Razmišljevanje starega slov«i8«sk#ga kmeta* (Iz Savinjsk« doline.) Maoge \% ljudi, posebno iz mestnih krogOT, ki nas km»te blagrujejo, ker se nam baj« tako dobro godi. Ti ljudjt pač malo poznajo kmetski stan in njegove iežar«. Koliko je kmetij sedaj v vojnem času, kjer j« samo ena ženska doma, bodisi raati, sestra, žena — mnoga tudi z več malimi otroci — pa imajo veliko kmetijo, katero mora vso 8 tujimi delavci obdelati. Teh pa je sedaj malo in jih je zelo težko dobitU Pa Ce še tudi so, hoče vsak, da s« mu diiiaa izptaSa 2 živežem. Poznam ve* taJah kmetskib žensk, ki so od velikega napora, skrbi in dela do skrajnosti oslabele. Pa to ni vse! Kaj pa begunci, Id jih je povsoti' zadosti? Marsikateri dan jih pride k eni hiši po 10 prosit žiril. Nekateri bi živež tudi dobro plačali, pa kaj, ker nam je bilo večinoma vse rekvirirano in odvzeto. Za domačo porabo nam ]e bilo le pičlo odmerjenega in zato moramo sedaj silno varfievati, če se hočemo sami preživeti. Cital sem v časnikib, da nameravajo neke pivevarne prositi vlado za nekaj milijonov kron brezobresfnega posojila. Po mojih mislih naj bi vlada raje kmefystvo bolj podpirala, kajti od zemlle vsi živimo, za pijačo je pa tudi voda dobra. Nadalje naj se pomisli, da so pivovarnarji že tri leta hmelj skoraj zastonj od nas dobili, tako da se nam pridelovalni stroški niso pokrili; pivo pa se je kljub temu silno podražilo. Druge pridelke: ližol, krompir itd., smo pa tudi morali oddati za izredno nizko ceno. A vse te oene niso daleč v primeri s tem, kar mi kmetje potrebujemo. Vlade ne proslmo sedaj nikake podpore, pač pa bi nam naj preskrbela vsaj umetnih gnojil po znižani ceni. Umetnega gnoja sicer dobimo nekaj malega, pa silno drago: po 25 do 30 K 100 kg. Pa še ta je dvomljive vrednosti. Letos so se nam tuili davki zvišali, a bojimo se, da ne bo ostalo pri tem, ampak bodo kmetu naložili še več bremen. Vladi bi bilo svetovati, naj bi iskala denarja najpoprej pri onih, kl ga z lahkoto zaslužijo. 1. j. pri tovarnarjih, laslnikih rudokopov, pri bankah in dnigih veHkih podjetjih, ki imajo od vojske velike milijonske dobičke in kateri plačujejo svojim delničarjera po 25, 88 in celo po 50% dlvidend, Kmet je temelj vsake države, torej tudi naše ATStrije. Ce \% temelj trden, poteua so sm« nanj brez skrbi zidati močno stavbo. V nasprotnem slučaju se pa stuvba rada podere. Moj o6e, ako bi še danes žireli, bi bili letos stari 111 let, so nam večkrat pripovedovali, kako so bilt tudi t starih 6asib nekatere kmetiie z davki preobložen«, tako, da so mnogi vse popustili in pobegnili v tujino. Med temi sta bila tudi dva iz naših krajev: eden iz vasi Polče, in drugi iz Pariželj. Neko no6 sta oba pobegnila s svojo družino na Hrvatsko in jih ni nihče tukaj vefi videl Kakor je iz zgodovine znano, so se kmetje le tedaj pobunili, kadar so bili preve6 stlskani, nikdar pa ne, kadar jim je bilo dobro. Kakor sem že skrajii rekel, mest!ani nas kmete zavidajo. Jaz sem učakal že lepo slarost, pa mi ni znano, da bi kak me^tjan ali njegovi otroci prišli na kmete služit. Sicer so se nekateri, Id so v mestu obogateli, naselili na deželi, pa to niso nobeni kmetie, ker 1'ahko tudi brez dela dobro živijo. S kmetov pa vedno gredo moški v rudokope in tovarne, ženske pa v mesta in med temi jih je več, ki ne pridejo vefi same domov. Na deželi vedno bolj primanjkuje poljedelskih delavcev ln tn ' mi kmetje občutimo. Zato pa ne morejo \n ne sme*o drugi stanovi, ki polja ne obdeluje'o, soditi o kmetskih razmerah. Želeti bi bilo, da bi v agrarnih vprašaniih imeli prvo besedo poslanci, ki so izvoljeni od kmetskega Ijudstva,, a ne gospoda iz mest in lndustrijskih krajev, kajti le kopitar sodi naj kopito!