Mladinec mora misliti s svojo glavo,si ustvariti mnenje in ga tudi zagovarjati Kakšna je danes vloga mlade generacije? Ali mladi izkori-ščajo priložnost, da prek svoje organizacije, zveze socialistične mladlne, uveljavljajo svoje interese In hotenja všoli, organiza-ciji združenega dela, krajevni skupnostl, vdelegatskem si-stemu..? All je mladinska oranizadja sploh organizacija mla-dlh, saf Jih v njej aktivno dela le ma/o? Vsa ta vprašanja se postavljajo pred nas že nekaj let, ml pa smo Jih zastavlli tlstlm mladfm, ki v svoji organizaciji delafo marljlvo in zavzeto.^Pa niso za hašo mlzo sedell mladlnskl funkcionarjl. Zbrall so se miadind, ki delajo v osnovnlh organizadjah ZSMS v našl ob-čini. - . ¦ Nismo hoteli govorjenja na splošno, želeli smo se pogovoriti o konkretnih težavah in iz njih. razbrati uspešnost oziroma neuspešnost dela mladinske organizacije. Janez Suhadolnik iz Iskre Telematike, Tone Kastelic iz ti-skame Tone Tomšič, Jožica Poje in Ženja Leiler z gimriazije Vide Janežič, Vanja Grad s srednje šole za farmacijo in zdravstvo, Igor Krivokapič z gi-mnazije Ivana Cankarja, Igor Klopčič, predsednik konference mladih delav-cev pri občinski konferenci ZSMS Ljubljana Center ter trije mladinci iz osnovne organizacije ZSMS Vodmata Igor Tomšič, Tomaž Kosec in Tomaž Ravnikar, ki je obenem tudi predse-dnik konference mladih v krajevnih skupnostih pri OK ŽSMS Ljubljana Center, so nam povedali marsikaj zani-mivega. Iz dolgega pogovora smo izbrali najbolj zanimive odlomke. Večkrat se sprašujemo, zakaj se v mladinsko organizacijo vključuje so-razmerno majhno število mladih. Ali je res, da so aktivni mladinci med svojimi tovariši nepriljubljeni? IGOR KRIVOKAPIČ: Mnogi mladi gledajo na tiste, ki delamo vmladinski organizaciji, kot na karieriste, kot na »grebatorje«, kot pravimo mi mladi^ Nekateri so res taki in to pri mladih vzbuja neke vrste odpor, Zato se ne počutijo kot del te organizacije. • VANJA GRAD: Res je, da mnogi mladi, ko pridejo do vodilnega položa-ja, postanejo taki, kot mnogi starejši. Niso več tisti pravi mladinci,.ne zasto-pajo več fnladih. Dogaja se, da imajo za razne seje Že vnaprej pripravljena stališča, ne da bi vedeli, kakšna bodo stališča njihovih tovarišev. Prepričani so, da bodo ;ta stališča kar sprejeli in celo vnaprej oppzorijo, da ne bi fedo »kompliciral«. Če vidite, da nek vaš tovariš, deni-mo predsednik osnovne organizacije, ne dela tako, kot je treba, kaj storite potem? ' VANJA GRAD: Če kaj rečeš, potem te takoj obsodijo za »grebatorja«. Sicer pa ponavadLizvolimo za predsednike dobre ljudi, potem pa se spremeriijo. TOMAŽ RAVNIKAR: Ni nujno, da so »pokvarjeni«. Če ima predsednik ob sebi dobro predsedstvo, da delajo z rokq v roki, potem ie lažje za delo nav-dušiti več mladih. Ce pa se trudi sam, pa tudi njemu ni več do dela. JANEZ SUHADOLNIK: Ne smemo pozabititudi, dakogavelikokratprisi-lijo, da sprejme funkcijo predsednika. Kar naenkrat dobi množicozadolžitev in če nima pomoči, če mladinci iz nje-govega okolja niso zainteresirani za delo v mladinski organižaciji, postane ob svojem rednem delu preobreme-njen. Pa tudi tjsti, ki so vključeni v OO, si mislijo, da mora vse narediti predsednik. . Veliko govorimo o tem, kakšne na-pake delamo, da delo ostaja na plečih posameznikov in podobno. Kakšen bi moral torej biti pravi mladinec? ŽENJA LEILER: Predvsem sejnora zanimati za stvari, ki se dogajajo okrog njega. Za nas.v šolah je torej pomemb-no, da je to naš spšolec, tovariš, ki se zanima za stanje v razredu, v oddelčni skupnosti, kjer naj bi se samoupravlja-nje začelo. Mislim, da dober mladinec ni nekdor ki je sicer laHko dober uče-nec, ali pa aktiven, če pa ni pripravljen pomagati pri učehju. VANJA GRAD: Mladinec mora mi-sliti s svojo glavo. Moral bi biti pogu-men, predvsem