SLOVENSKE KULTURNE A K Č! U E Leto V - 10 ViOCERO DE LA CULTURA E SLO V EN A 30. 5. 1,958 RAZVOJ SOCIALNEGA VPRAŠANJA Desetletja po prvi svetovni vojni so prinesla v naše življenje nikdar slutene spremembe. Po eni strani opazujemo čudovito hiter razvoj tehnike, industrije, narodnega in mednarodnega gospodarstva. Za bližnjo bodočnost si obetamo, da bo z energijo razcepljenega atoma mogoče ustvarjati električno silo v poljubnih množinah in celo za nižjo ceno od današnje. iPto drugi strani pa vidimo vstajenje ljudskih množic, ki se zavedajo svoje doraslosti. Ne le vstajenje širokih delavskih množic, ki nakazuje obeležje nove civilizacije, v katero stopamo, ampak tudi prebujenje kolonialnih narodov, ki brezobzirno rušijo stoletne kolonialne imperije in zahtevajo enakopravno mesto v družbi narodov. Eno in drugo vnaša v življenje sodobne družbe tolikšne spremembe, da smemo brez pretiravanja reči, da se poraja nova oblika zasebnega in družbenega življenja. Kot izseljenci malega naroda na nakazani razvoj seveda ne moremo kaj vplivati. Zavedamo pa se, da še gibljemo v družbi, ki je prepričana o napredku in ki z navdušenim optimizmom sprejema nove socialne podanosti. Gotovo je napredek velikanski. Tako presenetljivo vsestranski je, da se mnogi misleči ljudje 'bojijo, da mo sodobni človek notranje ni dorasel in ne bo znal v splošni blagor porabiti sredstev, ki so delo njegovega uma. Resnica je, da moderni napredek skriva v sebi tudi mnoge nevarnosti. Pomislimo le na strašno razrušilno tehniko moderne vojske ali na diktatorske države, ki se poslulžujejo modernega tehničnega napredka, da s strahotno preciznostjo obvladujejo in krote ljudske množice. Ob vsem socialnem in gospodarskem napredku, ki ga radi priznamo in ,se ga iskreno veselimo, pa ne smemo prezreti, da socialno zlo še vedno obstaja tudi v moderni družbi. Zlo torej, ki zadeva cele družbene sloje, kar dokazuje, da tudi sodobna družba še ni zadovoljivo urejena. Dokler pa obstaja v družbi zlo, se vedno znova poraja tudi socialno vprašanje, to je vprašanje, kako odpraviti socialno zlo iz družbe. Desetletja se je socialno vprašanje kar istovetilo z delavskim vprašanjem, ker je bilo idelavstvo tisti -sloj, ki je zaradi modernega kapitalizma bilo najbolj prizadeto. A v teku pol stoletja se je delavski položaj temeljito izboljšal. V današnji drulžbi ne moremo socialnega vprašanja več kratko in malo istovetiti z delavskim vprašanjem. Pač pa je odločilne važnosti vprašanje, kako .urediti pravilno razmerje med delavcem in podjetnikom. Gre za ustvaritev novega razmerja, ki bo slonelo na priznanju dela in osebnosti delovnega človeka, ali na kratko na načelu človeških odnosov. Kaj je v tem načelu obseženo ? To, da morata biti gospodarstvo in industrija zaradi človeka in v njagbrvi službi in ne obratno. Je to eno najvažnejših socialnih vprašanj paša dobe, od katerega je odvisna usoda zapadnega kulturnega sveta. Bolj kot med delavstvom, ki je zaščiteno z mogočnimi stanovskimi organizacijami, smo danes upravičeni govoriti o socialnem vprašanju SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Četrti kulturni večer (Prireditev filozofskega odseka V soboto dne 7. junija 1958 ob 19. uri v salonu Bullrich, Sarandi 41. Vseuč. prof. dr. Ivan Ahčin