v pravem kotu. Poročilo o nesreči iz Trsta. Tržaški listi obširno in z velikim sočutjem poročajo o nesreči. »Piccolo« pravi, da sta bila oh času nesreče na mestu samo dve priči in sicer dve ženski, ki sta izpovedali, da je avto prihitel iz bivše Dunajske ceste in namesto, da bi tekel naprej čez most, kakor sta oni mislili, ostro zavil vzporedno s kanalom, pa je pri tem tako blizu zašel ob rob kanala, da je bliskovito strmoglavil vanj. Pomožna akcija je bila takoj na mestu. Mornarji in gasilci, na čelu jim poveljnik, inž. Sapun-zacclii, so se požrtvovalno lotili dela. Ivan Knez se je bil sam rešil iz avta, ker je hitro razbil šipo, ko je voz padel v vodo, pa so ga, čisto brez moči in že tonečega, vzdignili na čoln in potem prepeljali na rešilno postajo. Avta pa dolgo ni bilo mogoče dvigniti, ker vrvi, ki so jih okoli njega potegnili, niso imele opore. Naposled je gasilec Jožef Scheriani (najbrž Škerjanc) pod vodo z velikim trudom vrvi dobro pretegnil, tako da so dvignili elegantni avto I—2—836, v katerem so našli dva mrliča. Rešeni Anton Knez jc izjavil, da so sc hoteli podati v Opatijo, potem ko so prišli iz Benetk. Te nesrečne noči so bili namenjeni na Olavni trg (Piazza Unita) v hotel Regina, kjer so prenočevali. Knez se ni mogel zavedati, kako se je nesreča zgodila. Stran 2. .'o nedelj* k i Slovence«, dne 2. julija 1034. otev. 27. Revolucija v Nemčiji se nadaljuje? Spoti—— Lahkoaitetski dvomatch Belgrad:Ljubljana Ljubljana izgubi z eno točko razlike — Belgrad ima 58, Ljubljana pa 57 ločk Angleži in Francozi sodijo drugače ho Hitler: „Upor Riihsua pomeni bližnji konec lašističnega režima .. London, t. jul. iu. Jutranje angleško časopisje «o obširno liavi e nastalim položajem v Nemčiji in poudarja, ila je vsa oblast v rokah NN odihlelkov in Reichsv* o lira, Po vsej Nemčiji se pleni orožje sumljivih čliinm napadalnih oddelkov, ki ga izročajo lire* vsakršnega odporu. Razorožitev napadalnih oddelkov Iii se morala iavršiti že v petek ponoči. toda stotnik Utihni je dal povelje in orgnnizi-ral tudi močno akcij«, da se orožje ne i/.ruei državnim oblastem. Jutranje angleško časopisje poudarja v svojih komentarjih, ila je pokret stotniku Hidiina prizadejal smrtni udarec naroiliiosocialistični strank i in sedanjemu režimu v Nemčiji. Pristaši kanclerja Hitlerja -u iiguhili v svojega voditelja vse /.aiiiiii-nje. Najbolj porazno pa vpliva nanje dejstvo, tla se liili ponoči zaradi zarote stotnika Kiiluiia pobiti ljudje, ki so pomagali Hitlerju tlii tddasli. Najbolj ie narodne socialiste vznemirila vest n iiintirii Hei-nesa. ki je veljal za najzveslejscga Hitlerjevega nristasa. To je šele tragedije prvi del Berlin, L jul. p. Inozemski tisk jc /c v t«oT>oto začel komentirati dpgodke v Nemčiji. Glavni komentarji pa so izšli v nedeljo zjutraj. Madjarski listi se omejujejo na golo poročanje ter ugotui Ijajo, da gre predvsem 'a revolto SA proti temu, da gredo L julija na dopust in da sc postopoma reducirajo. Avstrijski listi pa pišejo obširno o dogodkih ter jih tudi komentirajo v uvodnikih. Reichspost-piše v uvodniku, da sedaj Hitler iti zmagal kot vodja narpdnosocialistične stranke, ampak kot državni kancler z vso eksekutivno močjo v rokah, lako vojaštvo kot policija sta nnt pomagali tidu-siti upor v lastnih vrstah, tvoj pa ni bil naperjen samo proti levičarskemu krilu stranke, ampak tudi proti desnici. Vt iener Zeitung piše. da je to razkrojevalni proces, kar sc dogaja v Nemčiji. Danes čaka vsa Nemčija na obračun z režimom. Vse kaze. da bo prišlo se do hudih bojev, ki bodo še povečali razvaline. ki jih bo pustil sedanji režim v Nemčiji. Neues \\'icner Tagblatl piše pod naslovom Tragedije prvi del- . da sedanja tragedija v Nemčiji ni samo tragedija stranke ali posameznikov, ampak tragedija vse Nemčije. Konca nemške tragedije šc ni videti, \etie Freie 1'resse piše v uvodniku, da sc sedaj vidi. kam je meril zadnji Papenov govor, za katerega so iskali vzroke vsepovsod. Potek dogodkov je pokazal, da so se levičarji pripravljali ze dolgo na udar. Neues VCiener Journal- piše, da sc sedaj vidi. kam vodi narodni socializem: v nacionalni boljševizem. Iz tega se tudi vidi, kako dolgo bo živel narodni socializem v Nemčiji. Francoski tisk v svojih komentarjih posebno jx>vdarja zvezo teli dogodkov z zunanjo politiko Nemčije. Poljski lisli so v Varšavi priredili /e popoldne in proti večeru posebne izdaje, kjer obširno pišejo o dogodkih, vendar se v prvih izdajah opaža iz-vestna neorientiranost, katero so pozneje nemški uradni komunikeji spremenili v mirnejše presojanje položaja. Uradna Gazeta Polska posebno poudarja, da ni bilo jvotrebno intervenirati vojski v tem notranjem političnem sporu. Tudi italijanski tisk piše o dogodkih v Nemčiji. pa skuša dogodke oniiljcvati, ker se umevno boji psihologične reakcije v dušah Italijanov, ki so z Mussolinijevim režimom tudi čedalje bolj nezadovoljni. P.erlin. t. juliju, p. Pogajanju med zastopniki nemške vlade oziroma nurodnosm ialistične stranke ter cerkvenih oblasti so zaključena. Poluradno poročilo, ki je bilo izdano, pravi, da so zadovoljivo izpndla in da so bila vsa vprašanju urejena v obojestranskem sporazumu. Državni kancler Adolf lliller je sprejel zastopnike nemškega episkoputn. Zdi se, dn je spor meti C erkvijo in državo v Nemčiji zaenkrat poravnan. Smrt pod nožem lovskega tatu Sv. Katarina nad fržičeni, I. julija. Izredno žalosten in za tukajšnji okraj doslej nepoznan dogodek je pretresel našo mirno gorsko dolino pretekli teden. Ponoči se je vračal iz Tržiča domov v Lotn lovski paznik Janez Meglic, po domače Adamov, uslužben pri tovarnarjih Gassner. Na cesti ga je pričakoval dninar Valentin Meglic, imenovan običajno Bavant, iz Slaparskc vasi. Začel ie z Adamovim prepir iii ga pri Španovi žagi napadel zavratno z nožem. Moral mu je že prvi hip zadati težke rane, ker je napadeni kmalu padci na tla. Tu ga je Bavant klal z no/eni naprej. Obdukcija je ugotovila 22 ran. Že skoraj mrtvega, ga je ubijalec pobijal še s kolom in ga nato zavlekel v potok Lontščico. Po izvršenem strašnem zločinu se je napotil domov. A po kratki poti je krenil k bližnji Nackovi hiši in z divjim kričanjem zbudil spe-če: Adamovega sem, da bo imel dovolj!