pa naj ima razvito srčno kulturo in odnos tako do tovari-šev kot tudi do odraslih. IGOR KLOPČIČ: Tudi jaz mislim, da mora biti vsak mladinec sposoben misliti s svojo glavo, da si ustvari o vsakem problemu svoje mnenje, ga pove naprej in ga tudi zastopa. JANEZ SUHADOLNIK: Prepej je tudi takih, ki samo kritizirajo in mi-slim, da je treba take mlade ljudi z nečim zaposliti, jim dati konkretno na-logo. IGOR KLOPČIČ: Pri vsem pa je naj-pomembneje, da mladi nismo kritizer-ski, ampak kritični, torej ustvarjalni. V dokumentih za 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije je za-pisano, da mora biti mladinska orga- -nizacija fronta mlade generacije. Ka-ko vi razumete to usmeritev? VANJA GRAD: Mislim, da so reci-mo tudi šolski krožki (na primer ke-mijski, biološki, itd.)-oblikši mladin-. skega dela. Prevečkrat ločujemo delo mladih na tiste, ki delajo v osnovnih organizacijah ZSMS in pravimo, da je to pač politično delo, ter na-tiste, ki delajo v interesnih dejavnostih. To vse sodi v mladinsko organizacijo. TOMAŽ RAVNIKAR: Aktiven je vsak mladinec, ki deluje bodisi v druž-benih organizacijah ali društvih, bodi-' si v sami družbenopolitični organizaci-ji. Problem pa je, kako zdaj vključiti vse te družbene organizacije in druš-tva v ZSMS. Zaenkrat je to še precej težko. Na primer, taborniki v krajevni skupnosti naj bi se ne povezovali le v mestno taborriiško zvezo, ampak naj bi se vključili predvsem v delo osnov-ne organizacije ZSMS v krajevni skup-nosti. Zavedati se moramo, da vseh tnladih ne zanima le politično delo. Ene zanima šport, druge kultura, pa jim zato ne moremo reči, da niso aktiv-ni. So, vendar vsak na svojem po-dročju. Govprimo o delu mladih v šolah, združenem delu, krajevnih skupno-stih. Kje bi lahko našli stične točke vašega dela in ali imate kakšne skup-ne težave? Za primer vzemimo proi-zvodno prakso, kjer ste se srečali srednješolci in mladi delavci. TONfi KASTELIC: Vemo, da vsi mladi riiso dobili nagrad za svoje delo v času proizvodne prakse. Nekateri so jih dobili, drugi ne, nekateri več, drugi manj. Ali ste srednješolci kaj govorili o tem? ŽiENJA LEILER: VLeku so nam na primer povedali, da pravilnika o na-grajevanju za proizvodno prakso še ni-majo. Končan bo konec junija in ta-krat bomo morda dobili kaj denarja. Vem pa, da so učenci z gradbene šole dobili nagrade. Mislim, da bi morale vse organiz,acije združenega dela nare-diti te pravilnike takoj, ko so podpisa-le pogodbe s šolami. Dogaja pa se celo to, da delavci v tozdih, kamor prihaja-mo na proizvodno delo, mislijo, da jim kratimo denar, kljub temu, da smo pri-dno delali in dosegali normo. . Ali ste se morda povezali z mladin-sko organizacijo v tozdu, kjer ste de-lali in skušali skupaj rešiti te težave? ŽENJA LEILER: Nismo. Težave'in opažanja v zvezi z delom in samou-pravljanjem siho pisald v posebne dnevnike, ki pa so nam jih pregledali v petih miriutah in torej naših pripomb niso upoštevali. Prav tako nismo imeli priložnosti, da bi se po končani praksi pomenili o težavah, na katere smo na- ¦ leteli, kot so nam obljubljali pred za-četkom dela. Z mladinsko organizaci-jo pa se sploh nismo seznanili. Ta ste sploh vprašali, če jo v Leku imajo? ŽENJA LEILER: Nismo. Kaj pa ste mladinci v združenem delu naredili, da bi se povezali s sred-nješolci, ki so k vam prišli na prakso? TONE KASTELIC: Nič. Pogovarjali smo. se predvsem zasebno, s posamez^ niki, kot mladinska organizacija pa ne, Ali ste na občinski konferenci mor-da opozorili tnlade delavce v osnov- nih organizacijah ZSMS naše občine, da bodo prišli k njim na proizvodno delo srednješolci? IGOR KLOPČIČ: Organizirali smo se tako, da smo obiskalitiste delovne organizacije, v katerih je prišlo do po-sameznih prbblemov. ,JANEZ SUHADOLNIK: Zanima me, kako naj občinska konferenca