RAZVOJ SOCIALNEGA VPRAŠANJA Posebnih vabil ni. Na razvoj evropske znanosti so v zadnjih petdesetih letih zelo vplivali socialni študijski krožki po raznih državah. V Nemčiji so to delo prevzeli zlasti vsakoletni vsenemški katoliški shodi. V Franciji so začeli .uvajati socialne tedne. Glavna predavanja ali govore so imeli vodilni sociologi in javni delavci; v veliki meri so prav te prireditve omogočile, da se je utemeljila in razširila katoliška socialna znanost. Po .prvi svetovni vojni so se razmere spremenile; v Nemčiji velika katoliška zborovanja niso bila več mogoča. Pač pa se je še bolj razmahnilo delovanje fran-opiskih socialnih tednov in po njih zgledu so drugi narodi začeli uvajati take dneve ali celo tedne. Zlasti italijanski tedni so začeli zavzemati pomembno mesto. Socialni tedni so v svojem dolgem1 poteku obdelali že ogromno tvarino in pomagali zastaviti mnogo važnih načel in napotkov za izvajanje katoliške socialne doktrine. Letošnji teden bo v Versaillesu pri Parizu in sicer od l|2i. do 17. julija in bodo obravnavali vprašanja s socialnega vidika. Lansko leto je bilo zasedanje v Bor-deauxu', kjer so obravnavali položaj družine v sodobnem svetu. Zato menijo, da je vprašanje vzgoje naravno nadaljevanje lanskega razglabljanja. Glavna predavanja izidejo v posebni knjigi, listi in revije po vsem svetu pa objavijo izvlečke že kar kmalu po zasedanju. Do sedaj je izšlo že 44 debelih knjig teh predavhnj, kar je vsekakor pomembna knjižnica zase s pregledom gradiva o vsebini katoliškega socialnega nauka v našem1 času. SLOVENSKA KULT. AKCIJA Četrti kulturni večer Prireditev filozofskega odseka RAZVOJ SOCIALNEGA VPRAŠANJA Predava vseuč. prof. dr. Ivan Ahčin V soboto dne 7. junija 1958 ob 19. uri v salonu Bullrich Peti kulturni večer sobota 21. junija 1958 točno ob pol sedmih zvečer na odru kolegija “Ave Maria”, Arroyo 909, Capital (Arroyo in Suipacha) gledališka predstava “IGRALCI V IGRI” Prireditev gledališkega odseka kmečkega ljudstva. Ne samo pod komunizmom za železnim zastorom, marveč tudi v svobodnem svetu se zaradi tehničnega napredka in rastoče industrializacije v agrarnem podeželju gode globoke spremembe, ki utegnejo imeti daljnosežne gospodarske, socialne in tudi duhovne posledice. Žal, da se kmečko ljudstvo v trdem boju za obstanek čuti dandanes prav tako osamljeno in zapuščeno od ostale družbe, kakor je bilo delavstvo pred desetletji, ko je pričelo boj za svoje pravice. Tedaj je delavstvo v svoji zapuščenosti izgubilo stik z ostalim družbenim organizmom in izgubilo tudi vero v Boga. Ali naj se sedaj ponovi isto s kmečkim prebivalstvom? Marsikatero socialno vprašanje nastaja zaradi zadržanja moderne države, ki se nagiba v totalitarnost. Ker država ne upošteva temeljnega subsidiarnega načela, pogrešamo pravilne prireditve državnih in družbenih funkcij.Vsak vse pričakuje od države in vsi se sklicujemo na državo, nihče pa ne misli na to, da so z državljansko svobodo poleg pravic združene tudi državljanske dolžnosti. Nihče noče prevzeti osebne odgovornosti pred javnostjo. Vsak se skriva za anonimnost ali za kolektiv, vsa odgovornost se vali na “državo”. V pomanjkanju možate odgovornosti, ali recimo kar v neznačajnosti, ki se je polastila tudi političnih strank, je treba