- Zbujeni so šli takoj gledat, kaj je in iskat žrtev, a so našli ubitega šele zjutraj v zadnjih zdihih. Ubijalec je bil aretiran že drugi dan zjutraj na svojem domu. Zaslišan v Tržiču, je bil prepeljan v Ljubljano, kamor je moral nesti krvavo orodje umora, je skrajno nasilen, zlohoten človek, ki je za najmanjšo reč grozil z nožem. Adamov je bil Vesten lovski paznik in zato ga je Bavant, ki je bil znan lovski tat, sovražil. Huda nesreča na Uncu Ni še minilo leto dni, odkar je Unec dobil električno napeljavo, in že se ,e zgodiV huda nesreča. 17 letni Ivan I) o 1 e s iz Mahneti je pomagal pri Fr. 1'unlarju popravljali streho.-Ker gre Žez. streho električna napeljava, se je Koles slučajno dotaknil žice. Električni tok je nesrečnega fanta grozovito stresal in ga končno vrgel s strehe na tla. Doles si je prebil lobanjo in obležal ueza- Hitler se boji kritike Berlin. 1. jul. p. Pruski ministrski p-edsednik (lohring jc danes ua podlagi pooblastila, ki nu ga je dal llitler, izdal več razglasov na strankine pripadnike in nemški narod. V razglasu mečno prepoveduje vsako kritiko zadnjih ukrepov zlasti pa iistrelitve sedmih voditeljev po uaglem sodišču. Meil n.jimi so se namreč nahajali tudi tako popularni voditelji, kakor .je liil na pr. Hciucs. Vsak. kdor liti kritiziral le ukrepe, bo najstrožje kaznovali. Zapoved, tla gredo NA oddelki na dopust <1 ne t. juliju, ostane v veljavi, prav tako tudi prepoved nošenja uniforme ter častnih bajonetov. Vodilni elitni berlinskih NA oddelkov se nahajajo še vedno v zaporih. Strogo so prepovedani vsi sestanki NA. čeprav bi bili elitni v eivilu. ter hudo najstrožje kazuovaoi v primeru zbiranja. Vse meje napram Nemčiji zastražene Nlnisslmurg. t. jul. c. Annadno poveljstvo v/hodne francoske armade je zitpoictlalo koncentracijo eet u« francoSko-nemški meji. Tudi in Prn se prihajajo vesti, iiu je meja med Nemčijo in Češkoslovaško zaprla iu da je češkoslovaška armada v pripravljenosti, da zavaruje češko mejo. Tudi meja meti Avstrijo in Nemčijo je zaprta in ne more ne v in ne iz Nemčije noben potnik. Zato so vse vesli o položaju t Nemčiji zelo dvomljive vrednosti. Nova obglavljenja Vse vodstvo SA pobilo Berlin, 1. jul. c. Po vesteh iz poučenih krogov Je bilo danes obglavljenih zelo mnogo političnih voditeljev. Nežna ni imen oliglav Ijencev ho objavljen nocoj ali jutri zjutraj. — Poudarja se. da je vse vodstvo N.4 ubito. To vodstvo je obstojalo iz sedmih članov. Pri življenju je ostal samo Giihring. Ali je prestolonaslednik ušel? Doorn. 1. jul. c. Bivši nemški cesar Viljem je zelo presenečen nad položajem v Nemčiji. Prestolonaslednik je |iobegnil iz. Nemčije, a dozdaj še ni prispel v Holantli.jo. Zato je veliko vprašanje, če mu je uspelo pravočasno zapustiti Nemčijo. Hindenburg je hotel odstopiti Pariz, i. jul. AA. »Pariš Soir« poroča iz Berlina. da jc hotel Hindenburg včeraj podali ostavko. Hindenburg jc obsojal Hitlerjev nastop proti desničarskim elementom iu proti Papnu. Vse kaže, da jc od svojega sklepa odstopil samo. ker mu je okolica dopovedala, da bi v tem primeru prišlo do meščanske vojne. Iz mnogih krajev poročajo o spopadih med jcklcnimfi čeladami in hitlerjcvskimi oddelki. Spopadi se nadaljujejo Pariz. 1. jul. AA. Rcuter poroča iz Berlin«, da so bili dane^ v Nemčiji novi spopadi. Malo jc verjetno, da bi državni podkancclar Papcn Sc ostal na svojem mestu. Za podkancclarja bo imenovan Goring. Rcuter |ioroča dalje, da stotnik Rohm ui izvršil samoumor, marveč da so ga ubili. Po nekih informacijah vlada velika napetost med nacionalno socialističnimi organizacijami in oficirji redne vojske. Berlin, 1. julija. AA Izšo jc uradno poročilo, ki pravi, da so se končala pogajanja med predstavniki vlade in vodstvom nacionalno socialistične stranke in predstavniki katoliških škofov o izvajanju člena li. konkordata med sveto stolico in nemško državo (ta člen govori o katoliških društvih) končala z zadovoljjivim sporazumom za obe strani. Po končanih pogajanjih jc državni kancelar Adolf Hitler sprejel zastopnike katoliških škofov in sc z njimi v zelo prijateljskem duhu razgovarjal. vesten. Poklicali so takoj zdravnika dr Pinlarja iz. Cerknice, ki je ponesrečencu nudil prm pomoč. Dvomijo, da bo Doles ostal pri življenju. Mariborski drobiž Maribor, 1. julija. Poslovilni večer so priredili mariborski častniki včeraj zvečer v spodnji kazinski dvorani višjima častnikoma, in sicer pehotnemu podpolkovniku Jovanoviču in topniškemu podpolkovniku Petru Kilerju, ki odhajata iz. Maribora na svoje novo službeno mesto. Večer je potekel v znamenju strumnega tovarištva in spoštovanja, ki sta ga oba višja častnika uživala v vrstah mariborskega čast-ništva. To je izzvenelo tudi iz prisrčnih poslovilnih in zahvalnih besed, ki so se izrekle na tem večeru. Odhajajočima višjima častnikoma želimo na novem službenem mestu obilo uspeha in napredovanja I Konec šahovskega turnirju. Danes se je končal v kavarni Central turnir z.a prvenstvo posameznikov, katerega se je udeleževalo 12 najboljših mariborskih šahistov. Na turnirju, ki je trajal šest tednov, sta zasedla prvi dve mosii znani mariborski šahovski prvak Kramer in mladi talentirani Kukovec, oba 7. 0 točkami. Tretji in četrti sla Lešnik in NI upati s TA točkami. Peto in šc-dn mesto si delila Lobkov in Ostanek s (i točkami. Slede dr. t.ipaj in prol. Sila s 4'a točkami. Fišer in Lukež s 4 točkami, Goleč z 2'A točkama in Strniša z. I J» točko. Zvečer je priredil mariborski šahovski klub slovencn zaključek turnirja na čast mariborskega svetovnega šahovskega mojstra Vaa-je Pirca, t;i si jc v Budimpešti izvojeval časlno drugo mesto. Naznanila Matiirniitiiiie državnega učiteljišča v Ljubljani i/, lela 1!XI8 se snidemo v sn.-tlo, 4. julija ob U na Uellevue. \ soboto se je vršil v Belgradu Inhkontlet-ski dvomatch med belgrujsko in ljubljansko reprezentanco, zn katerega je vladalo v nuši prestolnici veliko zanimanje, saj se je udeležilo te zanimive borbe kljub slabemu vremenu okr. .'