AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 102 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 30, 1940 - ff —---: LETO XLIII. — VOL. XLIII. Jugoslavija bo odslej streljala na tuja letala, če bi letela tod KRALJA PETRA MOČNO STRAŽMO Belgrad, 29. aprila. — Na stotine tujcev je bilo aretiranih in močne straže se je postavilo okrog vseh vladnih poslopij, Italija, Nemčija in Ogrska so prejele svarilo od jugoslovanske vlade. Zavezniki so obljubili Ju- j ker se vlada boji, da je skova- goslaviji sirovine, če bo zmanjšala izvoz v na zarota proti mlademu ju-»r goslovanskemu kralju Petru. INemcijo. Belgrad, 28. apr. — Jugoslo- V splošnem se pa opaža v Ju-vanska vlada je sporočila Nem-'goslaviji,/da se vedno bolj okle-čiji, Ogrski in Italiji ,da je iz-J pa Anglije in Francije. Sodi se, dala armadi ukaz, da odslej stre-1 da če bodo zavezniki zahtevali od lja na vsa tuja letala, ki bi letela'Jugoslavije, da ustavi vsako tr nad jugoslovanskim ozemljem. Vlada je storila ta korak, ker se dnevno dogaja, da priletijo tuja letala nad tem ali onim krajem Jugoslavije. Zlasti se je to redno dogajalo v dnevih od 18. do 20. aprila. Iz Slovenije se poroča, da se pogosto zgodi, da prileti kako nemško letalo, ki kroži na temi kraji. Nek ogrski bombnik je celo pristal v Vojvodini in italijanska letala so ponovno krožila nad Kotorom in vzdolž dalmatinskega obrežja. Jugoslovanska vlada je uvidela potrebo, da napravi temu konec in zahteva, da omenjene države vpostevajo njeno nevtralnost tudi v zraku. To sklepajo iz dogodljaja zadnjo nedeljo, ko se je kralj peljal na grobnico svojega očeta v Oplenac. Kraljevemu avtu so sledili trije drugi in ko, je kralj v Oplenacu izstopil, so izstopili tudi iz zasledujočih av- govsko zvezo z Nemčijo, da bo toi tudi storila, če ji bo zagotovlje- tov- Te J® kraljeva straža tana vsa pomoč kar se tiče dovoza |k°.i Prijela. Policija trdi, da so potrebnih sirovm, ki jih Jugo-| tujci, vendar pa ne povfe njih slavija ne more dobiti danes ni-!imen> niti njih ^narodnosti. kjer drugje, zlasti pa ne v Nem-................... čiji, ki jih niti sama nima dovolj. To zagotovilo ekonomske pomoči je baje prinesel iz Londona predsednik Narodne banke, Ivo Belin, ki se je vrnil te dni domov. Belgrad, 30. apr. — Iz zanesljivih virov se poroča, da sta začeli Nemčija in Italija pritiskati na Jugoslavijo, da naj ne bo nikar preveč prijazna z Rusijo. To je povzročilo, da je policija v zadnjih 36 urah prijela zopet mnogo stotin tujcev, ki so vsi državljani te ali one države, ki je sedaj v vojni. Po Ljubljani so raznasali letake, ki so zahtevali vrnitev slovenskih krajev Rim., — Nemški in italijanski udeležilo kakih 500 dijakov, med konzul sta se pritožila .jugo- 'katerimi' so bili mnogi oblečeni v slovanski vladi, ker so se v Ljubljani po ulicah zadnji petek prikazali letaki, v katerih se zahteva vrnitev slovenskih krajev, ki so zdaj pod Italijo in Nemčijo. Kot v odgovor tem demonstracijam v Ljubljani, so odgovorili laški dijaki v Florenci, ki so na- fašistovske uniforme. Poročila trdijo, da se je tudi mnogo fa-šistovskih uradnih oseb udeležilo demonstracij. Italijansko časopisje trdi, da je bil ljulbjanski manifest posledica angleške in francoske pro pagande, da kujeta Nemčija in pravili proti jugoslovanske de-j Italija načrte za napad v nev-monstracije. Demonstracij se je'tralne dežele. -o- Streljanje 1. maja Euclid Rifle klub ačne s 1. majem z rednim streljanjem na Močilnikarjevi farmi. Prva taka strelska vaja bo v sredo popoldne ob dveh. Vršila se bo tudi mesečna seja. Članstvo se prosi, da se udeleži v polnem številu. Kot izjavlja predsednik Jim, ne bo ta dan nobene parade na farmi, drugo bo pa vse, kar spada k prvemu izletu na farme v letošnji seziji. Nesrečna rojakinja Tri leta je minilo, odkar je bila od avtomobila povožena in zelo poškodovana dobro poznana rojakinja Mrs. Ana Jančar. Od tedaj ni sama vstala s postelje. Celo na stol jo morajo posaditi drugi. Ta nezgoda je dobro ženo zelo po-trla in fizično izčrpala. Ako jo hočejo prijatelji in znanci obiskati, to lahko store na 1020 E. 141st St. Pogreb Frances Debeljak Glede pokojne Frances Debeljak se nam sporoča še dodatno, da je bila doma iz Kolenče vasi, fara Struge pri Dobrem polju. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8 >15 iz želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče sv. Pavl.a. K molitvi Članice društva Marije Vnebovzete št. 103 JSKJ so proše-ne, da pridejo danes zvečer ob 7:30 v želetov pogrebni zavod na 152. cesti, da se z molitvijo poslove od pokojne sestre Frances Debeljak. Ameriški poslanik za Rusijo gre domov Moskva. — Ameriški poslanik v Moskvi, Laurence A. Stein-hardt, je odšel domov v Zed. države. To je njegov prvi obisk Zed. držav od lanskega avgusta, kar je bil imenovan za poslanika. Sodi se, da bo njegov obisk v Ameriki kratek, ker ga ne spremlja njegova žena. Dasi se smatra, da je njegova vrnitev osebnega značaja, pa se pričakuje, da bo imel važna posvetovanja s predsednikom Roosev^ltom in državnim tajnikom Hullom. Iskrena zahvala Frank Vadnal ml. iz 1022 E. 70th St., se lepo zahvaljuje vsem, ki so ga obiskovali v bolnišnici, vsem, ki so poslali cvetlice, za darila in karte. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo doma. 22. obletnica V sredo 1. maja se bo brala v cerkvi sv. Vida ob sedmih sv. maša za pok. Mary Wolf ob priliki 22. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. $15,000 za češki relif Clevelandski Čehi so imeli osem dni dobrodelni bazar, katerega Čisti dobiček je namenjen za češkoslovaške begunce. Preostanka od tega bazarja bo več kot $15,000. i Prepovedano parkanje Kot se nam poroča je prepovedano parkanje avtomobilov na cesti na Glass Ave. med Norwood Rd. in 60. cesto in na 61. cesti med St. Clair in Glass Ave. Največja ovira Nemcem ne bo armada, ampak norveški narod Paris, v— Največja, napaka, ki so jo napravili Nemci z vpadom v Norveško je ta, ker so podcenjevali ne moč norveške armade, ampak lojalnost norveškega naroda, ki je demokratskega nazi-ranja in iz srca naklonjen zaveznikom. Mala norveška armada nudi majhen odpor proti Nemcem, razen da- se bodo-bojevali v majhnih skupinah iz zasede. Toda dokler obstoji norveška vlada na norveški zemlji, bo ta vlada obvladala norveški narod, tudi v krajih, katere imajo zasedene Nemci. In dokler bo norveški narod kazal odpor proti Nemcem, toliko časa Nemci ne bodo gospodarji Norveške dlje, kot kakor daleč nesejo njih puške. Pa še za to bedo morali Nemci imeti močne garnizij-e. Nemci pošiljajo zdaj potrebščine, živila in municijo svojim četam v Norveško z letali. Toda to je jako zamudno in drago, ter ne more trajati v nedosleden čas. Ta način oskrbo vanja nemške vojske na Norveškem stane najmanj $20.00 dan za vsakega vojaka. --o- na Stockholm, 29. apr. — Od deset do dvajset tisoč zavezniških čet .se je zakopalo v pozicije na fronti pri Namsosu, severno od Townsendovo gibanje bo podpiralo svoje privržence ne glede na stranko Boston. — Dr. Francis E. Townsend, ki se bori za vpeljavo'starostne pokojnine po $200 na mesec, se je izjavil, da je njegova organizacija pripravljena,™ ,, . „ .... , . , .... ,. , Trondheima. Ta sila setoji iz podpirati republikance ali pa de- , ... _ _ A. , . ' . / , . , \ kakih 2,000 angleških teritori- mokrate pri volitvah, ampak sa-l. , ., „ . . , ,„.