iskati enega glavnih vzrokov za krizo sodobne demokracije. Ljudstvo kliče po “močni roki”, ker si želi odgovornega političnega vodstva, ne pa slamnatih molž, ki se skrivajo za razne družbene ustanove in korporacije. Pij XII. je opravičeno govoril o “krizi državljanskega mišljenja”. Končno je obstanek demokracije odvisen od pravočasnih socialnih reform. Da se bodo svobodne demokratske vladavine zdele ljudem vredne, da jih branijo z dušo in telesom, je treba ustvariti takšno stanje, ki bo omogočilo življenjski obstoj in varnost vsem državljanom, pa tudi zavest neke opravičene veljave v državi in družbi. Tega cilja, tako se zdi, pa ne bo mogoče izvesti brez resne reforme obstoječih premoženjskih oblik. Pri tem pa je treba odkloniti kot zmotno fatalistično alternativo, da more človeštvo izbirati le mied komunističnim državnim kapitalom in pa med liberalnim monopolnim kapitalizmom. Prava socialna reforma mora graditi na človekovi osebi, ki pa se mora zavedati svoje socialne odgovornosti do družbe. , I. AHČIN naši večeri PREDAVANJE O DANTEJU Na drugem letošnjem literarnem večeru 19. maja je govoril pesniški prevajalec Dantejeve Božanske komedije, dr. Tine Debeljak o Danteju, njegovi pesnitvi in slovenskih prevodih, čeprav je ta dan bila ob napovedani uri velika nevihta, je vendarle v Bull-richev salon prišlo do petdeset poslušalcev. Uvodoma se je predavatelj opravi čil,da ne bo podal kakšnega važnega doprinosa k “danteolcigiji”, temveč pač na podlagi novejših monografij v prvem delu zaokrožen portret Danteja in njegove pesnitve, v dragem pa njegovo prevajanje pri Slovencih in odlomke iz svojega prevoda, napovedanega za izdajo v letošnjem letu Slov. kult. akcije. Kot temelj svojemu izvajanju je označil predavatelj najprej tri tokove, brez katerih ni mogoče misliti vznika Božanske komedije: značilnosti provansalske trubadurske ljubezenske poezije, “sladkega sloga” in njega razvoja v Italiji, ki je dvorjenje ženski že razvijala v bližino Marijinega kulta. Potem propad rimske kurije in poizkuse poži- (Konee na zadnji strani.) obrazi in obzorja O Karlu Mauserju lahko rečemo, da se je kot pisatelj rodil šele v emigraciji, kajti pred odhodom iz domovine je nastopil samo kot začetnik v Mentorju in Vrtcu, in s par pesmimi planinskih motivov v Domu in Svetu. Toda bil je tik pred tem, da se pojavi kot pisatelj v javnosti. S komaj vidno prozo je sodeloval pri nabožnem listu Rast in kot korektor knjig Slovenčeve knjižnice in prevajalec zanjo jte natiboma že sam pripravljal svojo prozo. Napisal je povest Rotijo, ki pa v tisti obliki ni nikdar izšla, kajti rokopis je izgubil ob prelomu im v tujino je prinesel samo načrt ter jo je napisal znova, ko je bil že begunec na Koroškem. Koroška taborišča so bila torej kraj, kjer je pripravil za tisk prvi pripovedni tekst. Tako se je pisatelj Mauser rodil v emigraciji in za emigracijo. To je značilno zanj, da je vedno imel pred očmi potrebe svoje emigracije, kakor jo je doživljal in trpel na Koroškem. “IPbvej ljudem, da bi jim rad ustvaril, da bi jim rad naslikal tisti dom, ki so ga imeli doma, d,a bi vsaj to sliko vzeli is seboj v svet,” mi je tedaj nekoč pisal iz taborišča. Tako se je njegova ustvaritelj-iska energija tesno združila z duhovnimi potrebami