(KK) gledalcev. Rezultat, oziroma i/.id tekme je bil precej negotov in ker nušn reprezentanca že zopet ni bilo kompletna, so nekateri že vnaprej prorokovnli Belgradu zmago, /e zadnjič smo tako nesrečno izgubili proli Gradcu in tudi s prav majhno -razliko, sedaj |«i zopet in sicer snnio z eno točko razlike, kar jc tako minimalno, da o premoči ene ali druge ekipe ne more biti govora. Obakrat je v glavnem isti vzrok: nastopili smo obakrat nekomplelni. No in bi šlo kljub temu, če lit imeli malo manj sinolc. lopot je odločila štafeta. Morda po je vz.rok tudi napačna taktiku, kako hi izgledala slika, če bi lekcl n. pr. krevs nu 1500 m? Torej, zapomnimo si za drugič. \sn.kn šola nekaj stane. Sam rezultat je objavil že včerajšnji r Slovenec«, danes pa objavljamo še uspehe v posameznih panogah : Tek nn Htn m: L kovneie (L) 11.2, 11. Bauer (B) 11.5. III. Novakov ič (B) 11.0. Krogla: I. kleut (Bi 13.65 m. 2. Stepišnik (L.) 12.91 m, 3. Bojo v ič (B) 12.83 m. Primorje: Železničar (Zagreb) 4:0 (2:0) Ljubljana, 1. julija. Prvak Zagreba SK Železničar je moral danes v prijateljski tekmi nckompletnemu Primorju klonili 'in šo s precej visokim rezultatom so ga odpravili črno-beli. Na igrišču Primorja so je nabralo samo okrog 000 gledalcev, ki so prisostvovali tej prijateljski tekmi. Udeležba od strani občinstva pove že več ko dovolj, da je že skrajni čas. da se prično prvenstvene tek ne; kajti ljudje so ne zanimajo z.a prijateljske tekme, ampak hočejo resnih borb. v katerih se borijo najboljši med izbranimi z.a ponosni naslov državnega prvaka. Upajmo, da že skoraj pride čas za prijatelje nogometnega športa in potem bodo naša igrišča zopet lepo zasedena. Sodniku g. Pevaleku sla se predstavili moštvi v naslednjih postavah: Železničar (Zagreb); Pilko — Koprivnjak, lx>n-ča-rič — Šepek, Seb, Frutič — Krizman, Martinovič, Farago, Malec, Kranjr. Primorje: Starec — Hueftl. Bortoncelj — Zemljak, Slamič, Boneelj — Slamberger, Jež, Mahko-vec. Petelin, Zemljič. Igra prvega pol časa je jiolckla v absolutni premoti Primorja. Samo nekaj minut v začetku in par liinut proti koncu je bila igra malce odprta, drugače se je pa igralo samo na polovici gostov in pred njihovim golom. Četudi domači niso bili kompletni in nkornvno ligaši niso pokazali vsega svo-jegn znanja, se lahko reče, da so bili gostje najmanj z.a en razred slabši v prvem delu igre. Niso pa igrali niti eni n i ta drugi s polnim članom. Pri črno-belih se je pa kljub leiuii poznalo, da smo že blizu težkih tekem za državno prvenstvo. Kajti poznalo se jim je, da sc resno pripravljajo z.a tekme, v katerih bo treba potrditi svoj glas, ki so si ga pridobili v lanskih tekmah, ko so se kvalificirali za slovenskega zastopnika v državni ligi. Na-|iad črno-belih je mestoma lepo kombiniral: toda kljub temu se je nočno poznala vrzel zaradi odsotnosti Bertonolja. -Mahkovec ga še dolgo ne bo mogel nadomestiti. Petelin pa jo tvoril najtemnejšo točko ne samo napada, temveč domače enajslorice sploh. Ostali trije napadalci so zadovoljili, včasih so napravili vse, kar so mogli; ugajal je zlasti Šlaniherger, ki je pripravljal notranjemu tri ju lepe situacije. Ako bi še streljal n« gol, bi bil 011 najboljši naš desni napadalec. Ilitlfi so bili tako v ofenzivnem kakor defenzivnem pogledu uspešni. Je to zanesljiva trojica, v kateri je zopet pokazal Slamič. da se približuje svoji nekdanji formi, in na katere še lahko zanese obramba. Starec se v prvem polčasu ni imel prilike izkazali, ker ni dobil nobene žoge, ožja obramba, ki je tudi danes dobro funkcionirala, mu je namreč odvzela ves posel. V drugem polčasu je šel Petelin na krilo. Zemljič pa v zvezo, kar je samo kvarno vplivalo na vso enajstorico. Žemljica tli bilo več spoznati in nivo vsega moštva je precej padel. To so seveda skušali gostje izrabiti ler se jim .je v resnici večkrat posrečilo priti pred gol domačih. Ker so bili Tek na 400 m: I. Niklmz.i (B) 33.2, 2. Žorga (I.) 54.8, 3. Czurda (1.) 55.2. Skok v višino: I. Martini (L) 1.76 m, 2. Žgur (1.) 1.71 111. 5. Telcsko in Bunšeak (B). Disk: I. K len t (B) 39.85 m, 2. Bojovič (B) 3').(>. V temeljnih smernicah pravil je važno, da Boj- izjavlja, da je Nj. Vel. kralj nc samo kralj Jugoslavije in vrhovni poveljnik vse vojske, lako aktivne kakor rezervne, ampak tudi vrhovni vodja vsega naroda. Združenje borcev Jugoslavije ostane še naprej nadstrankarsko gibanje, ki pa se bo prilagodilo el. 12 društvenega zakona, da se bo udeleževalo tudi |jolitikc, v kolikor to ni pripuščeno izrazito političnim strankam, /bor jc lc spremembe pravil soglasno sprejel ter nato obsodil vse napade na gibanje, ugotovil ravnost svoje linije ter pooblasti^ osrednji izvršni odbor, da v posebnem komunikeju obvesti javnost potoni časopisja, ki je dobre volje, o svojih ciljih, ki so nadvse domoljubni, ki proklamirajo vdanost Nj. Vel. kralju in energično delo za gospodarsko, duhovno in moralno obnovo države, ter poudarja, da je gibanje popolnoma neodvisno od kogarkoli, /.bor je nato razpravljal šc o drugih aktualnih vprašanjih, tako o potrebi lastnega dnevnika. Poskusili bodo s tem, da prenrede Prelom« v dnevnik. Zbor je razpravljal tudi o krojil borcev. Napravljen ie zanj žc načrt. Srajce bodo iz belega domačega platna, obuvajo gorenjski škornji, hlače jahalne, pokrivalo pa šajkača. Zbor delegatov se je opoldne zaključil. Popoldne ob pol 4 pa je zasedal širši batiovin-ski odbor Boja , ki je po pravilih sestavljen iz zastopstev kolektivnih organizacij včlanjenih v Združenju. Odbor je kot kompetentni forum soglasno odobril spremembo pravil. Predsednik in tajnik sta se v imenu Združenja zahvalila posameznim organizacijam za njihovo dosedanje delovanje. Nato je bil prečitan dopis ljubljanskega pododbora četnikov in ljubljanskega pododbora rezervnih oficirjev, ki sta po nalogu svojih osrednjih odborov prijavila svoj izstop iz Boja -. Pri tem pa se je ugotovilo, da ta izstop ni idejnega pomena ter sc bodo člani teh dveh organizacij še nadalje lahko udeleževali gibanja kol posamezniki. Do ustanovitve organizacij Uoia po drugih banovinah države bo ljubljanski osred. izvršni odbor vodil gibanje jio vsej državi. Hitler je sklenil mir s Cerkvijo Praznik naše verske in narodne ZaVeSti Cerkev sv. Cirila in Metoda posvečena Ljubljana, I. julija. \ sa bežigrajska župnija se je marljivo pripravljala, -sitavlli ool gozd vitkih mlajev, okrašenih z zelenjem in zastavami. Na obeli skrajnih koncili župnije, sredi polja proti Ježki ter ob železniškem prehodu na Tyr.