„ „■ . , , , , . , , Ijalnih cet in do 10,000 franco- mo take kandidate, ki se bodo , , . „ •skih alpmcev, famoznih plavih vragov." Te čete so opremljene z izvrstnim topništvom in' baterijami, ki se jih rabi proti letalom-in proti tankom, četam v pomoč so dodeljeni angleški zasledovalni bombniki, ki neprestano prihajajo iz Anglije. Novo-došla zavezniška letala so oplaši-la Nemce, da niso že več dni napadli pristanišča Namsos, ki so ga zadnji teden precej poškodovali z bombami. Zavezniške čete utrjujejo tudi pozicije severno od Steinkjerja, izjavili, da bodo v kongresu volili za ta pokojninski načrt. Dr. Townsend se je pa izjavil, da se njegova struja pod nobenim pogojem ne bo pridružila gibanju za ustanovitev tretje stranke. Dosedaj Townsendova struja ni odobrila še nobenega kandidata, ne za predsedniškega kandidata in ne za državne urade. Pri tem je pa dr. Townsend izjavil, da se je novi deal izkazal kot fiasko ter da se mora v deželi izvesti "revolucionarne spremembe." Na operacijo V University bolnišnico se je pedal 18 letni Albin Sluga iz 14315 Thames Ave. Podvreči se bo moral operaciji, želimo mu, da bi jo srečno prestal in se kmalu vrnil domov boljšega zdravja. Obiski še niso dovoljeni. Izseljenski komisar je odstavljen Kot se nam poroča iz New Yorka, je z d a n a š n j irn dnem odstavi jen izšel jeni-ški komisar kraljevine Jugoslavije v, New Yorku, g. Slavo Trošt. Podrobnosti nam niso znane. Govori se pa, da se je napravilo to na pritisk iz Zagreba, oziroma na pritisk ameriških Hrvatov. Drugi zootl trdijo, da se je komisarja odstavilo, ker se bo reorganiziralo ta urad. Za enkrat se vzdrži-m o vsakega komentarja, dokler ne bomo o tem kaj več zvedeli. Toda tiho pa ne bomo, če se je odstavi j e-nje izvršilo samo radi kake morebitne šikane proti Slovencem. Glede tega bomo zahtevali pojasnila na odgovornih mestih, -o-- 34,000,000 ljudi spi eno uro manj Kakih 34,000,000 ljudi v 15 državah je v noči: od sobote na nedeljo spalo eno uro manj, če so deli svojo uro za 60 minut naprej, ker so šle njih države na sistem, da se začne delovni dan za eno uro prej. No, to uro spanca bodo lahko dobili nazaj na 29. septembra, ko se bodo pomaknile ure zopet na standard čas. Tudi nekatere evropske države imajo ta sistem, toda to samo zato, d^-ia prihranijo elektriko. Anglija in Francija sta začeli s tem sistemom 25. februarja, Nemčija pa 1. aprila. -o- Zdravila za vaš avto Na 15316 Waterloo Rd. imata rojaka John Lackner in Frank) Gabriel veliko garažo, kjer po-' pravi jata in barvata avtomobile. Delo garantira njiju 15 letna izkušnja v tem poslu. Kadar torej vaš avto potrebuje popravila ali nove obleke, ga zapeljite tje. Prodajata tudi nove Willys in vse vrste rabljene avtomobile. Podjetje toplo priporočamo rojakom. Burns pride iz ječe Bivši clevelandski policijski inšpektor Edwin Burns, ki je bil obsojen v ječo radi jemanja podkupnine v prohibicijskih časih, od enega do 20 let, bo v sredo izpuščen iz državne ječe v Colum-busu. Na 15. maja bo izpuščen pa bivši policijski poročnik Ne-be. Obenem ž njim bo izpuščen j žejo, da bi se zviševalo plač in bivši policijski kapetan Michael da on v takih časih ne mara biti Harwood. 'v breme davkoplačevalcem. Zavezniki so ustavili Nemce v Norveški Zavezniške čete so se zakopale severno od Trondheima, da ustavijo nemško prodiranje. Nove čete in več letal prihajajo dnevno iz Anglije in Francije. Zamorci proti Rooseveltu; sledijo Lewisu Washington, D. C. — Narodni zamorski kongres, ki je zboroval v glavnem mestu, je sprejel resolucijo, ki obsoja Roosevelto-vo administracijo. Obenem je kongr(as sprejel ponudbo John L. Lewisa, načelnika CIO, da se pridružijo delavski Nestrankarski ligi. Kongres je sprejel te resolucije proti svarilom njih predsednika Randolpha, ki je bil na čelu tega zamorskega gibanja od leta 1936. "'Bog . pomagaj zamorcem," je rekel Randolph, "če ne bodo sledili politiki .predsednika Roosevelta!" Kongres ga pa ni poslušal, radi česar Randolph ni hotel sprejeti nominacije za na-daljno izvolitev predsednikom. Randolph je ožigosal kongres zamorcev, ker je sprejel denar do komunistične stranke in od CIO rekoč, da "kjer jemljetp denar, tam dobite tudi ideje in povelja." ŽUPAN NE MARA VIŠJE PLAČE Chicopee, Mass. •— Mestna zbornica je odglasovala, da se zviša županu plača od $2,500 na $5,000 na leto. župan je pa predlog vetiral rekoč, da časi ne ka- da so bile nemške mehanizirane kolone ustavljene v prodiranju proti važni Dombaas-Stoeren železnici. Norveške čete so jim v hribih zaprle pot, da ne morejo naprej, ker se na ozki poti ne morejo razviti v bojno linijo. V soboto so nemške kolone napravile 25 milj poti, toda naprej ne morejo. Eno teh kolon zadržujejo norveške čete v prelazu Kviknc. drugo so pa ustavili v dolinah Oester in Dovrc. Zavezniki še vedno obvladujejo železnico od Dombaasa do Stoerena in'tudi del proge ,ki pelje do mesta Roe-ros, katerega imajo v posesti Nemci. V tem pa hitijo zavezniki kot Nemci s pošiljanjem novih čet v Norveško. Nekateri opazoval- cjer bodo z lahkoto, kot trdijo, ci trdijo, da ima Nemčija tam odbili vsak nemški naskok. Zavezniške prednje straže so se morale zadnji teden tukaj umakniti pred Nemci. Norveški glavni stan poroča, že 60,000 vojakov, zavezniki jih imajo pa 45,000. Norveške čete so pa raztresene po deželi in zdaj tu zdaj tam naskočijo Nemce, pa se zopet naglo umaknejo. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI •Duluth, Minn. — Tu se je sestri, smrtnp ponesrečil na željfonici i Ringo, Kans. — Tu je umrl 25-letni Anton F. Kastelec iz Jožef Mali, rudar, star 82 let in Eveletha, kjer je bil rbjen in kjer zapušča starše, brata in šest sester. — V Hibbingu je umrla Margareta šterk, stara 74 let rojena Muhvič in doma iz (Starega trga ob Kolpi v Beli Krajini. V Ameriki je bila 31 let in zapušča moža in hčer. La Salle, 111. —. Tu je umrla rojakinja Uršula čas, doma h Brežic na Spodnjem štajerskem. Chicago. — Dne 23. t. m. je tu umrl Frank čeme, star 77 let in doma iz Grobelj pri št. Jerneju'na Dolenjskem. V Ameriki je bil okrog 50 let in nekoč je vodil trgovino v La Sallu. Zapušča ženo, tri sinove in hčer. Milwaukee. — Pred dnevi je tu umrla Mary Jerman, stara 54 let in rojena v Orehovcu pri št. Janžu na Dolenjskem. V Ameriki je bila 32 let in tu zapušča moža in sina, v starem kraju pa brata in sestro. — Iste dni je umrla 62-letna vdova Mary Ce- Za slučaj, če naciji zmagajo v Norveški New York. — Kaj se bo zgo- nila s tega morja vsaka plovba, dilo, če, recimo, obdrže Nemci razen da bodo tukaj vozile samo južni del Norveške in zavezni- podmornice, bojne ladje in nad ki severnega? Nemci bi dobili s morjem bodo križarila bojna le-tem lepšo priliko uspešno napa- tala. dati angleško obal, ker bi imeli če bodo hoteli zavezniki trgo-veliko krajšo pot iz raznih nor- vati z Norveško ali švedsko, bo-veških pristanišč. Od Stavan- j do mogli samo iz norveškega pristanišča na skrajnem severu, Narvika. Od tukaj bodo plule v Scapa Flow samo 330 milj. ladje visoko gor na sever in okrog Prej so imeli 510 milj od svoje- škotske, kjer jih bodo sovražne garja, zapadna Norveška, je do angleškega bojnega pristanišča rojen v Mariboru na štajerskem. V Ameriki je živel 36- let, dve leti v Cumberlančlu, Wyo., 34 let pa v Kansasu, in sicer v Mineralu in Ringu in zadnjih devet let je prebil na okrajni farmi za ubožce, e Strahane, Pa. — Charles Ki-sha, sin tajnika Slovenskega hranilnega in posojilnega društva, ,ie bil operiran na slepiču in no-haja se v bolnišnici v Canons-burgu. Domači mu žele hitrega okrevanja. — John Nagode ml. v Strabanu je dobil mladega in krepkega sina prvorojenca. West Newton, Pa. — Dne 17. aprila se je v tukajšnjem premogovniku smrtno ponesrečil Matija Furar, star 62 let in doma iz Kostanjevice na Dolenjskem. West Frankfort, 111. — Louis Lukek in Mary Strukel, sta prejela žalostno vest, da je 17. marca t. 1. v Trsteniku pri št. Ru- doma od Škocijana na Do- pertu "a Dolenjskem umrla nju- ga torišča na otoku Sylt. To pomeni, da bodo Nemci lahko po- podmorice težko našle in kamor tudi nemška letala ne bodo pri- slali še enkrat toliko podmornic .