Odmev na ,,Odkritosrčno besedo". Prinašamo od pisem, ki so došla na uredništvo kot odgovor na notico ,,odkrltosrčna beseda" od ,,Bridke Resnice" ona, ki so pisana v tonu, primernem za objavo. Povdarjamo, da se je tendenco notice, kakor si jo je zamislil nisec, popolnoma napačno tolmačilo. Ootovo pa j.e tudi, da o zmanjšanju in prikrajšanju kakih dohodkov ni govora in se mora mne-: nje dopisnika o sorazmerju pri dohodkih smatrati kot popolnoma zasebno mnenje zato le tudi pod notico psevdonim. Naj se čuje odmev, ki Je močnejši od notice in se glasi: »Odkritosrčnl besedl" v odgovor. V kateri glavi so se porodile one ,,odkritosrčne besede" v jubilejni številki našega lista ne vemo, jasno pa natn je eno: tovarišica, ki je to morda pisala ali trdila, ne zna in ne more toliko misliti, da bi preračunala le najvažnejše. najpotrebne.iše izdatke za vsakdanje življenje. Le prebridko občutimo dejstvo. da se v današnjih časih ne moremo niti oblačiti, §e rnan] pa živeti stanu primerno. Samo uborna, prav slaba hrana za opoldne in zvečer mi vzame skoro polovlco mesečne plače, dasi službujem že 12 let. Kje je sta novanje, drva, obleka in vse drugo? Da si kupim par čevljev, polasram cele mesece na stran, na primerno obleko niti tnisliti ne morem. NajnavadnejŠa obleka stane danes nad 1000 K. Ker se v frtem članku omenja svilena obleka. omeniam 1e mimogrede, da je bila še larsko jeto svila cenejša nego drugo blago. Misliti na prepotrebna razvedrila v gledi^ču a!i na koncertih, česar nam menda tudi najbolj solidni tovariši odrekali ne bodo, sploh ni mogoče. Ni trezno rnislečega človeka^ ki bi mogel danes trditi, da nam je plače preveč, oz. da nam ne gre v isti izmeri kot tovarišem. Smo morda manj študirali, je li morda naše delo manj vredno nego ono? Ako pa se od nas zahteva isto delo, zakaj bi se nam odrekala ista plača? Pre,jemajo morda drugi reoženjeni državni uradniki manj plače nego oženjeni? Čepa ima tovariš ženo in otroke, to je bila in je niegova skrb, na račun katere pa me učiteljice trpele ne bomo. Se pa tudi v skrbnem. zasebnem gospouin]styu drugače živi, kot pa živi učiteljica, ki je skoro povsod navezana le na tuja vrata. Sicer je pa po mojem prepričanju vsako takšno prerekanje velika brezmiselnost. Ako se v teh časih ženski drugod priznava enakopravnost, mar se naj učiteljica, ki mora zavzemati v inteligentnih ženskih krogih danes gotovo prvo mesto, porine v kot? Slednjič pa, ako moramo verjeti, da je tiste odkritosrčne besede napisala tovarišica, naj si ista zase in za svojo na5u§marjeno sosedo zapomni to-le: Najbolj solidno živeča učiteljica na deželi, še manj pa v mestu ne more trditi, da bi ji bila plača dovolj, §e manj pa prevelika. Nobena dobra in inteligentna učiteljlca pa bi takšnih besed ne govorila tam, odkoder bi se v škodo in žaljenje tovarišic učiteljic poneslo v širše kroge. Drugič si naj zapomni to: Ako res pozna tovarišico. ki se več nego je našim razmeram primerno oblači in lišpa, naj ji kot tako odkritosrčna pove tudi to-le bridko resnico v obraz: Dandanes se vsaka poštena ženska oblači resno. če tudi elegantno, vsako drugo, ki se dohodkom nenrimerno lišpa, veino obsojati kam —! Menda bo to zadostovalo oberna. ako ne, pa še drugič več! Prepričana pa sem, da sem govorila iz srca vseh svojih tovarišic. Jela Levstikova, strok.učiteljica Maribor. Pomlslekl radi »Odkritosrčne besede". Ne morem si kaj, da ne bi oporekala ,,Bridki resnici" v 1. štev. našega lista. — l.epo je, da se tovarišica zavzema za učitelje-rodbinske očete; tudi jaz, in gotovo vse učiteljice. želiino poročenim učiteljem večje draginjske doklade. Vendar je njena nesebičnost — sit venia verbo — prenapeta, ako si v svojem članku prikrito želi reduciranja plače. Me se vkljub kolegijalnosti tej njeni nesebičnosti ne mor6mo pridružiti. — Vedenje onih dveh tovarišic je seveda obsojanja vredno, vendar se mi zdi malo verjetno, da bi si učiteljica X. s svojo dosedanjo plačo mogla kupovati svilene obleke; saj novih ..ogromnih" plač še nismo prejeli. In če trdi druga koleginja, da ne ve karn z denarjem. bo to že več bahaštva kot resnice. Bože, saj ima človek, čeprav samec, komaj za najpotrebnejše. kaj-li da bi mislil na svilo in podobno! Prepričana sem, da so podobni slučaji zelo. zelo osamljeni. Mislim, da bi radi teh bila želja po znižanju naših plač res prečudna, da se ne izrazim pozneje. Kar se pa tiče reka: Enakemu delu, enako plačilo. to je ravno prava socijalna pravičnost. Radi te pravičnosti smo dosegli