ševi cesti se je nad cesto v vsej širini v pozdrav blestel napis: ^Slovenski) srca, ki v plamenu enem vsa gorite, prisrčno nam pozdravljena bodite!« Hkof dr. Gregorij Rozman, ki jc ustanovil župnijo sv. Cirila in Metoda in posvetil novo iupno cerkev Sprejem cerkvenih knezov Zjutraj je prenehalo deževati prav toliko, dn se je ob pol H mogel v naglici izvršiti skromen, pa tembolj prisrčen sprejem prevzviše-nrga vladike dT. Grcgorija Rožmana, ki je pri--e.l posvečevat novo ccrkcv. Z našim knezoško-fom se je pripeljal k sv. Krištofu ludi hrvalski škof dr. Mihael PuSič, ki jc po posvečenju du-roval prvo sv. mašo v novi cerkvi. V spremstvu knezoškofa dr. Rožmana so so pripe.ljali sc ravnatelj škofovih pisaren g. Jagodic ter škofov tajnik g. Žitko. Pred vhodom k sv. Krištofu so svojega nadpastirja pričakovali zbrani župljani z vsemi društvi, pevskim zborom, malimi Klaricami in križarji sv. Frančiška v slikovitih svojih oblačilih. Navz.očnih jc bilo tucni škof s škofovsko palico vrisal grško in latinsko abecedo. Seveda je bil tudi ta del obreda spremljan s koralnim petjem. Vse do tega Irenotka jo bila cerkev /a ostalo občinstvo zaprta. Zunaj cerkve se je medtem kljub slabemu vremenu nabralo veliko ljudi iz. hhinje okolice. Zlasti iz. Ilravelj in št. Vida so prihMeli fantje in dekleta na okrašenih kolesi!: '■'. .Tar? Tomričevega in sosednjih vasi so vrli kmečki fantje pri jahali na konjih, nnogo narodnih noš pa se je na okrašenih kolesljih pripeljalo tudi / Jezice. Savel j :n Kleč. Vsa ta pestra množica se je ni"1'! pc°vetitveninii obredi zbirala zunaj cerkve. Arhitekt Jože Plečnik, po čigar načrtu je zgrajena nova cerkev sv. Cirila in Meloda Drugi tretjini posvetitvenih obredov je mogla znotraj eorkve prisostvovali ludi množica, kj je dotlej opazovala ves potek obredov le o.l daleč zunaj cerkve. Škof je naposled odšel k oltarju, ki je bil ves v zelenju, okrašen ter svojevrsten kakor cerkev sama. Obredi so se okrog oltarja ponavljali kakor prej zunaj in potem znotraj cerkve ob stenah. Vos oltar je škof poškropil, pokadil ter jio-tem prižgal na vseh štirih oglah ler na sredi oltarja živi ogenj, ki je s plamenom dvignil ludi misli vseh navzočih k Bogu. Nato je odšel škof dr. Rozman s spremstvom v slovesni procesiji ]ki svetniške relikvije, ki so bilo spravljeno zunaj cerkve, kamor so jih iz stolnice prinesti že snoči. Med prenosom relikvij na oltar se je znova ponovilo petje psalmov. Relikvije je škof dr. Rozman položil na novi oltar, lam pa jo bil že jiripravljen cement, voda in vsi drug: predmeti, ki so potrebni za vzidavanje. Škof je potem najprej blagoslovil vso predmete, nato pa z njimi lastnoročno zazidal svete relikvije v novi oltar. Pri tej priliki so se izvršili še vsi drugi obredi, predpisani v ta namen, nazadnje pa je škof blagoslovil še prte ua oltarju. Med temi obredi je ljudstvo zunaj cerkve pelo ljudske iiesnii, nad vso slovesnostjo pa je kakor blagoslov pršil rahel dež, ki je sicer mnogo ljudi zadržal doma, ni pa mogel zadržati pobožnega razpoloženja listih, ki so k slovesnosti posvetitve kljub vsemu prišli od blizu in daleč. Po končani posvetitvi je škof dr. Rozman pridigal prvikrat v novi cerkvi, ki je zdaj zažarela v vsej svoji lepoti. Svojevrstnost te cerkve, ki je ni enako ne v Sloveniji in ne drugod po svelu. je tako posrečena, du so bili danes nadvse zadovoljni tudi tisti, ki so sprva morila dvomili vanjo. Glas pridigarja se je razločno slišal j>o vsej prostrani cerkvi, do vseh kotov. Tudi pelje cerkvenega zbora, ki jo potoni pri sv. maši pel pod vodstvom pf-vovodjo g. Puša, so jo razločno slišalo po vsej cerkvi. Cerkev se jo torej izkazala kot izredno akustična. kor sam kot posebnost sredi cerkve pa kol zelo posrečena novost, ki jo doslej šc ni bilo v naših cerkvah. Škofovo pridigo, ki je trajala pol ure. so prenašali z megatoni tudi množicam zunaj cerkve, škof dr. Rožrnan je v svoji pridigi poudarjal važnost nove cerkve, ki je prva n« Slovenskem posvečena sv. Cirilu in Metodu, slovanskima bralo- Ziu-asni veliki oltar sv. Cirila in Metodu v novi ccrkvi ma, ki sta žc pred tisočletjem učila sveto vero po naših krajih. Po pridigi je škof podelil vernikom poseben škofovski blagoslov, združen s posebnim odpustkom, določenim za tako priliko. Poseben tozadeven dekrel sv. očeta je prebral ravnatelj g. Jagodic. Prva sv. maša v novi cerkvi Nato jo v novi cerkvi daroval tiho sv. mašo hvartki >kof dr. Pu(>ič. Obenem je bila sveta masa tudi na zasilnem oltarju sredi starega pokopališča, ker se niso mogli vsi verniki zbrati v novi cerkvi. Tu je maševal katehet g. dr. Zupan. — Mod mašo škofa dr. Pušiča je spremljalo ljudstvo sve.lo daritev z ljudskim petje n. Peli so Usmiljeni Jezus ler ; Marija, Mati ljubljena«. V drugem delu sv. maše pa je pomnožen zbor sv. Cirila in Metoda pod vodstvom pevovodje g. Puša Jiel tri pesmi, med temi starostovensko himno sv. Cirilu in Metoda. Krasen sprevod po ljubljanskih ulicah Po končanih ccrkvcnih obredih sc |'c razvil mogočen versko-manifestacijski sprevod, ki se je napotil po Tvrševi cesti, Prešernovi ulici, Stritarjevi ulici, mimo magistrata, mimo stolnice, po Vodnikovem trgu, Kopitarjevi ulici, Rcsljevi cesti, Komcnskega ulici, Tavčarjevi ulici, Miklošičevi in po Masarvkovi cesti nazaj na Tyršcvo cesto k sv. Krištofu. Kljub deževnemu vremenu, ki je onemogočilo še večjo udeležbo vernikov v sprevodu, je bil vendar sprevod sijajna revija slovenske katoliške zavesti, ki se manifestira, če treba, ludi na ulici in mestnem asfaltu. Ze dolgo ni Ljubljana videla tako slovensko-pestrega sprevoda. Najbolj je povzdignilo sijai sprevoda ogromno število narodnih noš, ki smo jih našteli v sprevodu nad 500. Sprevod je olvorila skupina jezdecev v narodnih nošah s cerkvenim praporom na čelu. Nato pa so sledile izmenoma skupine kolesarjev in kolesaric s okrašenimi kolesi, močne skupine krasnih narodnih noš, deloma peš, deloma na okrašenih vozovih, četice križarjev in sestric sv. Klare v svojih slikovitih oblekcah, skupine dečkov, belo obleren