šla, ker je predaleč. Anglija bo ali pa letal na Anglijo. V tem slučaju bi morala postaviti še enkrat toliko obrambenih edinic, naj bo že obrežnih baterij ali kar ze. če se bodo Nemci vgnezdili na norveškem obrežju, bodo toliko Lastniki avtov naj to blagohot- lažje napadali ladje v Severnem no upoštevajo. 'morju. Posledica bo, da bo izgi- polagoma položila mine po vsem Severnem morju tako, da kmalu niti podmornice ne bodo mogle več ogrožati tega morja. S tem se bo tudi preprečilo nemškim podmornicam, da bi prihajale do angleške obale in tam ogrožale morski promet. "Pa tudi če Nemčija obdrži južno Norveško, bo več izgubila kot pa pridobila, ker bo izgubila vso švedsko železno rudo. če bi Nemčija zavojevala vso Norveško, potem bi bila tudi švedska v njeni oblasti, če pa Nemci ne bodo mogli pregnati zaveznike iz severne Norveške, bo šla švedska železna ruda k zaveznikom. če se pa posreči zaveznikom pregnati nacije iz Norveške, si bodo s tem veliko pridobili, ker bodo imeli Nemce med dvema ognjema: zavezniška letala bodo bombardirala nemške pozicije iz Norveške od severa in iz Francije od juga. Zato je jasno, da bo najbrže nova bojna fronta na Norveškem odločila vojno med Nemčijo in zavezniki. Oči vsega sveta so obrnjene danes na vojno v Norveški. rar, lenjskem, ki je bivala v Ameriki 39 let in je bila med prvimi slovenskimi naseljenci v West Allisu. Tu zapušča sina in tri hčere. — Istega dne je v West Allisu umrla Mae Kuhn, roj'. Gerzetič, ki je bolehala nekaj tednov. Rojena je bila v Minneso-ti in tu zapušča moža in hčerko, v Towerju, Minn., očeta in dve na mati Marija Lukek, stara 82 let. V Ameriki zapušča sina in hčer, v starem kraju pa moža, sina in hčer. Barberton, O. — John Drob- n ič je bil pred par dnevi povožen po avtomobilu, ko se je vračal z dela domov. Težko poškodovanega na glavi in roki so odpeljali v bolnišnico. GONGWERJEVCI SO SAMO PROTI O'DONNELLU Gongwerjeva stran demokra- Ray T- Millerja, katerega .je ob- tov v okraju Cuyahoga .je smoci izbrala kaftdidate za razne urade, katere stranka priporoča v izvolitev. Izbrali so vse sedanje okrajne uradnike v ponovno izvolitev, razen šerifa O'Donpeila. Mesto njega priporočajo Hugh J. McFarlanda, bivšega council mana iz 28. varde. Za governer-skega kandidata so si izbrali Wil-liama J. Kennedy-a. dolžil nezmožnega vodstva,, čemer je dokaz to, je rekel Gongwer, ker je pet njegovih kabinetnih uradnikov izza časa župano-vanja proti njemu. Dalje je Gongwer omenil, kako se koren jaški Ray Miller boji ene slabotne ženske, Mrs. Ber-nice Pyke, kar znači, da je organizacija, ki jo zastopa Miller,'jako slabotna, če ima strah pred Bur Gongwer je v dolgem go- žensko, ki se sicer itak več ne voru napadel vodjo demokratov udejstvuje v politiki. B AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 30, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.30; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Prireditev mladih na Holmes Ave. Entered as second clas& matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878, oS No. 102 Tues., April 30, 1940 Dobrih cest potrebujemo Narod, ki se hoče gospodarsko razviti, mora imeti predvsem dobre ceste, po katerih se lahko vrši promet iz kraja v kraj. To pravilo velja vse od starih časov, od pričetka civilizacije. Stari Rimljani bi ne bili mogli svojega silnega imperija razširiti skoro po vsej Evropi brez dobrih cest, zato so pa gradnji istih posvečali prvo in največjo pozornost. Pa kakšne ceste so zidali! Stara tržaška cesta iz Italije preko ljubljanskega Barja, še danes priča o tem. Tudi v sedanji moderni dobi potrebujemo dobrih cest in to vsak dan bolj, kakor bolj se razvija avtna industrija. Kljub neprestani gradnji novih cest, pa lahko vidimo, da jih imamo še premalo, ali da so preslabe, preozke. Treba jih je razširiti in kjer to ni mogoče, zgraditi nove, da se požene vedno naraščujoči promet skozi. V mislih imamo načrt za gradnjo nekaj cestnih projektov v okraju Cuyahoga, ki se bodo pričeli takoj realizirati, čim bodo volivci odobrili izdajo bondov v vsoti $4,500,000, kar jim bo predloženo v prihodnjih primarnih volitvah. K gornji vsoti bosta dodali še državna in federalna vlada $10,-000,000. Tako bo dobil okraj cestni projekt, ki bo veljal ogromno vsoto $14,500,000, dasi bo okraj k temu prispeval $4,500,000. To je prilika, ki se je ne sme izpustiti iz rok in volivcem priporočamo, da volijo za izdajo teh bondov. To še toliko bolj, ker se s tem davki ne bodo popolnoma nič zvišali. Okraj bo namreč odpoklical druge okrajne bonde v isti vsoti in tako bodo torej cestni bondi. stopili samo na mesto drugih v isti vsoti. / Načrt je napravljen, da se bo zgradilo šest najbolj važnih cest v okraju, ki bodo mnogo pomagale k boljši prometni zvezi v severnem delu države Ohio. Da so potrebne nove ceste v okraju se vidi že iz tega, da nosijo ceste v Clevelandu 205 avtov na miljo, kar se lahko , , ,, „ . ,. . , . ; . tn * /".u. ,/V k t v i i mladine, bo dvorana bolj slabo primerja z 175 v Detroitu, 162 v Chicagu, 152 v New Yorku _____.,._„: A _______jI______ in 104 v Los Angelesu. Da je pa v Clevelandu toliko avtov na cesti je pa vzrok ta, ker živi v Clevelandu več ljudi na eni štirjaški milji, kot v kakem drugem delu dežele, če se izvzame New York in Chicago. Predno spet opišem, po svoji zmožnosti, prireditev mladine na Holmes Ave., bom spet poudarjal, da nisem zmožen, da bi opisal tako kakor bi se spodobilo, opisati tako prireditev. Ampak, ker se za mladinske zbore ne zanima nobeden, ki se zazdi kako je zmožen in visoko izobražen, morem pisati pa jaz, čeprav nisem zmožen in izobražen, kar priznam sam. To ne vidim samo jaz, to vidijo vsi starši, ki nas je stotine, da je naši gospodi mladina deseta briga. Dobrodošla je le v gotovih organizacijah. Ampak, da bi tisti, ki se trudijo s to mladino dobili le malp priznanja, za uspehe na kulturnem polju, to ne. Ali pa, da bi tisti, ki jim je mladina tako pri srcu, za gotove organizacije, pronašli, kdo je ta mladina in kaj zna in prišli na njih prireditve, o ne. Kdo bo hodil gledat otroke, še doma se jih naveličam. A včasih se pa precej pehamo za njimi. Morda danes ne še tako, ampak če bo neslo zmiraj, je pa vprašanje, ki se bo samo rešilo. Zmiraj in vse ljudi ne moraš varati, če ne bo staršev, ki bodo podpirali, pa naj bo ta ustanova, ali druga in če ne bodo svoje otroke pripravili na to, potem si lahko mislimo, da bo enkrat drugače, kot je sedaj. In kmalu! Starši mladinskih pev. zborov presneto dobro vedo, kdo od učenih ljudi pride na prireditev mladine. In vprašam sedaj, kdo dela razrednost, ki kot izgleda bo vedno večja, če ne bo na katerokoli prireditev staršev te Koncert "Planine" V nedeljo 5. maja bomo imeli pri nas koncert, katerega nam priredi naše pevsko društvo "Planina" v Maple Heights, O. Koncert se prične točno ob 7:30 zvečer. Po koncertu bo prosta zabava in ples. Seveda prav lepo in priporočljivo bi bilo, če bi posetili ta koncert v prav velikem številu, ker to bi bilo v pogum in priznanje pevcem, da bi še za naprej gojili našo lepo slovensko pesem in končno pa tudi v ponos in korist naše lepe slovenske naselbine. Kakor sem slišal se pevci prav pridno vodijo in upam, da bodo imeli posetniki obilo užitka od tega koncerta. Posebnih novic v naši naselbini ni, ker je vedno vse po starem. Kmalu se bo pričela balincarska sezona in s tem tudi obilo zabave v večernih urah. Naš sosed, Frank Volkar, si je kupil novo hišo in se je tudi že preselil na Charles Street. Upam, da bo zadovoljen, ker to je pač vse, kar si moremo želeti. Torej ne pohabite 5. maja Ob 