Politični ogled. Prva okrožnica Pija X. Novi papež Pij X. je izdal prvo okrožnico vesoljnemu svetu. Sv. oče pravi v cjej, da se je s solzami v očeh vpiral izvolitvi in da se je bal slediti onemu, ki je 26 let vladal cerkev z veliko modrostjo. Tudi radi tega se je vstrašil izvditve, ker boij kot prej se cerkev nahaja v položaju težkih in trdih stiak. Uklonil pa se je božji volji. Njegov program je delovati, da bo povscd viadal Kristus. Morda se dobe ljudje, nadaljuje okrožcica, ki tajne namene iščejo v naši duSi, da bi jih lzrabljali za svetne namene in strankarske želje. Da zatremo že v kali ničava upanja, iziavljamo, da nočemo biti drugega, kakor služabniki Boga, ki nam je izročil sveto službo. Papež kliče na pomoč šktl:1, obžaluje boj, ki se povsod bije proti Bogu in pravi, da se mora človeSko družbo pripeljati nazaj h krSčanski nravnosti in krSč. življenju. Priporofia vzgojo mladine, posebno one, ki je določena za duhovski stan. Sveti oče želi, da se katoliska društva v mestib in na deželi povsod širijo in z vzg^edi delujejo za krščansko živlienje. Dejanje usmiljenia se mora izvrSevati brez ozira na samega sebe in brez ozira na svetne koristi. Ko bo vse zopet urejeno v Kristusu, bodo plemeniti in bogati pravični in darežljivi proti nižjim. Cerkev mora biti popolnoma neodvisna od vsake zunanje vlade. Ko sveta stolica to prostost zahteva zase, ne brani le cerkvene pravice, ampak skrbi za splosno blaginjo in blagor narcdov. Sv. oče končuje okrožnico s podeljenjem papeževega blagoslova. Razmere na Balkann. Ruski car je bil prve dni tega mesca gost našega cesarja. Bila sta skupaj na lovu v Miirzstegu na Gornjem stajerskem. Ob tej priliki pa se je tudi veliko posvetovalo o razmerah na Balkanu. Nobeden vladarjev ne želi vojske, in če bi tudi Bulgarija ali pa Srbija začela z vojsko, jih ne bode niti Avstrija niti Rusija podpirala. Pač pa se je v Miirzstegu sklenilo, zahtevati od Turčije, da v Makedoniji ublaži razmere. UstaSi pa ne veriamejo, da bi Turčija res kaj odločilnega storila, zato se pripravljajo, da nadaliujejo boj skozi vso zimo. Najmani 20000 mož ostane pod orožjem. Vojna navarnost v rzhodnji Aziji. Japonske čete so baje zapustile Dari in se vkrcale na Korejo, v kratkem se pričakuje še vefi vojaStva. Istotako je 50000 ruskih vojakov pripravljenih, da se vkrca na Korejo. Sluti se, da se med Rusijo in Japonsko nekaj plete. Za Korejo sta se Japonska in Kitajska stoletja krvavo bojevali, sedaj pa je stopila na mesto Kitajske Rusija ter namerava na vsak način posesti Korejo. Japonska seveda ne namerava svojega najdragocenejšega ozemIja prepustiti brez boja, zaradi tega se z vso resnobo pripravlja na vojno. Tudi Rusija so zelo resno oborožuje. Sploh je staliSče v vzhodnji Aziji zelo vroče.