ih deklic s cveticami ter ostalega občinstva. Približno na sredi sprevoda so nesli štirje križarčki na ra mah sliko sv. bratov Cirila in Metoda. Sprevod sta poživljali dve godbi, viška in rakovniška. Po vseh ulicah in cestah, kjer se jc pomikal sprevod, je sta! na obeh straneh gost špalir občinstva. Sprevod je bil dolg nad pol ure in je dostojno zaključil dopoldanske slovesnosti posvetitve. Popoldanska akademija v Uniona Popoldne ob štirih se je v veliki dvorani holela »Union« vršila slovesna akademija v čast sv. Cirila in Metoda. Unionska dvorana je bila nabito polna občinstva in raznih odličnih dostojanstvenikov. Uvodoma je vse zbrane v ognjevitem govoru pozdravil g. župnik p. Zakrajšck, povdar-jajoč, da po tisoč letih češčenja svetih bratov sv. Cirila in Metoda dobivamo letos Slovenci šele prvo cerkev, posvečeno tema dvema slovanskima svetnikoma. Nato je ob skioptitnih slikah govoril o slovanskih hratih g. prelat dr. Grivec. Vrstile so se nato še dcklamaciie in pesmi moškega in mešanega zbora. Predvajana je bila tudi zborna de-klamacija 'Molitev Slovencev«, pevci so zapeli zelo lepo in mogočno staroslovensko himno sv. Cirilu in Metodu. Končno so otroci odigrali p. Kri-zostomovo igrico Sv Ciril in Metod«. Vsa lepa prireditev je zapustila v srcih navzočih najlepši vtis, ki bo brez dvoma cirilmetodijski ideji, ki je obenem ideja slovanstva, močno koristil. Cerknica, 30. junija. V petek okrog tri četrt na 11 ponoči je nenadoma švignil proti nebu plamen iz skednja L. Bo-nača. Po vasi sc je začni klic: Gori! in plat zvona je zbudil ljudi, ki so že počivali. Vsi so nemudoma hiteli na pomoč. Niso pa prišli še prvi ljudje do ognja, že se je vnel kozolec, tudi last L. Bonača. / bliskovito naglico sc jc ogenj nato razširil na blizu stoječi kozolec in skedenj posestnika I Brc-zeca. Nazadnje je pa ogenj zajel še skedenj iu kozolec. last Fr. Obreze p. d. Debevca. Na nomoč so takoj prihiteli domači gasilci, ki pa kljub vsej požrtvovalnosti niso mogli iidusiti Monumcntum aere perennius . . . Nad sto mlajev z zelenimi vršiči, odetih v gir-lande od ljubečih rok spletenih, je pričakovalo velikega duhovnika —Škota posveiitelja pred porta-lom nove cerkve sv. Cirila in Metoda. Sedaj šele. ko je vse očiščeno, se vidi mogočnost iu lepota cerkvene ladje. Sedaj, ko so prehodi iz ene cerkve v drugo prosti in pogled lahko objame ccloto, razume človek, koliko dela, razmišljanja in šc duhovitosti in lepotnega čuta je moral imeti arhitekt, da je to na oko neskladno gmoto strnil in uravnovesil v enoto, ki tudi estetsko, ne samo praktično zadovoljuje. Ko tako znova in znova ogledujem to hišo božjo, da sc mi žc priljubija, srečam ob stranskem vhodu P. Kazimirja, župnika bežigrajskega Ve drega obraza pogleda nekoliko iz|vod naočnikov, - i popravi lase in ponudi eno šilce Beseda rodi vprašanje in nacvkrat sva sredi živahnega razgovora. (J pomenu nove cerkve za ves okraj, o potrebi nove župnije, ki jc postala če/ noč opravi, čena iu nujna zahteva, kljub temu, da smo sc lep čas preje nekako dvomili o njej. Kar zdi si nemogoče. jc bilo pri Sv. Krištofu omogočeno po treh (akterjih, ni sicer: možata volja župnikova, ki ni popustil uiti za la-. požrtvovalnost in dobra volja župljauov. ki kljub -kroiiuieniii življenjskemu standardu ui postala trudna žrtev in dela, in se moč ideje in sila programa, ki jc skrit za imeni obeh slovanskih apostolov C i r i I a in Metoda. I cli troje komponent sc mi zdi je uresničilo, kar se jc zdeln preveč zahtevano in preveč pričakovano I'. Kazimir mi to pritrdi, in ko pa i/r:i/iui ^vojc neprikrito občudovanje nad to nezlomljivo voljo, sc zopet nasmeje in pravi, du mu preveč kadim . Vendar pa jc pravično, da danes ko stoji pred tem dovršenim delom, lahko s ponosom zre na leh šestero tako plodnih let dela |vri .v. kn-••tolii Položil je leinelini kamen za bodoči slovcn ski Pantheon. In prepričan mu citiram lloracija nesmrtni verz: Fvegisti monumcntum aere |vercn nius... In kaj nameravale sedaj? Kaj nameravam vprašate? Nedovršeno dokon čati. In sicer? Knko morete biti lako neusmiljeni, d.i me sprašujete, pomislite, treba bo nov pod iz hrasto vega lesa. in kje naj ga vzamem Potrebne >o nove orgle, ki jih cerkev nujno zahteva Potrebni jc /ii|inik p. Kazimir Zakrujšek, ki ima največ /a-nis za ustanovitev župnije iu za zgradbo nove cerkve sv. Cirila in Metoda nova monštranca, saj nočemo nobenega razkošja, samo dostojno mora biti z.i božjo službo. Masnih oblek mi manjka, oltarnih prtov jc tako malo in vse jc že lako izprano. I o menda veste, da jc vsa ccrkev pokrita za enkrat Ic z lepenko iu smolo, na vsak način ho treba misliti na streho iz bakrene pločevine in koliko jc teli kvadratnih metrov! Kdaj upate vse to dovršiti? Postopoma, vendar ue smemo nehali, zakaj, če se stavba ucdovršciia ustavi, sc potem dela aino škoda iu zopet škoda. Kdor nc napreduje, la nazaduje. Iu obisk pri službi božji, ste zadovoljni? Ne moreni reči, da je vse tako kakor hi si želel, zaenkrat tudi ni mogoče, dokler ni pravega reda, prepričan sem pa, da bo vse to tudi šc prišlo, zakaj to moram reči, da imajo ljudje naravnost plemenita srca. Iu besede božje so naravnost žejni, če vidijo dejavnost na eni strani, se tudi njih srca vžgo in začne se res pravo tekmovanje dobrih src in prav lo rodi stoteren sad Sveča se ob sveči vžge. Kakor sem Vam že ponovno pravil imamo Iu pri nas številčno prevelike tare, zalo je paslora-cija nekako okorna in otežkočena. Vendar pa tud■ tukaj prihajajo že prva znamenja novo dobe. Mislile na kartoteko, liisnc obiske itd? Da, zlasti na to mislim. Pri nas imamo že deloma to urejeno, jc pa to silno zamudno in tezko delo. S hišnimi obiski pa še nismo začeli, tudi to bo šc treba. Vem, da bo za vas težko, ampak glejle, danes menda ni v (ari človeka, ki ga ne bi poznal, ki nisem z njim še govoril. Iii tudi to spada med tiste komponente, ki ste jili preje omenjali. Ko zazvoni telefon, sc poslovim in odidem. Iu vesel sein te dejavnosti, te sveže volje, ju ko sc ozrem nazaj, jc v topli večerni mrak zvonik sv. Krištola kazal tako tnirno navzgor k prvim zvezdam, da me je spreletelo kakor daljna pesem od onkraj. — ognja. Otcžkočeno jim