7:30 zvečer vsi v Slovenski narodni dom v Maple Heights, O. F. M. Filips -o- Math Tekavec: Slika katoliške cerkve last samo katoličanov, pač pa tudi, j udov in protestantov, tem hitreje bomo propadli. Stvar že z te strani ne more biti slaba, ki je proti njej dvignil' kopje z Fetterlyjem sam Molek. - Kar se tiče pritiska na vlado od strani katoličanov v zadnji civilni vojni v Španiji, se zaveda, da ima katoličan enake civilne pravice, kot jih imajo ateisti, če so oni naredili pritisk da naj se pomaga "demokraciji" komunizma. So katoličani bili bolje informirani, za kaj se, prav za prav gre, kot gotovi senatorji in congresmani, ki so se navduševali za "demokracijo" v Španiji. Znani general Krivicky je odgr-nil zastor, da je danes vsak lahko na jasnem, da je imela pri španski civilni vojni niti Stalinova roka v Rusiji, kot se je povdarjalo od katoliške strani, čudo čudno je pri Molku pa to, ko tolče s gorjačo po despotu Stalinu in bratih komunistih, je vzajemno pomogel da pribore "delavskemu" narodu demokra-cijo, to je komunizmu, ki je danes poročen z Hitlerjevim nacizmom. Najbrže "demokracijo" pojmuje, da sme s prosto roko uničevati katoliške instrucije, moriti brez kazni služabnike cerkve. Vemo za kaj ste se tako ogrevali za ljubo "špansko demokracijo." Šest glavnih cestnih projektov, ki se bodo zgradili, če volivci odobre te bonde so: / 1. Nova cesta skozi Bratenahl ob železniški progi in sicer od Gordon parka do 140. ceste. S tem še bomo izognili vseh številnih ovinkov po Bratenahlu. 2. Podaljšanje Chester *avenije od 55. ceste do 93. S tem se bo zvezalo središče mesta direktno z parkom, s čemer se bo odvzelo mnogo prometa Carnegie, Euclidu, Hough in Payne Ave.* 3. Podaljšanje Jennings ceste od južnega konca pri Harvard Ave. do križišča Pearl in Broadview cest. S tem se bo dobilo novo cesto do južno zapadne strani mesta, s čemer se bo odvzelo mnogo prometa od zapadne 25. ceste. 4. Rešitev prometnega vprašanja v Rocky River, ki je eno najtežavnejših v okraju. Tukaj se bo najbrže zidalo nov most od Arundel Ave. do Clifton in Nickel Plate železnice. Državni cestni oddelek bo rešil to vprašanje sporazumno v Lakewoodom in Rocky River vasicama. 5. Na južni strani mesta se bo spojilo "cloverleaf' most na Canal road in 71. cesta,, ki ga je zgradila država, z središčem Clevelanda. Bondna izdaja bi dala denar za 2:15 milje poti od Harvard avenije do "cloverleafa," mesto bi pa zgradilo podaljšanj« od Harvard do downtowna na mestne stroške. 6. Nova cesta bi se zgradila od 49. do 93. ceste v bližini Warner road in Miles avenije. Ves promet se vrši zdaj po Broadwayu, ki je radi tega silno zagoščen. IKakor je danes na Broadwayu v tem sektorju, se ne more niti avta parkati, kjer bi ga človek hotel. Z gradnjo teh novih cest bi imelo direktno ali indirektno koristi kakih 250,000 ljudi in sičer 150,000 onih, ki se vozijo s svojimi avti in 100,000 onih, ki se vozijo z busi in ulično železnico, ker jm bodo dale nove ceste hitrejše zveze po mestu in v predmestja. 80 odstotkov vsakega dolarja, ki se bo porabil pri gradnji teh cest bo šel za mezdo delavcem. Izračunalo se je, da se bo porabilo za gradnjo teh cest 10 milijonov delovnih ur, torej bo tudi v tem oziru ta cestni projekt zelo koristen. Zato jS priporočljivo, da volivci pri izrednih volitvah odobrijo izdajo teh bondov. Ne samo, da morajo gledati, da smo pripravljeni za vedno naraščujoči cestni promet, če hočemo sprejeti v mesto novo industrijo, ampak je zelo važno, da volivci odglasujejo za te bonde tudi iz razloga, ker se nudi prilika, da se dobi od države in od federalne vlade celih deset milijonov dolarjev za izboljšavo naših cest, česar bi sicer ne dobili in bi bili nekoč vseeno prisiljeni te ceste graditi, ker bi nas k temu prisilile razmere in bi morali morda takrat nositi vse breme gami. Našim državljanom priporočamo, da volijo-za te cestne bonde v vsoti $4,500,000. zasedena, previsoki. A za mladino, smo pa Čas vse prinese. Zašel sem, naj nekoliko zapi šem o prireditvi, po svoji zmožnosti. Program je otvoril Mr G. Marolt in je v zbranih besedah povedal, kaj lahko pričaku jemo, če ne bomo,skrbeli za mladino, za naraščaj. Govoril je od srca in srcam, za kar je žel velik aplavz. Nato so nam mladi igralci podali krasno igro "Snidenje." Vsem se je dopadla. Ka kor vše, kar je Mr. Šeme še iz bral, tako tudi ta, je bila v velik poduk odraslim in mladini Vsa vsebina igre je, kako je bilo sinu, ki ni poslušal svoje ma tere. Da mati, mati! Igralci so bili na mestu. Govorili so razločno in glasno. Kretali so se pravilno. Petje med igro krasno, kar je zelo posrečeno skomponi-ral, Mr. šeme. Druga igra. "Ljubosumnost" je bila pa prav špasna. Vsi so bili ljubosumni, pa vsi za prazen nič, kar se je na koncu pokazalo. Čudil sem se igralcem, ki so že odrasli fantje in dekleta in so Jtako razločno in lepo slovensko govorili. Igrali so vsi prav dobro. Odlikovali so se: Jenko Kapel, Mary Volk in Mary Penko. Nato so nastopili skupno v zboru z več prav lepo zapetimi pesmimi. Nazadnje so pa nastopili v narodnih nošah v raznih plesih, kar je bilo prav lepo. Vsem se je program do padel, (Konec.) Kjer sem že v tem smsilu pi sal o razmerju cerkve do države pripomnim, da jaz ne vidim ni-kakega kontrasta med Leonovo izjavo in ustroj Združenih dr žav. Dokler se vlada ne vtika v zadeve cerkve (in v Združenih državah se ne), sodeluje s Cerkvijo. Nekaj druzega bi pa po-stalo če bi prišlo da dobite oblast Fatterlyja in Molek. Dvomim če se* ne bi poslužila istih metod uni čenja cerkvenega življenja, kot so rudeči bratci storili v Rusiji, Mehiki, Španiji. S tako formo vlade ne more sodelovati. In ravno tak strah vas navdaja, kot je faraone v Egiptu da se Izraelci preveč množe. In nič čudnega bi ne bilo slišati če pride nasvet iz Molkovih vrst, da naj se vse otroke, ki so se rodili od katoliških staršev, takoj po roj stvu pomori, da se katoličani preveč ne nam nože. "Katoliška duhovščina v Ame riki trdovratno deluje na to, da že danes usili, ko je manjšina; rvoje moralne nazore protestan-tovskim, judovskim in ateističnim državljanom te republike to dela vedno z bolj predrznim pritiskom cenzure (filmov in radia)' in ne zakonodajstvo .. . ka ko duhovščina izrablja politični vpliv vernikov za mednarodno katoliško propogando, je pokaza njen pritisk na vlado in kongres pred kratkim, ko je divjala civil na vojna v Španiji." Odgovor: Ni treba imeti zavezanih oči, niti treba biti kato ličan, pa lahko slednji vidi, da drvimo z brzino v prepad, če se razmere ne zboljšajo. Katoliška cerkev ve, da je vzrok mnogo te ga zla prišlo ko so gotovi lujdje ki jim je denar vse, izrabili film literaturo in radio in okužili mase, da so danes naše jetnišni-ce vsako leto prenapolnjene. Filmske slike, žal mnogokrat niso vzgojne; pač pa so visoka šo- tako igra in petje. Spet velik la za mladež, da postanejo kri-uspeh naše mladine, častitamjminalci. Enako se razprodaja vsem in posebno Mi', šeme-tu, j podla literatura, ki premnogo-ki mu je le priprost narod pri krat uniči vse kar sta dobrega srcu in mi vemo to. Vemo, da brez vas bi -mi priprosti in naši otroci sploh ne prišli do veljave in v poštev. Po prireditvi veliko zabave, udeležba ves čas velika, kar je zelo razveseljivo. V nedeljo pa vsi na prireditev k "Slavčkom" drugo pa k "Skr-jančkom" in mislim, da je sezona končana. Pozdrav! John Terlep vzgojila dom in šola. Ni čuda, da so vzajemno roke podali proti temu zlu, protestantje, judje in celo ljudje brez konfesije. Fet-terlyju in Molku to ne ugaja. Saj če bolj se pozivini človek' tem boljši materijal je, za vaše nazore. Kajti čimbolj bodo ljudje pazili ih teptali moralo, ki je v človeškem srcu in desetih