ve, kje so težave, če jim to ne sporočimo niti mi iz združenega dela niti srednje-šolci. Nasploh dajemo mladi iz osnov-nih organizacij ZSMS premalo predlo-gov občinski konferenci in jo tako sa-mi silimo v forumsko delo. Pogosto pripravljamo delovne načrte na podla-gi programskih načrtov občinske kon-ference, namesto da bi bilo ravno obratno. Kakšna pa je vloga mladinske or-ganizacije na šoli? ŽENJA LEILER: Pri nas se pogo-varjamo o problemih v razredu na šol-ski skupnosti, mladinska organizacija pa »skrbi« za razne prireditve, organi-zira plese, obvešča. Obe organizaciji pa sodelujeta. Tako smo na primer so-delovali pri sprejemu statuta in takrat, ko smo v svet šole volili delegate dija- ke. Predstavniki mladincev sodelujejo tudi na konferencah, res pa je, da šepa obveščanje o sklepih, ki so bili tam sprejeti. V Portorožu, na seminarju naše ob-činske konference ZSMS,.smo skleni-li, naj bi vsa poročila s konferenc priš-la v pddelčne skupnosti. Vsakmladi-nec na šoli bi moral po mojem mnenju imeti vpogled v vse, kar se je dogajalo na sestanku, kjer so bili navzoči tovari-ši, ki jih je sam izvolil. VANJA GRAD: Naša šolska mladin-ska organizacija dobro dela. Sklenili smo pomagati tistim, ki se teže učijo, da bomo proučili sistem ocenjevanja in podobno. Sami smo sestavHi vpra-šalnik o profesorjih, o njihovem delu in o tem, kako se ražred do njih ob-naša. Kako pa v vaših okoljih poteka ob-veščanje, saj vemo, da je za slabo od-ločanje marsikdaj kriv kratek stik pri obveščanju? VANJA GRAD: Na šoli za farmacijo in zdravstvo imarao glasilo, v katerem je pol prostora namenjenega literaturi (pesmiro in prozi), drugo polovico gla-sila pa sestavljajo razna poročila s . krožkov, vesti o dogajanjih na šoli in zunaj nje. ŽENJA LEILER: Pri nas na gimna-. ziji Vide Janežič, imamo poseben bil-. ten in posebej izdajamo naše literarno glasilo. TONE KASTELIC: Pri obveščanju je pomembno, in to še posebej velja za nas mlade, da je najboljša neposredna* osebna informacija. Pisana vabila za sestanke sama po sebi ne pomenijo nič. Najbolje je, če greš k vsakeihu posameznemu mladincu, ga povabiš na sestanek m mu obenem daš še pi-smeno vabilo z dnevnim redom. i Pravimo, da je med delegati in v samoupravnih organih premalo mla-dih. Če pa že so, jih je premalo slišati. TONE KASTELIC: Ce hočeš o ne-čem razpravljati, moraš o tein tudi kaj vedeti. Mi pa smo z vsem le premalo seznanjeni. Večino analiz opravljajo strokovrie službe, vsi pa njihovih ana-liz ne razumemo. IGOR KLOPČIČ: Pri aktivnosti mla-dih tako vdelegatskem sistemu kot tudi znotraj mladinske organizacije bi , rad opozoril na razlikp med šolami in delovniriii organizacijami. V osnovnih organizacijah ZSMS v organizacijah združenega dela je precej mladincev starih že 27 let. Večina ima že družine in ponavadi popolnoma drugačne pro-bleme kot tisti, ki so deset let mlajši in samski. Še vedno pa so nekateri skup-ni problemi, o katerih bi se rftorali po-govoriti vsi: stanovanjska vprašanja, napredovanje"na delovnem mestu, so-cialna varnost in podobno Ali ste morda mladinci v združe-nem delu že kdaj dosegli, da vam je s svojimi stališči uspelo spremeniti ali dopolniti kakšen člen ali pa cel sa-moupravni akt v delovni organiza-ciji? JANEZ SUHADOLNIK: To le ta- krat, kadar se je nek posameznik, ki dela tudi v osnovni organizaciji ZSMS, osebno zavzel za kakšen problem in ga je tudi temeljito proučil. Več pa ne, saj so aktivni le trije mjadinci. Delo bi si morali vedno razdeliti, zaradi neaktiv-nosti pa pade vse delo na pleča^nega ali treh mladincev. IGOR KLOPČIČ: Mladinska organi-zacija ne bo enakopravna z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami toliko časa, dokler ne bo imela svojih stališč, in šele potem, ko se bodo v skupnem dogovarjanju kresala mne-nja, ko