zboljšanje gmotnega stanja. Nesmiselno je podirati, kar smo s trudom dozidali. M. L. JBridkl Resnicl" za odkrltosrčno besedo! Zivimo v času, ko se hoče dati ženskam volilno pravico ter tako pripoznati njih enakopravnost z moškimi. A pisec omenja glede plač le samske učiteljice, kakor bi učitelji-samci sploh ne eksistirali. Ocslo ,,cnakemu delu enako plačilo" mora biti v dobi demokracije pač bolj pravomočno kot kdaj prej in nikakor ni le prazen izgovor. Čemu se torej oženjeni učitel} primeria le s samsko učiteljico in ne tudi z učiteljem samcem? Ali ima mar ta druge živijenjske potrebščine nego ona? In zaradi par učiteljic. ki žive mojjoče v kraju, kjer cene živil še niso tako visoke kakor povečini drugod, naj bi se izpostavilo vse učiteljice iznova bedi in pomanjkanju? Lahko pa tudi, da tista srečna koleginja. ki ne ve kam z denarjem, ima iz boljših časov kaj blaga, kajti sedaj mora služiti dva do tri mesece le za eno pošteno obleko. S tem pa, da se povdarja, da hodi v svili. še ni raznačena nje potratnost. kajti svila je tudi sedaj še cenejša od drugega boljšega bla?a. Po novi službeni pragmatiki menda snloh ni več take razlike v plači med mlaj^imi in s^arejšimi učnimi osebami kakor poprej. Gotovo se je pri tem upošteva'o dejstvo, da se ravno mlademu človeku ne sme krajšati živlienskih pogojev, sicer se kaj lahko dogodi. da se mu stre življenjska moč in veselie do dela za vedno. Ce se čutite družinski očetje prikrajšane in zapostavljene. zahtevajte kar vam §e gre, a ne na račun va$ih koleeinj. Tistih par pona^ajočih se učiteljic bi bilo treba na  seznaniti z razmerami in izdatki drugih  koleginj, ki so prisiljene vsestransko var čevati, da izhajajo s svojimi prejemki.  F.  ,,BrldkI Resnici" za odkrltosrčno besedo.  Kolikor nam ie znano o drueih in ko likor vemo iz lastne izkušnje, živimo ne omožene učiteljMce v gmotrem oziru težie  Zivnenie od o?en]enth tovarišev. čemu se  pa ženi dandanes toliko samcev? Ker ie  samsko živlienje naidražje. Kateri učiteliici ie mogroče hoditi ob naši niači v svili, ko mi komai plačuienio podnjate in kr na"io staro oble^o?! Da dobivamn uči teliice enakn plačo z učitelii, to b^de re katere v oči. Čemu so se pa ženili! Nal  bi ostali samci, kaVnr smo me samice!  Če pa smo se ravnaie po cresiu, da eden  la?'e strada sam, kakor dva, je to naša  osebna stvar. Učiteljice ~  Tudl odkrltosrčna beseda. Koleginji, ki je provzročila s svoiim  nerazsodnim bes.edičenjem članek ,.Od- kritosrčna beseda" svetujemo, na] si na- bavi za denar, ki ga ima toliko preveč, knjie in časopisov, da si razširi obzor, da ne bo tavala še vedno v srednjeveški temi. — Obenem naj si re beli glave, zakaj ..hočejo izriniti učiteljstvo iz vrst uradništva". Vzrok tiči edino v stanovski nezavednosti nje in njej enakih, ki sebe ln svoje delo podcenjujejo. Če nam le nič druzega ne bo jemalo ugleda, prelepi klobuki in svilene obleke nam ga ne bodo— Učiteljica, ki je na svojem mestu, nima povoda tožiti, da je predobro plačana in farizejsko zavijati oči ter pomilovati svoje oženjene ali neoženjene koleo-e. ki so ž njo enako plačani. Gospodje, ki so tako odredili, že vedo, da je tako prav in zakaj je prav. — Ravnajmo se po besedah tov. Gangla: Zase vse in v neskrajšanl meri, kar mi gre na temelju uzakonjenih in Izvrševanih mojih pravic in dolžnosti; za domovino pa to, kar vzmorem m nuaia najepšeea in najboljšega v svojih nravnlb in stvarnih silah! Več učiteljic. Na ,,odkrhosrčno besedo". Kako to, da bi bile ravno učiteljicc ki imajo vobče večjo izobrazbo kakor uradnice po bankah, pri železnici, pošti,, carinskem, mestnem uradu itd., preveč plačane? Pogiejmo te uradnice! Ali glede plač ostajajo za nami? Kolikor mi je znano, so v mnogih slučajih bolje ali pa vsaj tako plačane kakor me. Ne bom govoriia o današnji draginji — preveč je znana vsakomur — ali vedeti bi pa tudi moral vsakdo, da med izdatki samske osebe, ki je navezana na hrano, stanovanje in postrežbo pri tujih ljudeh ter onimi družine ni tolike razlike kakor bi bilo sorazmerno soditi, ker skupno gospodinjstvo nudi vendarle marsikatero ugodnost. Resnica pa je, da se dobe učiteljice, ki izdajo vse za obleke ter si zaradi tega pritrgujejo drugod.ali pa imajo žal premalo smisla za vsako izobrazbo duha in srca, ki je mnogokrat zvezana s stroški. A zaradi nekaj izjemnih slučajev, ki imajo kaj premoženja. ali žive pri starših, ali imajo nagib k bahavosti, se ne more in ne sme obsoditi celotc/ki živi v dobi borbe za obstanek in svobodo. T.