težjih zapovedih zapisana, ki ni "To je "jedro" (?) članka v Forumu, čilanek je jasen dokaz, da katoliška cerkev počenja z svojimi člani kakor z otroci: To dokazuje med nami ameriškimi Slovenci z nami Trunk, ki piše najplitvejše otročarije — seveda stališča cerkve, da za otroke je vse dobro. Včasih se mu zaleti in po otročje grozi celo svobodo-mislecem z neko "sodbo" in "kaznijo" — kar je skrajno otročje. Revež je že tako navajen pisati za deco, da ne ve več, kdaj ima opraviti z otroci in kdaj z odraslimi ljudmi. . ." Zdaj pa še besedo o Molkovi "veličini" in otročariji Rev. J. M. Trunka. Ako piše, če vzamemo osnovno izobrazbo Rev. Trunka tako "plitve otročarije" da je le "za otroke." Potem mora urednik Pros vete smatrati se-Be, za vrh'unec znanosti, kajti on, ki ima učenost kozjega pa stirja vsekako mora pisati za "inteligenco." (?) Naj se pogle da Molek v svoj lastni obraz, pa bo spoznal kako "pametno izobražuje" čitatelje Prosvete. En tak primer, ki je pred časom bil obelodanjen ga za "sample" ponovim. — "Trunk postaja na starost čedalje bolj otročji, da čveka, čveka, čveka, čveka, kakor stara baba, čveka, čveka, čveka." — Ali ni to intelegent-no! Pa naj kdo podvomi, da ne piše, za bolj "izobražene sloje." V starmu kraju so vaški čredni-ki na gmajnah se posluževali ravno take "inteligence" ko so živino pasli in so se sprli z čred-niki sosednih vasi. Tako nehote mi je prišla na misel ko vidim, kakor se napihuje v "znanosti" Prosvetni urednik, indijska basen, (kot sem jo čital v "Indijski modrosti." Osel v tigrovi koži. "Blizu Paglo - pukura je živel nekoč len, a zelo pameten peričar. Imel je osla, ki mu je raznašal perilo. Delati je osel moral mnogo, jesti pa je dobival malo. Zato se je vsak dan bolj sušil. Peričar j a je to skrbelo, če pogine osel, kdo mu bo raznašal perilo? Ko se peričar nekega dne vrača domov, najde na poti tigrovo kožo. Misli in misli, kako bi stvar bolje uporabil. Pa mu šine v glavo sijajna misel.. Pokliče osla in ga obleče v tigrovo kožo, potem ga pa zapodi v sosednje rižno polje, rekoč: Pojdi, stari dolgoušec, na-pasi se dobro, da mi odebeliš! Toda varuj se in pazi, da se ne izdaš z riganjem! Sestradan osel se zaleti pohlepno v tuje žito. Ker že dva dni ni nič jedel, se pripogiblje klasje kot pod srpom in izginja v oslovem gobcu. Ko se napase se vrne zadovoljen domov. Pe- ričar se pa čudi svoji lastni premetenosti in se veseli, da se mu osel kar vidno debeli. Ta pa je zahajal dan na dan v tuje žito v veliko škodo ubogih kmetov. Ljudje so hodili po polju. Kadar so zagledali osla so se grozeče prestrašili in zbežali misleč, da je tiger. Tudi sam gospodar polja ga je videl večkrat v žitu. Misleč, da je tiger, se ni upal blizu. Nekega jutra zadene ta gospodar zopet motiko na rame in mahne na polje. Hipoma zagleda pred seboj strašno zverino. Od strahu in groze se zgrudi na zemljo, vrže motiko proč, pa beži po vseh štirih, da si reši življenje. — V tem trenutku pa nekaj pride v oslove možgane, da se spozabi, da je v tigrovi koži pa začne rjgati z svojim za-tegnjenim "i—a." Kmet, ki je po vseh štirih bežal pred to pošastjo začuden obstane. Spozna v tigru pravega osla, vzame motiko, pa začne mahati po oslu, kar je najbolj mogel. Peričar zasliši doma, žalostno riganje "i-a, i-a, i-a," a ne more verjeti, da bi njegov pameten osel bil tako neumen, da bi se izdal. Na žalost se o tem hitro prepriča, k9 pristoka ta domov še-pajoč od udarcev brez tigrove kože. Tedaj mu pomilovaje govori peričar: Vidiš, moj dragi osel! Ko bi bil ti pameten in bi se tako obnašal, kot ti je narekovala tvoja ti-grova koža, bi mogel lepo živeti in se naprej debeliti. Sedaj si pa vse zaigral in po vrhi], tega si sprejel za svoj neumni, i-a, še poštenih udarcev. Zapomni si! Pametno najprej misli, potem šele govori! Naj Molek vzame v naznanje. Katerikoli ima priliko videti obe ■strani, (ki zagovarjata Molek materijalizem. Rev. Trunk pa katoliški svetovni nazor v znanem Pisanem polju "A. S.") če ima kaj logične miselnosti, je še zdavnej naredil sodbo, da se Rev. Trunk poigrava z urednikom Prosvete kot mačka z miško. Človek, če mu'je ostalo kaj spoštovanja do lastne osebnosti z povprečno pametjo, bi že zdavnej, če bi bil v Molkovi poziciji se ognil, da bi se ne smešil v javnosti. A njegova vstrajnost je občudovanja vredna. (No morda je pri tem kruhoborstvo). Poglejte kako si nekaj domisli pa trdi (morda nočne sanje napolnijo kolone Prosvete) kar je bilo v obligatni številki S. N. P. J. pred par tedni. — "Pennsylvaski in cleve-landski stalinovci, bi najbolje sotrili, če se združijo s klerikalci in potem bodo-doma. Boje-vne takite čedna sredstva so ista na obeh straneh. Trunk je zadnjič izrazil zadovoljnost nad preselitvijo stalinovskega ptiča v Collinwood. Ali se je Trunk ustrašil zaradi katoliških ovčič v Clevelandu? Niti malo ne — S." št. 73). če laže že v takih primernih morda se bo skliceval na N'svo-bodomiselnost," kaj šele v stvareh, ki jih ni mogoče korigirati? Sočustvovanja vredni so isti slepci, ki jim že blišči Molkova "veličina." Da bo imel Molek kaj uspeha z Rev. Trunkom naj dokaže, da dvakrat dva je tri, ne štiri. Potem bo že šlo po logiki. To kar danes uganja, bi se še vaški čredniki .sramovali take doslednosti. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE -o- Rumunska Maginotova črta Tudi Rumunija je nedavno zgradila vzdolž svojih mej zid betonskih in jeklenih utrdb. Delo je trajalo več let. Pri preizkušnji posameznih utrdb ki so jih obstreljevali 24 ur z najtežjimi granatami, se je izkazalo, da je rumunski cement za utrdbe celo boljši, kakor pa češki, ki je zaslovel kot eden izmed najboljših za gradbo betonskih utrdb. Vse večje utrdbe so povezane med seboj s podzemskimi hodniki. Pred utrdbami se vleče, kjer je to le mogoče, še 12 m širok in 4 m globok jarek, napolnjen z vodo. Način izgraditev teh jarkov in njihovega napajanja z vodo je poseben rumunski izum. on sam se veseli, kako bodo stalinovci pohrustali socijaliste in naša društva v Clevelandu. čemu potem še navidezno mišma-sanje med naprejevci, grdinovci — trunkovci? . . ." Rev. Trunk odgovarja na to: "Jaz ne bom brsk&l potem kar sem zapisal nimam časa, ni ravno izklučno, da bi bil omenil stalinovsko bando ali preselitev v Cleveland, mislim da niti omenil nisem, (Pripomnim, da sem še takrat, ko je, bilo natisnjeno v "P" to zlagano Molkovo sporočilo, pregledal, vse spise Pisanega polja od 3 mesecev, pa nisem nič istega izsledil), ker me to malo briga, ali stalinovci tiskajo urejujejo v Pittsburghu ali v Clevelandu, ampak, da bi jaz izrazil "zadovoljstvo nad preselitvijo stalinovskega ptiča v Collinwood . . ." in bi mi pri taki zadovoljnosti ne bilo za katoličane v Clevelandu ... to je laž če je kaj laž. Kdor kaj takega zapiše mora biti sam zmožen, da bi s© po takem "načelu" ravnal, in je vrhunec cinične perfidnosti, ako se pri vsaki priliki zgraža, da se drugi ravnajo po "načelu" namen posvečuje sredstvo." ("A. John H, Gornik Jr. Narodnostne skupine v Clevelandu so dobile priznanje od Michael A. Feighana, kandidata za nominacijo v 20. kongresnem okraju s tem, da je bil imenovan John H. Gornik Jr. kot izvrše-valni manager njegove kampanje. Mr. Gornik, pomožni okrajni klerk, je aktiven demokrat v 23. vardi ter je lansko leto vodil kampanjo za councilmana Edvard J. Kovačiča. "Mr. Feighan bi moral biti nominiran za kongres v 20. okraju," je rekel Mr. Gornik, "ker je iskren Rooševeltov demokrat in ne pobegli Rooševeltov demokrat. Njegov rekord kot vodja demokratov v državni postavodaji ga kaže, da je zvest in prepričan borec za delavca. Podpiral je vse predloge, ki so bili odobreni od organiziranega delavstva ter se je vneto boril