ljudstva, ki je bil z njimi in ob njem, in postal je literarni slikar živih podob iz žive domovine, pa tudi oblikovalec pokrajine in zgodb okrog sebe. Postal je gorenjski in koroški domačijski pisatelj. Kljub trdemu delu na cestah in v gozdih, je v tem petletju 1946—951, ko je živel na Koroškem, napisal kopico povesti in podlistkov, ki so izhajali tudi v knjigah, ter je v tem času predstavljal gotovo središčno pisateljsko osebnost naše emigracije, naravnost vročično delavnost in izbruh elementarne ustvarjalne .sile. Ko je taboriščno, življenje zamenjal za tovarno svedrov v Združenih državah, ni njegova delavnost nič pojenjala, celo na-rastla je prva leta, dasi je izdajal pred-vsem povesti iz prejšnjih let, tiskal jih je pa najrajši pri Mohorjevi, ki mu je s Koroško prirastla k Sircu, pa tudi sam v svtoija založbi. Zdaj pa izhaja prva njegova knjiga v založbi Slovenske kulturne akcije, kar bo gotovo pripomoglo, da bo .marsikdo spoznal M a u ser j a np i sate Ij a, ki ga dozdaj ni 'debil v roke, čeprav je to njegova enajsta leposlovna knjiga. Prav zato se mi ne zdi neumestno na tem mestu našteti vse te njegove knjižne izdane povesti, kakor so si sledile zapo-Vrstjo: 1. Rotija (1947), 2. Sin mrtvega (1948), 3. Prekleta j (1948), 4. Puntar Matjaž (1950)’- Zemlja (1951) 6. Jamnik (1952), Vetrinjsko polje (1952), 8. Kaplan I^en (igra, 1953), '9. Pšenični klas (1^> 10. Večna vez (1955). Poleg tega* naj omenim še dve knjižni izdaji nftega prevoda njegovega romana Kaf1 Klemen, prevod nemškega Federerjč?a romana Gore in ljudje (SlovenoevjDižnica) ter prireditev' italijanskegKnenerjevega življenjepisa Božji slu^k pater Leopold, kapucin iz Herceg{6Sa pri Kotorju. Njegove večje povt1 Kaplan Klemen, Ljudje pod bičem, i&°ve črtice, kakor tudi prevod WerfloV ®®ni o Bernardki, dozdaj še niso izšle'^no. Izdajamo sedaj ir^o gorenjsko povest Jarčevi galjoti V njej je prikaz ^jznačilnejši pa tudi najboljši Mau“v Za Mauserja je njegov reali- izem, lirično podloi tako, da vpliva bolj baladno kot ep®> bolj pregljevsko kot finžgarsko. Nel'86m zapisal, da je podoben Bevku, v Namreč, s kakšno lahkoto ustvarja "'"ariira ponajveč iste motive, zasledit bolj razvoj fabule kakor pa opis ol_ in eksperimentiranje z dušeslovnitf krajan jem. Mauser je predvi Pisnik srca in velik idealist. Idealis^dvsem v smislu, ki ga daje zgodbi,^0 da so nekatere njegove povesti napl^e skorajda že naravnost vzgojno. ^naliistični ljudje, kakršni so njegovi niso bogoiska- teljski, zato pa ima^nga v sebi in verujejo, da se vsak g, kaznuje že na tem •svetu, pa da je za koralen postopek treba očiščevanja, jf^Prav to traja par rodov. Kako se ta ?aVa med “zločinom in kaznijo” izvrši), pranja vsebina skoraj vseh MausO1') del. Menja se le okolje in osebe. galjoti so Mau-serjeva povest, kje . t° očiščevanje od greha izvršuje na Jj^anj nasilen način. Komajji vidno. je namreč na prvem mestu stari ^mem naše domačijske književnosti:,^‘forsfca strast. Ta v tej povesti uničnjv1 'mlinarje: Jerča, Seibenaka in Uleš^.^Petost se zapleta ob tem problemu,,1 Pa se drugi, ki je bil ves čas v po4’ Pa je izvirni greh vsega dogaijanja: Prisega v prejš- njem rodu. Prav#" IPropadejo, tudi tisti, ki misli, da j"!. l'e božje pravice (Jerč), zmaga pa ,1 ro