jc bilo tudi gašenje, ker jc bila voda v začetku požara zaprta in omeni slavno Gospo-svetsko polje z vojvodskim prestolom in s četrt ure oddaljeno Gosposvelo. To pomeni slovensko Celovško ravnino s slovenskimi župnijami: Zrelec, Št. Jakob ob cesti, Podkrnos, Grabšlanj, St. Peter; St. Tomaž, Pokrče, Tinje; Timenica, Št. Lipš ob Krki, Otmanje. To pomeni goro sv. Helene ah Sveto Heleno ali kakor jo Nemči napačno imenujejo Magdalensko goro (Magdalensberg). Cerkev vrh te 1058 m visoke gore spada v župnijo Otmanje in je posvečena sv. Heleni. Do tu s%m sega slovensko ozemlje na Koroškem. Z gore sv. Helene se nudi krasen razgled po lepi in rodovitni ravnini med Sv. Heleno in Osoj-nico (nem. Sattnitz). Slovenska je ta ravnina, jme-nuje se Celovška ravnina in tu na tej ravnini so se sredi decembra I. 1918 začeli boji za Koroško. Jugoslovani so tem bojem rekli: boji za osvoboditev slovenske Koroške izpod tujskega jarma, boji za združenje slovenskega Korotana z ostalo slovensko in jugoslovansko zemljo. Cim je propadla stara država in njene meje — kdo n?j še brani Jugoslovanom, da združijo slovensko koroško zemljo z ostalo slovensko in jugoslovansko zemljo? Tako zahteva pravica na podlagi naroJnosInega načela. Kakšno pravico naj še imajo Nemci do te slovanske zemlje? Tako stališče so zastopali Jugoslovani. Nemci od začetka sami niso upali na uspeh. Odprli so na stežaj vrata Celovca in Beljaka. Sklenili so, da se zasedbi Koroške ne bodo ustavljali. To je bilo novembra 1918. Ker pa je Narodna vlada v Ljubljani pokazala premalo energije, so Nemci 5. decembra 1918 proklamirali boj z orožjem proti Jugoslovanom. Ze sredi decembra se je ta boj začel in se je končal s tem. da so Jugoslovani začetkom junija 1919 zasedli Celovec in okolico. Nemci so imenovali ta boj tudi »Freiheits-kampf«, boj za svobodo, a razumeli so pod to besedo nemško svobodo Koroške, to je: neomejeno nemško oblast na Koroškem. In začeli so pisati o »jugoslovanskih vdorih« na Koroško (jugo-slavische Einbriiche) in o »deželi tujih kalilcih miru« (landfremde Friedensstorer). Medtem ko so razpadle državne meje — so postale deželne meje Koroške nad vse svete! In medtem ko so Nemci odrekali Jugoslovanom pravico do slovenske Koroške, ki so isto reklamirali zase na podlagi narodnostnega načela, so v isti sapi zahtevali zase nemški Burgenland! V isti sapi so, kakor jim je prav hodilo, zagovarjali stare zgodovinske meje ter se sklicevali na narodnostno načelo! Da bi ne izgubili slovenskega plena, slovenske zemlje na Koroškem, naj bi ostale nedotakljive meje Koroške; a da bi od Ogrov dobili Oradiščansko, tedaj so pozabili na vse historične meje in tedaj naj bi veljalo: Nemcem, kar je nemškega! Odgovoriti imamo na vprašanje: ali jugoslovanske zahteve po slovenski Koroški niso bile krivične ali vsaj pretirane? N. pr. zahteve jx> Celovcu, po Gosposvelskem r>°lju, po meji, ki naj bi šla preko Svete Helene? Te zahteve niso bile ne krivične ne pretirane. Najprej f>omislimo, koliko naše zemlje smo že izgubili. Saj je segala slovenska zemlja nekoč gori do izvira Drave na Tirolskem in gori v solnograški Lungau. Slovenska je bila vsa Koroška. Še danes pravi ljudstvo na Solno-graškem Koroški: das Windische Land, t. j. Slovenska dežela. Živa priča in spomin na one čase, ko je bila še vsa Koroška slovenska. Ko je bila slovenska še dolina, kjer stoji danes Maria Luggau, iz slovenskega: Marija v Logu. Ko je bila slovenska dolina Bele, zdaj imenovana Molltal, ko so bivali Slovenci še gori do vznožja Velikega Kleka. Ko je bila slovenska še Motniška dolina, zdaj Metnitztal, in ko so bile slovenske še Breže, zdaj Friesach. Vsa ta dežela je bila nekdaj slovenska, zdaj je nemška in mi je Nemcem ne odrekamo. A protestiramo proti temu, da bi nam še nadalje potujčevali našo zemljo. Samo to zemljo, ki jo Nemci tekom zadnjih 50 ali 60 let s tako brezobzirnostjo potujčujejo, samo to zemljo smo zahtevali zase. In s polno pravico! Kajti, to je naša zemlja, in do svoje zemlje smo vendar imeli mi pravico, ko je razpadla stara država. Toda rekel bo kdo: kaj pa nemška mesta? Kaj Sa Celovec, Beljak, Velikovec, Pliberk? Vprašam: a] pa Maribor, Celje, Ptuj?... Tudi ta mesta so imenovali Nemci nemška mesta. In danes? Ta štajerska mesta so bila samo vsled ponemčevanja nemška. Tudi zgoraj imenovana koroška mesta se rede S slovensko krvjo. Nemška so samo zato, ker nam ondi vso deco slovenskih priseljencev fx>nemčijo. Kdor gleda Celovec samo površno, ta bo rekel: to je nemško mesto. Če pa joogledaš natančneje, vidiš, da se je sem v Celovec in v celovška predmestja priselilo na tisoče in desettisoče slovenskih ljudi iz slovenske celovške okolice, s Celovške ravnine, iz Podjune. iz okolice Velikovca. iz Roža, iz okolice Vrbskega jezera, celo iz slovenske Ziljske doline! In vsi ti se nam ponemčijo, njihovi otroci so Nemci. S kakšno pravico so nam jih ponemčili? ln kdo je imel in ima do mesta, ki se redi s slovensko krvjo, večjo pravico: Slovrtici ali Nemci? Prav isto velja za Velikovec, za Borovlje, za Pliberk. Tudi Beljak gravitira bolj proti Slovenski Koroški nego proti Nemški. Res, da leži na meji med nemškim in slovenskim ozemljem, a je zvezan z nemško Koroško samo s par ozkimi dolinami, medtem ko je odprt proti slovenskemu ozemlju. In prelepa slovenska Celovška ravnina! Danes se potaplja v nemškem morju. V šolah vse nemško, ludi iz večine cerkva so odstranili slovenski jezik. In vendar jx> vseh larah še najdete ljudi, ki ne razumejo nemško. Toda, oni (Nemci) se tolažijo s tem. da vsi ljudje razumejo nemško »bis aul zwei, drei alte Weiber« (do dveh, treh starih žensk)! To pa ni resnica, in dejstvo je, da slovensko razumejo mnogo bolje! Treba je le govoriti z ljudmi, kako se pritožujejo, da ne razumejo nemške pridige in da se še spovedati ne morejo, ker župnik-Nemec ne razume slovensko. Eden od teh nemških gospodov je rekel: »... die vvindisehe Sprache soli man aus-tilgen« (slovenski jezik je treba iztrebiti)! Da. v to smer gre vse nemško prizadevanje! A mi smatramo to za krivico in nasilje! Danes, po petnajstih letih je jasno, kakšno svobodo so Nemci imeli v mislih, ko so govorili o »koroških osvobodilnih bojih«! * Velike slavnosti so imeli 29. junija v Pulju. V to danes čisto zapuščeno in zanemarjeno luko je priplula cela eskadra vojnih ladij, med njimi kri-žarka »Pola«, kateri bo mesto Piilj podarilo bojno zastavo. Istega dne je priplula v Trst druga eska-dra s križarko »Gorizia«, kateri je izročilo bojno zastavo mesto Gorica. Obe elavnosii je seveda fašizem uporabil v to, da je pokazal »italijanski zna-čaj< Julijske Benečije in njenega prebivalstva. V trentsko dolino bodo julija meseca delali sistematične izlete dopolavoristi. ki bodo tam tudi taborili. Ta naša prekrasna alpska dolina je danes čisto obubožala zaradi visokega davka na koze. Tudi za tujski promet se Italija ni veliko brigala. Ali bomo imeli kaj dobička od dopolavori-stov, to ee bo šele videlo. 