za relif ter za povečano starostno pokojnino. "'Mr. Feighanov rekord v zvestobi za javno poslugo je opozoril in dobil podporo od dnevnih časopisov, civičnih organizacij in vodij javnega mnenja. Kot je bil dober poslanec v Columbusu, tako bo uspešen v Washingto-nu.." Mr. Gornik vodi živahno kampanjo med svojimi prijatelji v narodnih grupah, da bi volili v primarnih volitvah 14. maja za Michael A. Feighana v kongres iz 20. okraja. Če verj^ete^ l^paTne "Ti, kaj se ti zdi, kako dolgo bo trajala še evropska vojna?" "Do prvega!" "Kako pa to ves?" "Zato, ker vsi pravijo, tako Nemci kot zavezniki, da se bodo borili do zadnjega." AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 30, 1940 S gaiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiniiiiiiiiii»iiiiii»iiiii::»»ii»ii»iiiin>»iimiMimi»m:»»iiiiH! WINNET0U r« nemAkem tnrlralk« K. Mmy» «tmurt:iii:i:i»»iiiii»iit»»tiatii»»»itui»'»»ti>»tiiMiit»i»iiii»»»t»»»i»»ituuu Nevarno je majal z glavo. "Charley —? Ni mogoče!" Prijezdila sva bliže, še trenutek me je bistro gledal, pa pognal konja. "Charley —! Ali je res —? Ste res vi —?" Stisnil mi je roko. "Seveda sem!" sem se smejal. "Le da mi je savana nekoliko spremenila mojo zunanjost." "Pa ste pravili, da pojdete v Fort Benton in na Snežnik —. Kako pa pridete sem doli na jug —?" "Sem tudi bil na iSnežniku, Bernard! Toda zazeblo me je pa sem se pomaknil nekaj niže. Sicer pa — prisrčno pozdravljeni v Liano estacadu! Ali bi me predstavili svojim tovarišem?" "Seveda, Charley, povem vam, ljubša mi je vaša družba, ko pa da bi mi bil kdo tisoč dolarjev daroval!" Predstavil me je tovarišem in mi imenoval njihova imena. Sam Hawerfielda sem predstavil jaz. Bernardovi tovariši so bili sami pristni yankeeji. Trije so bili trgovci, vsaj pravili so tako. Westmani gotovo niso bili, vse preveč so bili obloženi z najrazličnejšim orožjem. Prej bi sodil, da so pustolovci, tiste vrste ljudje, ki pridejo na zapad, da si po poštenih ali nepoštenih potih poiščejo srečo. Pet pa se jih je predstavilo za lovce. Nastavljeni da so pri neki družbi za predelovalo in vnovčevanje kožuhovine. Taki lovci obiskujejo zapad in kupujejo kožuho-vino pri poklicnih lovcih in pri indijanskih rodovih, pa tudi sami hodijo na lov. Njihov posel ni lahek, izkušeni, pogumni ljudje morajo biti in zapad morajo nisem bil in vse moje premoženje sta bili moji dve puški in drugo orožje pa nekaj malenkosti, ki sem jih doma pustil. Tudi sicer mi njegove besede niso ugajale, še manj pa njegov prežeči pogled in njegov pol posmehljivi pol hlastni glas. Mož je bil zelo nepreviden v svojem govorjenju in v svojih pogledih. Morebiti se je dalo z dobro prikritim izpraševanjem še kaj več izvabiti iz njega. Koj sem pomeril v živo. "Bogat ali reven, to je v Liano estacadu pač vseeno, menim, kaj?" "Je res, sir! še pred slabo uro smo vsi gledali smrti v oči in le gol čudež nas je rešil, pa čudež, ki se v teh krajih sicer menda nikdar ne pripeti." "Kak čudež?" "Deževalo je namreč. In kar nenadoma. Ali ni dež tudi vaju zalotil? Ali sta morebiti prišla iz krajev, kjer ni deževalo?" "Seveda naju je zalotil!" "No, gotovo sta ga bila vesela!" "Seveda sva ga bila vesela, pa še kako! Saj sva sama naredila, da je deževalo." "Sama naredila —? Kaj pa mislite s tem reči, sir?" "Da sva tudi sama že gledala smrti v oči prav kakor vi, pa da sva naredila oblake, blisk in grom, sicer bi bila klavrno poginila z vami vred." Jezno je povedal: "Čujte, master širokoustnež, upam, da nam ne mislite ene nat-vesti! Nismo taki ljudje, ki bi se iz njih lahko kdo norca bril, in utegne se vam zgoditi, da vam bo danes še enkrat slaba predla! Najbrž ste bili kedaj v Utahu na Slanem jezeru pri "svetnikih poslednjih dni" pa mislite, da zna-poznati. Pa manj se jim je bati te tudi čudeže delati kakor ti- indijancev, katerim, posredujejo prodajo in zameno kožuhovine, ko pa belih zločincev, ki se potepajo po divjem zapadu. sti svteniki." "Bil sem že v Utahu, za poslednje dni pa se trenutno še ne brigam. Bolj mi je na brigi da- Predstavili so se za take lov- našnji dan. Ali nama bodete do- ce, pravim, in res so bili izvrstno opremljeni in njihov samozavestni nastop je kazal, da so pristni "državljani zapada." Najstarejši, Williams mu je bilo ime, je bil njihov vodjli in je še imel najbolj podobo pravega prerijskega človeka. Pa ne vem kako — ti ljudje mi niso ugajali. Ali so bili njihovi obrazi tega krivi ali njihovi pogledi, s katerimi so naju s Samom merili, — omeniti moram, da s Samom seveda nisva povedala svojih prerijskih imen —, ali so bili krivi dogodki tistega dne, tega nisem vedel. Le to sem vedel, da jim ne smem zaupati. S Samom sva prisedla. Bernard me je obsipaval z vprašanji, vse je hotel vedeti, kod sem hodil in kaj sem doživel. Lovci so sedeli poleg, poslušali šo, zato sem odgovarjal previdno. Ni jim bilo treba vsega zvedeti o naju. Ko sem ga končno zadovoljil, se je oglasil Williams: "Zvedeli smo približno, kdo da sta in odkod sta prišla. Sedaj nam pa še povejte, kam potujeta!" "Morebiti na Pso del Norte, morebiti tudi drugam, sir. Kjer bova pač posla našla." "In kak je vajin posel?" "Svet si ogledujeva." Niti na misel mi ni prišlo, da bi mu povedal, kaj nameravava in po kaj sva prišla na Rio Pecos. Zarezal se je. "Lack-a-day —! Pri tem poslu vama pač ni dolgčas! In niti Posebno napenjati se vama ni treba! In bogat človek mora biti, še zelo bogat, kdor se lahko takemu poslu posveti! Sicer pa vam že na orožju vidi, da ste bogati!" S svojo domnevo se je kajpa- ffli»nt»>»»:»»»»>M»M»t»»»»it>MH»»m»»»m»»»»»M»»»»»nt>»»»»tnm»m fjOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU iwmtnmnmmmmmM»m»mtmtmmmtmnmm:minm»mmmmnmfflnm Tako sem hodil iz enega oddelka v drugega od salonske potem pa do prestolne dvorane sultanove, kjer se vse šibi v bogastvu in razkošju. Rad bi si sproti pisal, pa nisem mogel, sicer pa tudi smel nisem; pa ko bi mogel ni bilo časa, ker stopal sem naprej in naprej se di-vil, občudoval in — jezen bil. Čemu? Zato ker sem vi€el toliko bogastva in razkošja, ki ga je veliko naropanega. Ni čuda, da so narodi, kamor so pri-drli Turki, prišli skoro na bera-ško palico! In se kdo spodtika, da je Balkan reven, beraški, da je zaostal. Saj mora biti. Je še dobro, da se je tako dobro zdržal, če bi kaj takega doletelo zapadne narode: Nemce, Angleže, Francoze, Italijane, to bi bili najbrže še bolj beraški. Slovan v svoji pridnosti in podjetnosti se je spričo turške nadvlade vzdržal izborno, bodisi s pridnostjo svojih rok kakor tudi junaštvom. Klobuk glave pred Slovani na Jugu. Kdor se šteje za Slovana, pa radi revščine ali ne dovolj velike kulture zaničuje Slovana na Balkanu, ni vreden imena Slovana. Stari sultanov dvor, ki se zo-ve Seraj, kar pomenja v perzijskem jeziku palača, je bil nekdaj last bizantinskih cesarjev, ki so tu stolovali in tu so jih nasledili vladarji Turčije. V tem starem Seraju, tako zvanem Top Kapou so stolovali sultani do leta 1853. Tedanji sultan Abdul-Medjid pa j« premestil vladarski sedež v novo palačo Dolma Bagtche Seraj, ki se nahaja na zapadnem bregu Bos-pora. Stari Seraj je pa obdan z zidovjem in stolpi in je en sam velik muzej, poln razkošja, bogastva in umetnin, kakršnih menda ni zlepa para'; ako sploh je kje temu podobnega. Ko si ogledam še stare zgodovinske sarkofage, ki so ne- kateri še izza časa macedon-skega kralja Aleksandra Velikega, se po dveh urah ogledovanja sultanov in palač odpravim, da grem na razgled po drugih delih Carigrada, ker ves preostali čas sem hotel posvetiti razgledu tega znamenitega mesta. Ker je pa čas bil predrag, da bi hodil peš, sem si najel primerno vozilo, da sem tem hitreje prišel iz enega; kraja v drugega. Med drugimi važnimi kraji sem si na severni strani Zlatega roga pod Galato ogledal Kass im Pasho, kamor so Turki 1. 