bomo ustvarili dialog, šele ta-krat bomo postali enakppraven sogo-vornik. Zdaj pa smo po načinu dela še vedno preveč podobni drugim družbe-nopolitičnim organizacijam. Pogosto vidimo, da se pri delu teh organizacij pojavljajo napake, mi pa, namesto da bi bili drugačni, te napake od njih celo - prevzemarno. Kadar analiziramo delo osnovnih organizacij .ZSMS v večjih mestih, kot je Ljubljana, vidimo, da ponava-di najslabše delajoprav osnovne or-ganizacije v krajevnih skupnostih. Mladi v njih niso tako povezani, kot-v šoli ali pri delu in zato tudi nimajo dovolj skupnih interesov. Na Vodma-tu teh težav nimate. ^ TOMAŽ RAVNIKAR: Naša osnovna organizacija ZSMS na Vodmatu res dobro dela. To pa zatp, ker smp malo bolj oddaljeni od središča mesta in se mladi zato ne porazgubimo po lokalih. Imamo dobre delovne razmere, pa tu-di veliko športno igrišče (100 x 200 metrov). kjer se vsak dan zbiramo. Ne-kateri pridejo po~končani šoli, drugi po končanem delovnem dnevu, tretji s predavanj. Poznanio se že od malega, večina pa je starih od 18 do 22 let. Ponekod lahko na primer oblikujejo predsedstva mladinske organizacije v krajevnih skupnostih s štirimi mladin-ci, nas pa je v predsedstvu 16, imamo 6 komisij, svoj časopis, itd. Mladinska organizacija je na Vodmatu v bistvu najbolj glasna sila. Za letos na primer načrtujemo okoli 50 akcij in od teh jih bomo zagotovo večino tudi izpeljali,, tako kot smo jih tudi prejšnja leta. Za dan mladosti, 25. maj, bo osrednja pro-slava v naši občini pray v naši krajevni skupnosti. Sicer pa se pri nas vsak dan nekaj dogaja. Pripravljacio ekskuržijo v Srbijo, organiziramo predavanja, po-govore, tekmovania. Tako delamo v naši KS že 15 let. Res je, da zadnja leta nekoliko bolj zavzeto, ampak sedanje dobro delo brez dvoma temelji na prejšnji aktivnosti. Kaj bi svetovali vašim vrstnikom ¦. iz drugih krajevnih skupnosti, da bi v svoje osnovne organizacije pritegnili kar največ mladih? TOMAŽ KOSEC: Nas mlade je naj-laže navdušiti s športom. TOMAŽ RAVNIKAR: Mi imamo srečo, ker imamo veliko igrišče, na ka-terem igramo košarko, odbojko, mali nogomet... Poleti se nas tam žbere tudi več kot 100 mladih iz naše krajev-ne skupnpsti, kjer je vseh mladih 450. Svetovati pa je težko: Vsak mora vede-ti, za kaj se zanimajo mladi v njegovem okolju. Pri nas je lažje, ker imamo že tradieijo in nam delp ne more več naenkrat zamreti. Pogovarjali sta se Lučka Špat in Janja Klasinc ki je gradivo tudi pripravila za objavo. Naloga ZSMS ni, da vpelje Ie izbra* ni del mladine, ampak široke množi-ce v sistem samoupravne demokraci-je. Ne sme in ne more biti organizaci-ja tistih, ki so »poklicani«, da delajo z mladino, ampak mora biti ravno množična organizacija mladih. Svojo dejavnost mora organizirati tako, da se skozi njo na najširši socialistični osnovi - pripadnosti boju za sociali-stično samoupravljanje - izražajo in uveljavljajo vsi specifični in razno-vrstni interesi mlade generacije, ne glede na, svetovnonazorske razlike, družbeni položaj in idejnoteoretsko naravnanost mladega človeka. Toda ob teni, ko smo formalno zagotovili uveljavljanje in usklajevanje razno-vrstnih in tudi različnih interesov znotraj in med družbenimi organiza-ci jami, društvi in oblikami združeva-nja mladih, smo v ZSMS omogočili le malo resničnega uvel javljanja različ-nih in celo nasprotujočih si interesov mladih. Po eni strani se je krepila samostojnost in enakopravnost zdru-ževanja mladih v družbenib organi-zacijah in društvih, kar je prav, po drugi strani pa se ti interesi niso uve-ljavili znotraj organizačij kotcelote. ZSMS je zato posegla zdaj na to, zdaj na ono področje organiziranja in živ-Ijenja mladih, ni pa uspela množično mobilizirati mladih na skupnih pro-blemih. (Iz otnutka progr«m*klh u»m«rlt»v za 11. kongrm ZSMS)