30.000 lir. Generalni tajnik fašistične stranke Starace, ki inspicira Julijsko Krajino, je daroval tajniku tržaškega fašija 30.000 lir za fašistične fe-rijalne kolonije, ki služijo j>oitalijančevanju naših otrok. Bronasto medaljo za civilne zasluge je podelil tržaški mestni svet šolarju Jožefu Prašelju, ki je leta 1932 na Kontovelju skočil za svojim tovarišem Milanom Starcem, ki se je bil udri skozi led v lužo in sta oba utonila. Medaljo je dobil Prašljev oče. Tržaški listi seveda pišejo, da je bil Prašelj baliilla. 3000 fašističnih izletnikov je posetilo prošli teden Prevalje pri Postojni. Aranžirali so vse mogoče igre in komedije in vse se je seveda pridno zalivalo z vinom; glavno pa je bil ples. Vse to imenujejo »izobraževanje ljudstva«, prisostvoval pa je sain tržaški prefekt Tiengo. Dobiček imajo seveda oštirji, ljudstvo pa samo škodo. Pravijo, da je čas indijanske literature minil. Toda to ne drži popolnoma. Res je, da je indijanski roman stare šole doslužil. Preživel je vse mogoče stopnje, od poskusov strogo pripovednih romanov pa do najbolj nizkotnega kiča indijanarc in se gibal med najbolj svetlim heroizmom in med najbolj kričečo podlostjo. Lahko pa rečemo, da je rdečekožne romantike v literaturi konec. Zadnje čase pa je v Ameriki oživela čisto druga vrsta literature o Indijancih. Ta pa je povsem znanstvene narave in obsega najrazličnejša področja Vendar, če se poglobimo vanjo, opazJino. da se prav za prav še ni nič odločilo, da je prav za prav vse še v starem toku. Toda tudi 'ndijan ski roman še ni povsem izginil. Vendar ima ta romar važno razliko od prejšnjega: pišejo ga tisti, ki so bili prej predmet pisarjenja, namreč rdeče-kožci sami. Precej teh romanov ie že izšlo v Ame rki; večinoma so njih pisci poglavarji posameznih indijanskih rodov, ki še životarijo [>o rezervacijah, kamor jih je stisnil neutešen pohlep belega človeka po zemlji in gospodstvu. Vsi ti romani so nekaj posebnega. V vseh ee močno čuti tragičen pečat, ki je vsem rdečekožcem v Združenih državah napisan nn čelu: obsojeni so, da izumro. Večina teh romanov so biogralije posameznih indijanskih Skromni Toscanini Nekaj posebnega so vaje orkestra, ki ga dirigira Toscanini. Mojster nikdar ne vsiljuje svojim muzikaaitom kakšne posebne interpretacije itd., nmpak se povsem omeji na to, da pred njimi samo zagovarja skladatelja, čigar skladbe orkester izvaja, in se zmerom trudi, da upošteva njegove najbolj skrite misli. Nekega dne pa je Toscanini ves razburjen vrgel dirigentsko palico daleč od sebe. Toda kmalu je zopet dobil oblast nad samim seboj in je vljudno zašepetal svojim muzi kantoni: »Razumete, gospodje, ne zahtevam nič drugega, kakor da se prilagodite mojemu načinu štetja: za štiričetrtinski takt vas prosim, da štejete ena, dve, tri, štiri. Drugega nič!« Nato je povsem mirno nadaljeval z vajo, kakor da bi se nič ne zgodilo. rodov v zadnjih stoletjih, ko eo se morali korak za korakom umikati s svoje zemlje. Dogodilo se je sicer večkrat, da so rdečekožc; pri tem izkopali bojno sekiro in se uprli v življenjski borbi, toda vsi ti upori so končali e tem, da se je njihovo že itak majhno število še bolj razredčilo. Dandanes je pri vseh indijanskih rodovih bojna sekira zakopana za zmerom. Zadnji indijanski upor je bil pred 25 leti. Toda to ni bil p. a v za prav noben upor, nego samo tiha procesija protesta in obupa. 500 Indijancev plemena Ute so spravili v pusto rezervacijo, kamor pa so vseeno še posegali beli farmerji. Nekega dne je vseh 500 Indijancev za-jahalo svoje mustange in udarilo pot proti jugu. Jezdili so mirno noč in dan. Vlada je j>oslala za njimi polk konjenice, ki jih je dohitel. Toda noben strel ni padel, ko sta se obe četi srečali. Indijanci so z odločnimi obrazi jezdili naprej, ne meneč se za preganjalce, konjenica jia je bila neodločena, kaj storiti. Rdečekožci so dosegli svoj cilj v Južni Dakoli, kjer so se združili s svojimi rojaki. Toda čez dve leti so bili že zopet v 6tari rezervaciji, ki so jo v nemem protestu zapustili... O takih dogodkih pišejo današnji rdečekožni romani. Eno je vsem skupno: vsi skupaj so ena sama tragična epopeja izumirajočega plemena... Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malib dvokoles, tricikljev, šival-nih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne ..TRIBUNA" P. BatjeL Ljubljana, Karlortka e.4 Najnižje cene! — Cenik franko. Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Bankovce je delil. Na pariški ulici Avenue d' Orleans se je nedavno odigraval nenavaden prizor. Neki moški, očividno vinjen, je delil med občinstvo bankovce po 100, 50 in 10 frankov, ki so jih ljudje seveda drage volje sprejemali. Nastal je takšen promet, da se je zagozdila ulica. Prišla je policija, in stražniki so darovalca zaprli. — Kolikor so mogli stražniki dognati, gre za nekega češkoslovaškega državljana. — Mož je prišel nedavno iz Bourgesa v Pariz. Policija poizveduje, kje je dobil toliko denarja. Geslo države Ohio je »Imperium in Emperio« (Imperij v imperiju). R. Z. Z NEOM. Z. Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri NOVE VLOGE, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3% Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni in dobri soprog, oziroma oče in stari oče, gospod Josip Piešho delovodja v pokoju v nedeljo, dne 1. julija po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 3. julija 1934 ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Švabičeva ulica št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. julija 1934. ANTONIJA, soproga. — JOŽE, STANKO, VILKO, MILKA, MARTA, IVAN, DRAGA, KRISTINA, SREČKO, MIRKO, otroci in ostalo sorodstvo. Tako naokrog »Ljubljana je dolgočasna«, »Ljubljana je pusta«, »Ljubljana je periferija na periferiji«, »Ljubljana je predmestje mesta, ki ga ni« — tako zabavljajo nad Ljubljano in tožijo eitneži, ki jim nikdar ni nič prav. Ki so jim prav hlače, niso jim prav čevlji, niso jim prav kurje oči in nič jim ni prav. Ljubljana pa ni prav nič dolgočasna; dolgočasni so samo tisti sitneži, ki ne vidijo na Ljubljani in na Ljubljančanih prav nič lepega, veselega, mikavnega in zabavnega, ampak bi menda radi nekaj, kar še v nebesih nimajo. Ali imajo v nebesih morebiti kakšen »veseli vinograd«? Ne, nimajo ga! Mi, ki smo mi, ga pa imamo v Ljubljani, pa ne samo tistega v gledališču, ampak skoraj toliko jih imamo kakor oštarij. V vseh teh veselih vinogradih pa se zbira samo prekipevajoče življenje. Gospodje in barabe, v frakih ali pa v razcapanih hlačah, vse se zbira ob rujnem dalmatincu ali pa ob kakem drugem vin-cu, vse prepeva, pje, vriska iin se veseli, da se širi veselje tja do šišenskega hriba in do Golovca; od samega veselja prevračajo ljudje kozolce kar na cesti ali pa klopi pod Tivoli, in komaj eni nehajo, pa že drugi začno! Ali je to dolgčas? Torej le ne sitnarite in ne zabavljajte — Ljubljana je Ljubljana ... In kakšna imenitna in odlična gospoda obiskuje Ljubljano samo zaradi njenega vesolja in kratkočasja! Maribor je v tem or/.iru daleč za Ljubljano. V Maribor pride kvečjemu vsakih sto le4 enkrat kakšna skupina Ljubljančanov, v Ljubljano pa sta prišli te dni dve najorlličnejši osebnosti, kar jih premore svet. Ž;e sama časopisna napoved, da obiščeta Ljubljano g. Willy Frilsch (Frič). velika filmska zvezda, in gospa (ali pa gospodična, jaz ne vem, kaj je) Magda Schneider, še večja filmska zvezda, je izzvalo v najširši javnosti, ki sega od vogala Dalmatinske (nekdaj Schellenburgove) pa do vogala Aleksandrove ceste, silno zanimanje in ogromno navdušenje. Ljubljanska mlada elita — nekateri zlobneži ji pravijo »ljubljanski šitori« —, ki zvesto podpira vse tri vogle ljubljanskega centra ob jx>šti točno od enajstih dopoldne pa do ene popoldne, je bila vsa razvneta in razgibana kakor špehovka v kožici, ko je zvedela za veliki dogodek. Vsak dan so si vihali srajce do ramen — brk večinoma še nimajo — in nestrpno so pričakovali prihoda, ne gospoda Fritscha (Friča), ampak njegovih fotografij. Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko so smeli in mogli občudovati umetnikovo kravato na slikah, njegov nebeško lepi suknjič in njegove uinetniško-dovršene zlikane hlače. To je bil vrvež, to je bilo prerivanje in življenje, io je bilo razprav! In to naj bo dolgčas? Še hujše nastope so pričakovali ob prihodu g. ali gdč. Magde Schneider. Nesreča pa je hotela, da je baš v teku največjih priprav za slovesen sprejem bleknil neki zlobnež ali sitnež ali pa lepec, da se mu zdi, da ta gospa (ali gospodična) ni Magda Schneider iz Berlina, ampak da utegne to biti kakšna čisto navadna Žnidarjeva Lenčka iz Ča-kovca. Takrat je navdušenje padlo na ničlo, kajti, kar je domačega, nikjer ne velja, najmanj pa v Ljubljani. Zakaj pa se za Korenovo Micko nihče ne briga, ki ne pride le enkrat na lelo k nam v Ljubljano, ampak nam po dvakrat na toden prinese iz Belokrajine na trg |>o dve košari jajc in še kakšne lisičke j»vrhu? Zato ne, ker je domačinka! In jaz pravim, da je prav tako — jaz domačink ludi ne maram, že zato ne, ker je moja žena domačinka, in pa zato, ker me domačinke že preveč poznajo. Pa tudi druge reči so v Ljubljani vesele in zanimive. Na primer muhe, ljubljanske muhe, ki so še ob navadnih dneh bolj hude in sitne kakor pod-repnice pred dežjem. Tudi v tisti kavarni, kamor jaz navadno bolj pozno zahajam — dopoldne prosim, ponoči pa samo takrat, če imam vežni ključ s seboj — imajo precej muh. Teh pa ne trpijo tam, ampak jih love na »muholovke«. Take muholovke so menda iz prosojnega papirja, papir pa namaže-jo na obeh straneh s kakšnim pokvarjenim me- dom ali pa s kakšno drugo omamljivo sladko ma-žo, ki s svojim strupenim vonjem vabi muhe k sebi. Muha nekaj časa dirka po tvoji pleši, če jo imaš, potem pa bzz — bzz — in že brenči okoli muholovke. Zaleti se tja enkrat, zaleti se dvakrat in uganja razne športne vaje, nazadnje pa le obsedi in ne more nikamor več — tvoja pleša pa ima mir, da lahko nemoteno bereš, če sploh kaj bereš, in ne gledaš rajši, kako se muhe love. Jaz rajši gledam muhe; že zato, ker nimam oči samo za to, da eno oko zatiskam, drugega pa sploh ne odpiram, če vidim kod kakšno hudobijo, ampak zato, da gledam. Pa vidim včasih okoli sebe vse polno muh; muh na šestih, pa tudi takih na dveh nogah. Tudi muhe na dveh nogah so sitne, od vraga sitne, zlasti za ljudi, ki bi radi v miru božjem uživali plodove tujega dela, pa jih ne morejo, če jih notijo dvonoge muhe. Zato pa mirni in solidni ljudje tudi dvonoge muhe love na muholovke ali na »mušnice« — tudi to besedo sem slišal —, ki jih namažejo na obeh straneh ali s kakšnimi velikimi idejami ali pa s sladkimi lažmi in z goljufivimi obljubami ali pa s kakšnim drugim pokvarjenim medom, da privabijo dvonoge muhe k sebi, češ, le lepo se vsedi na med, pa bo mir pred teboj! Muhe pa, neu line in požrešne, kakor so menda vse dvonoge živali na svetu, res puste nerodovitne pleše in komaj začutijo »med« — bzz — bzz — že brenče okoli mušnic... Enkrat 6e zaleti ena, pa zopet druga in tretja, pa se zalete drugič, tretjič, dokler ne obvise... Plešaste glave modrih mož pa, ki bi radi živeli v miru od plodov božjega dela. se zadovoljno ma-jejo nad lepimi uspehi in pametni možakarji, ki znajo mazali mušnice s pravo mažo, pa žive mirno in bodo živeli mirno, dokler bodo dvonožci — muhe. Tako bi bil premišljeval še naprej, če me ne bi bila tista nesreča, ki je od samega prenašanja črne kave že sama vsa črna, zdramila in me ogovorila, da je že poldne in da je zame že zadnji čas, da grem pod Tivoli delat dober vtis. Ampak Ljubljana pa le ni dolgočasna!