1453 z velikim naporom spravili ladje po suhem ter jih potem ondi spustili v Zlati rog. Od te*strani so potem Turki potopili z topovi bizantinsko bro-dovje, ter obstreljevali cari-grajsko obzidje. Tu razen palače, kjer je bilo ministrstvo mornarice nisem videl posebnega. Bolj zanimive so turške hiše vzhodno nad obrežjem, ki so res prave bajte, kakršnih pri nas v Sloveniji ne bi maral zadnji hribovski kmet. Tu med turško originalnostjo sem nekaj časa hodil sem in tja, gledal pristne turške obraze kakršne sem si predstavljal že prej iz slik, razen, da ne tičijo v širokih turških hlačah ter brezvfesov in turbanov na glavi ; teh se zdaj v Carigradu in Turčiji splon več ne vidi. Ne manjka se tudi raznih kabaretov, kjer pri oknih posedajo ženske ter zvedavo gledajo na tujca. Prav prijazno pa se mi ni zdelo hoditi tukaj in sem se tu pa tam previdno ozrl, če je sploh varno, toda sem vseeno vstrajal, ker ni, da bi človek ako hoče videtim res kaj originalnega, hodil samo po lepih gladkih ulicah; to je itak _že vsakdanja stvar, kar vidiš Sv enem mestu, to se vidi približno tudi v drugem. Iz tega sta- lišča me je ta zanemarjeni del tudi zanimal, dasi ni prav priporočljivo hoditi. Med vsakovrstnimi obrazi, nekaterimi prav odurnimi, se vidi vse polno mačk, ki skačejo okrog voglov, se sprehajajo po cesti, kot da je tu pravcata mačja vas. Mačk je v Carigradu sploh vsepovsodi dosti ter se jih vedno vidi po cestah; so pa tako trenirane, da se niti ne boje, ne ljudi ne raznih vozil. Včasih je zgledalo, da bo zdaj pa zdaj avto povozil mačka, ali pa ga bo zagrabilo kolesje cestne železnice, pa se je zadnji hip tako spretno umaknil, potem pa masiral naprej svojo pot; včasih kar po pol ducata skupaj. Ako so mačke tako trenirane pri lovenju miši kot so za hoditi po cestah, to v Carigradu vlada popoln mir pred mišimi. Carigrad je na, videz iz dale-ka čudovito mesto, po legi najlepše na svetu, toda turško go-spodstvo je bilo pa slabo; reg prav turško. Ceste mestoma zlasti po strmi Galati po nekod tlakana z kaldrmo, surovo oklesanimi kamni, da je pot po tako hrapavi cesti prav neprijetna, ter je že iz tega stališča dobro vzeti si kak avto. Ob cesti je potem trgovina, ki je kar na prostem zunaj pred hišo; tu se prodaja, dela, govori smeje. Prav po orijentalsko in za tujca, ki pride v te kraje prav slikovito. Sicer se je pa Carigrad po vojni zelo izpremenil, oziroma tudi izboljšal. Predsednik republike Mustafa Kemal paša Ataturk je z svojo reformacijo Turčije dal tudi Carigradu povsem novo sliko. V Carigradu ali Turčiji sploh danes ne vidiš ni fesa ni turbana in ne širokih hlač. Energični, pa pametni Kemal je vse to enostavno odpravil in bognedaj, da bi se kdo ne pokoril njegovemu ukazu. Vsa nekdanja turška oprava z turbani in širokimi hlačami je morala izginiti". ' Ko sem bil v Aleksandriji v Egiptu, sem si tam za spomin kupil prav čeden fes, ki sem ga radi udobnosti imel na glavi, ko sem se vozil na parniku skozi Dardanele. Pa mi pravi Turek, ki je bil svoječasno v Ameriki: "Dajte z vašim fesom na glavi stopiti na ulico Carigrada," pri tem se prav hudomušno smeje. "Pa kaj bi bilo?" ga vprašam, dasi sem vedel, da se ga ne sme nositi. "Kaj bi bilo? Poskusite, pa boste videli," se smeje Turek. Pa nisem hotel poskusiti ker sem vedel, da se z Kemalo-vim ukazom ni šaliti. Turki so se temu Kemalove-mu ukazu zelo protivili in jinj ni šlo v glavo, za kaj bi morala ta tako častitliva turška noša v pozabnost, ampak energični Kemal jim je kmalu ohladil prevroče glave, potem so pa ubogali. Pri ženskem spolu je bilo pa menda drugače. Tudi tja je Kemal posegel in enostavno ukazal, da ne sme biti nobena ženska več pokrita, kot je to mohamedanska navada, prosto odkrita in nališpana je lahko šla ven na cesto, ne oziraje se kaj pravi Mohamed; tudi harem je bil odpravljen in vse ženske so bile enostavno svobo, dne, kot če ptiča izpustiš iz vedno zaprte kletke ven v božjo naravo, tako je bilo pa z turškimi ženskami. Pa Kemal je šel dalje, ter prepovedal mno-goženstvo. Pri Turkih je bila prej navada, da je imel mož po več žen; Kemal je to z ukazom ukinil in poslej ni smel noben Turk imeti več kot eno ženo. V nekem kraju sem slišal godbo, pa grem tja in kaj vidim? Po taktih godbe se sučejo turška dekleta in fantje ter plešejo, da se je kar kadilo. In ženske, niti najmanj turškega ni bilo na njih; našminkane pa na kodrane v modernih oblekah so plesale ter se veseljačile. še pred 20 leti, kdor bi prišel v Carigrad, bi niti iz daleka kaj takega ne videl. (Dalje prihodnjič) IZ DOMOVINE da grdo zmotil. Bogat še nikdar žep." volili, da se vam pridruživa?" "Zakaj pa ne?? Posebej še prav radi, ker sta si z master Bernardom dobra znanca. Pa sama potujeta —. Povejte, kako da si sama upata v Liano estacado?" Da bi zvedel, ali je moja sum-nja upravičena, sem se naredil nevednega in lahkomiselnega pa malomarno vprašal: "Kaj je posebnega na tem? Pot je zaznamovana z drogi človek gre z drogi v puščavo, potuje za njimi in pride srečno na drugem koncu spet veri —." "Good luck —! Kako gladko in kratko mislite z Llanom opraviti! Ali še niste čuli o stake-manih?" Nedolžno sem vprašal: "Stakemani — ?. Kdo so ti ljudje?" "Tule si ga poglejte nevedne-ža —! Rajši nočem govoriti o stakemanih. Kajti če o volku govorite, pa pride, kakor veste. Le eno vam povem. Kdor si upa takole sam v Liano estacado, bi moral že biti možakar, kakor je na primer Oli Firehand, Old Shatterhand, ali pa nabrisan in navihan kakor stari Sans ear. Ali ste že kedaj čuli o katerem teh ljudi?" "Mogoče. Pa sem menda spet pozabil na nje. Povejte, kako dolgo še bomo morali jezditi, da pridemo iz puščave pa do Rio Pecosa?" "Dva dni." "In — saj smo na pravem potu, kajne?" "Zakaj pa bi naj ne bili?" "Ker se mi je zdelo, da so drogi kazali proti jugovzhodu mesto proti jugozapadu." "To se vam je pač samo tako zdelo. Meni, staremu, izkušenemu lovcu in popotniku pa ne. Poznam vam Liano kakor svoj —Krompirja za seme premalo. Marsikje na Slovenskem je nastalo veliko pomanjkanje semenskega krompirja. Posledice tega so lahko usodne, ker je v večini naših krajev krompir glavni pridelek. Lani je bila slaba letina, a kmetje so tudi mnogo krompirja prodali, ker je imel dobro ceno in ker pač po drugi poti niso mogli priti do potrebnega denarja. Razeil tega je v letošnji zimi mnogo krompirja zmrznilo v slabih kleteh. Zdaj ko bo treba krompir saditi, ga ne bo dovolj za seme. Kmetovalcem bo treba priskočiti na pomoč, pa brez odlašanja, ker je že zadnji čas. Krompir je glavna ljudska hrana na našem podeželju in nima v ničemer pravega nadomestka. Podbreško cesto, je voznik zatrobil predpisano znamenje. V tem trenutku pa je hotel prekoračiti cesto ubožno oblečen starček, ki je najbrž zaradi na-glušnosti preslišal znake avtomobila. šofer je skušal z vso silo zaustaviti avto, pa je bilo prepozno.' Avto je zadel starčka z odbijačem in ga podrl na tla. Kolo ga sicer ni prevozilo, toda udarila ga je os in mu zadala smrtne poškodbe na glavi. Avto se je nato ustavil, šofer in prometni stražnik sta naglo priskočila in izvlekla ponesrečenega izpod vozila. Starček je še dihal, bil pa je nezavesten. Ponesrečenec je bil Anton Lakner, tapetniški pomočnik, ki se je zadnja leta preživljal z beračenjem. —Ležišča dobre železne rude so odkrili blizu šibenika pri vasi Vilici. že pred dobrimi sto leti so tam Francozi kopali rudo, toda pozneje so kopanje opustili. Zadnje tedne pa sta dv» inže-njerja preiskala zapuščeni rudnik in ugotovila, da so v zemlji še obilni skladi železne rude dobre kakovosti. Enako so odkrili ležišča železne rude tudi pri Pri-budiču. —županova domačija v Ratečah je zgorela. Nedavno je začela goreti domačija rateškega župana g. Pitbaha,- ki je imel svojo hišo vezano z gospodar-' skim poslopjem. Ogenj je nastal nekje na skednju. Domačini so od vseh strani prihiteli na pomoč. Najprej so iz hlevov izgnali živino, nato pa so začeli gasiti, dokler niso prispeli gasilci. Rateškim gasilcem, ki so nastopili z motorko, so prišli na pomoč še gasilci iz Podkorena, Kranjske gore in Gozda. Naposled so prišli še gasilci Kranjske industrijske družbe z Jesenic. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. —Hude poplave v Vojvodini. V Banatu so vse reke narasle in so preplavile veliko površino. Voda je podrla most na Tamišu in ga delno odnesla. Okrog 10,-000 oralov plcidne zemlje je poplavljene samo v okolišu reke Tarniša. Tudi Tisa se je pri Pa-deju razlila iz struge in povzročila veliko škodo. V Srednji Bački poleg Vrbasa in Veprovca je udarila iz tal podtalna.voda in dosegla višino skoro enega metra, , PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI Fini avtomobili 1935 Ford Coupe, 3 na izbiro, ..................................$165 1937 Chevrolet Town Sedan, 15 na izbiro, vsak po........$315 1938 Oldsmobile, Sport Sedan, nekaj lepega ......................$545 Dorner Chevrolet Co. 14115 St. Clair Ave. ((apr. 30, May 1, 3) < ter je hotela sedaj oditi iz sobe.j Sikes jo je z mnogimi kletva- "Oho!" je zavpil Sikes. "Nan-' mi opomnil, naj nocoj nikar več cy f Kam neki hoče dekle tako ne poskuša iti iz hiše, potem jo pozno ponoči?" "Ne daleč." "Kakšen odgovor je to?" je zarežal Sikes. "Kam greš "Saj pravim: ne daleč." "In jaz pravim: kam?" je odvrnil Sikes. "Ali me slišiš?" "Ne vem, kam," je odgovorilo dekle. "Jaz pa vem," je dejal Sikes bolj iz kljubovalnosti, kot da bi hotel dekletu kamorkoli braniti. "Nikamor. Sedi!" "Ni mi dobro, že prej sem ti povedala," je odgovorilo dekle. "Na zrak moram." "Pomoli glavo skozi okno," je dejal Sikes. "To mi je premalo," je reklo dekle. "Na ulico moram." "Potle pa sploh ne boš imela zraka," je rekel Sikes. S tem zatrdilom je vstal, zaklenil dver, potegnil ključ, ji strgal klobuk z glave ter ga vrgel na staro o-maro. "Tako," je rekel razbojnik, "sedaj pa miruj, kjer si. Ali boš?" "Zavoljo klobuka mi ne bi bilo treba ostati," je rekla dekli- je pustil, da si odpočije, in se je vrnil k Židu. "Bu!" je vzkliknil ter si brisal znoj z obraza. "Kakšna čudna deklina je to!" "Prav pravite, Bili," je odgovoril Žid zamišljeno. "Prav pravite." "čemu si je vtepla v glavo, da mora nocoj ven, kaj mislite?" je vprašal Sikes. "Slišite, vi jo poznate bolje kot jaz. Kaj pomeni to?" "Trma! Babja trma, mislim jaz, dragi moj," je odgovoril Žid, skomizgaje z ramami. "Je, tudi po mojem je to," je zagodrnjal Sikes. "Mislil sem, da sem jo ukrotil, pa je še prav taka samoglavka, kakor prej." "Hujša," je pristavil Žid zamišljeno. "Takšne je še nisem videl, pa še za tako malenkost." "Tudi jaz ne," je dejal Sikes. "Zdi se mi, da ji je ostalo še nekaj tiste vročice v krvi, pa noče iz nje Žid je pokimal v znamenje, kako mu je tako zdravljenje po volji. "Noč in dan se ni ganila od mene, ko sem ležal vznak in si se me ti, volk s črnim srcem, ogibal," je govoril Sikes. "Vrhu tega sva bila ves čas velika reveža, in to, mislim, jo je nekako razjedlo in zlomilo. Končno še tukaj tako dolgo zaprta',- pa je prišel nemir vanjo . . . e?" "Tako je, dragi moj," je odgovoril Žid šepetaje. "Pst!" Po teh besedah je stopila Nancy v sobo in sedla na svoje prejšnje mesto. Oči so ji bile nabrekle in rdeče; pozibala se je, stresla z glavo, čez nekaj časa pa je bušila v smeh. "He, sedaj pa iz drugega meha !" je vzkliknil Sikes in pogledal nemalo piresenečen svojo družico. Fagin mu je namignil, naj se za sedaj ne meni več zanjo; v nekaj minutah je bilo dekle zopet kakor po navadi. Fagin .je zašepetal Sikesu, da se ni bati novega napada, vzel klobuk in mu želel lahko noč. Pred vrati je postal, se ozrl ter poprosil, -ali mu ne bi po temnih stopnicah kdo posvetil. "Posveti mu," je ukazal Sikes, ki si je tlačil pipo. "Kaka škoda, če bi si sam vrat zlomil in prikrajšal zijake za lep pogled. Posveti mu." Nancy je šla s svečo za starcem. Ko sta prišla v vežo, si je položil prst na usta, stopil tik dekleta in ji zašepetal: "Kaj je to, Nancy, draga?" "Kaj mislite?" mu je odgovorila Nancy istotako šepetaje. "Kaj je vsemu temu vzrok?" je dejal Fagin. "če je on . . ." pokazal je s koščenim kazalcem po stopnicah navzgor, "če je on s teboj tako trel (to je divjina, Nancy, divja zverina) — zakaj ne bi ti . . ." "No?" .je dejalo dekle, ko je Fagin prenehal; usta so se mu skoraj dotikala lijenih ušes, oči je uprl v njene. "Za sedaj pustiva," je rekel Žid, "se že še pogovoriva o tem. V meni imaš prijatelja, Nancy . . . zanesljivega prijatelja. Sredstva imam v roki . . . tiha in skrita, če se hočeš maščevati nad tistimi, ki ravnajo s teboj kakor s psom . . . kakor s pšom . . . huje nego s psom . . . zakaj tega vendar včasih pogladi . . . pridi k meni. K meni pridi, ti pravim. Njega poznaš od včeraj ; mene poznaš od davna, Nancy." "Dobro vas poznam," je odgovorilo dekle, ne da bi pokazalo tudi malo nemira. "Lahko noč." Ko ji je hotel Fagin položiti roko v roko, se je odmaknila, a rekla mu je še enkrat lahko noč s krepkim glasom, in ko jo je za slovo pogledal, mu je sporazumno pokimala, nato je zaprla vrata za njim. {Dalje prihodnjič.) -o- "Težko če ne," je pritrdil Žid. "Malo ji bom puščal, pa ne bom nadlegoval doktorja, če poj- na, ki je zelo pobledela. "Kaj pa de tako dalje," je rekel Sikes. Baron Alexander von Falkenhamen, nemški strategisti, kateremu se pripisuje zasluge, dit je izdelal načrte za vpad v Skandinavijo. Ljudsko štetje na Puerto Rico, ki tudi spada pod okrilje Zed. držam. Popisovalci vrše tukaj svoje delo kar na cestah kakor vidimo na sliki, je popisovalka Niever Suares s knjigo v roki ustavila Jiharo (gorjanca), da ji da- potrebne podatke. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska © Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu, Oliio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojca obstanka nad $7,400,000 GE^LO K S K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAHOD!" "če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in ^ntni padpomv organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti kjer se Sko zavaruješ za Vrtnine., razne poškodbe, operacl*. proti bolezni in onemoglosti. K S K Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 18. do 60.' leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavanjjejo v razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek ie zelo M^t in m inp stalen da.si zavarovalnina z vsakim letom narašča. V ?l2i "smrtTot oto se tol^a $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svato itolačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPOB.A; Zavaruješ se lanko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali tf.OC na ^K. SASr^dnotannudi 6?£tvu pet najmodernejših vrst zavaro- Van ciani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari c:ani in članice so prosti vseh nadaljnih ases- roeDJednotft ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva "vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moraHa) biti ?avurovan(a> pri K S K Jednott. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član a» članica"'te mogočnfc in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsak' slovenski ncselbini v Združenih državah ui moralo biti dru*tvo spadajoče h K. 8. K. Jednott. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSir ZALAR. 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 30, 1940