nsEUITU Jt G 0 Z D * E VBGETACIJE V SIOVE8IJI OB 2 A D S J E POLKDBHITTK P 0 D A H E S AloJ« i»rcclj LJubljana, 1961 II 166831 Y S t B I f A ..................................... atr. i PBBGT.EB PREIbK4!fIH' fOjJROfilJ ••••........... • 4 PH.0B8I IRaLIZB .............••••.••••••••. • 9 TifVBLJJiSffO BAftfE III OIOL.ICA. •••••••••• • 9 00RSM8K0...................••.••.••.. • 43 HOTB^JSKO Iti PT3I*4O1?5>:O............... * 47 DOtESJSKO IS ŠTAJFFžCO................ • 50 4UT,I2B T.ISA If OSIhJA..................... w 57 ?AT»KOLiTTKS POSTAJB................... " 57 ^: ffl 08TA97Z 12 SEDISSSTOV...........#. - 6o ABHEOLOŠKA 3AJBIŠČA............ ¦ 61 ................................. - 64 POflK BAZVnjA VBGEfACIJE ? 3T0VBSIJI .. # 68 PROBI li BOKfl......................... • 74 OSTAtO GOZIBO DBITJK.................. « 78 FOfSKTEK.............................. " 80 IITIH Af tm A................................ " 84 tABSLB I - XI............................ * 90 U V 0 D J Za sekulaml razvoj gosdne vegetacije naših krajev ae že dolgo časa zaniiaajo ne le naSi domafii floristi In anpak tudl številni tujl znanstvenlki* Banašnje slovensko ozem* lje je bllo namreč ˇ zadnji ledeni dobl 6omnevr5i refugium sred* njeevropskega rastlinstva. Tu naj bl bllo rastlinstvo, ki se je utrlkalo pred ledenlkl, prežlvelo ohladitvenc sunke, ln od tod naj bi se takoj, ko so klim^tskl pogoji to dovoijevall, začelo preseljevati nazaj proti severu. Z druglmi besedaml se to pravi, da iš^ejo znanstvenikl izvor današnje 8redn,icevrops?ce flore v naših 'tCiMjih. To domnevo je še podkrepila objava rezuitdtoT pelodnih anaiiz šote z Ljubljanekega barjaf ki jlh je napravll Pirbas (1923), Dolga lcta je bll to edlni podatek, na katercga so se skiicevail vei avtor^i, ki so omenjall naSe kraje (Bertsch, Pir* baef Gcime9 Zeuner ln dr. )• Toda palinološko delo je v sosednjih pokrajlnah naglo na« predovalo, prl nas pa smo ostalt dolgo 6asa še vedno na isti, za$etnl stopnji. Števllni razlskovalcl (Čemjavskit Bi^tndtner, Firbas, I«onaf Lf5dif Zolyomi in drugl) so podall že do podrobno« sti izdelane sheme r^zvoja vegetacije svo^lh pokrajin. Tako Je poetula praznina, ki^jc v hiBtorično-florlsttčnem oziru dutila ˇ naglh krajih, vedno bol^ očlta in 80 si tuji znanst^enik:! skas Sali pomagati z lastniml ruzlskavami materlala iz nagih krajev. Po drugi strani pa^je tudi pri nao kazala vedno večja potreba, da mi 8ami že kdaj zaSneiro s pallnoloŠkim delom. Zato smo pred leti zasnoTali obsežen program vrtanj v se* dlmentih Ljubljanskega bctrja in drugod po Sloveniji, z namenom, - 2 - i da zberemo film več materiala za pelodne analize« Pregledn«* karta (Tab.T) prikazuje kraje, odkoder izvira preisto*no gradlvo. Za« radi popolnega pregleda nad vsem paleobotanlSnlm delom bomo najS> lli v tabeli tudi kraje, v katerih bo delali drugt r«izlskov«ilcl, Vendar je do sedaj oprotvljeno delo Sele osnova. T?^ziska= vanja bo treba razSiriti na nerazlskana področja Slovenije ter pose&i nazaj do začetka pleistocena in ˇ fcončna obdobja terci« arja, da bomo tako Cim preje prišli do zaokroženega pregleda nast«in\ca naših gozdov. Terclamo floro naših krajev so že pred sto letl (od 1850 do 1885) na podlagl makrofosllov precej temeijito prouCili te» danji najuglednejSl paleontologl * Fttingshaueen, Llpold, Morlot, Stache, Stur In 'Jnger, Žal ni njihovega dela še do danes nlhCe poprijel. Palinološke r^ziskave pa so se pri t\<*b zu^ele s Firbasofn; prvo do^ače delo smo dobili leta 1944* ffekollko večji rasmah pa bo doživela paiinoloSka raziskavanja Sele po letu 1955« Pallnologija - zgodovina gozdne vegetacije je danes Se ˇ stadiju čiste znanosti, zakaj Se vedno mor* nabirati In kopi= čitl 5ia več pod^tkov, ki nam dajejo vpogled v zakonltostl razvo« ja veget^cije. To je posebno važno v 5asu9 ko hočemo gozd aktlv* no regeneriratl ln s tem globlje kot kdajkoli poseSl v enov^nje naraveTin pri tem seveda tve^mo9 da bomo marslkaj storlll proti Zctkonitostim biološkega razvoja, ne vedoč, kčtkšna bo re* akcija nar^Yem Gozd namreč kot biološka enotči ln celota ne%gi* ra le preko svojth tisočerih indlvidu^lnih elementov, ampak je tudi kot celota sposoben števllnih reakcij z daljnosežnlmi po* sledicami. - 3 - Da je bilo mogo&e opravitl obsežna razigkov^lna delaf na podlagi katerih je nastctla ta r**zpravaf gre predV8«m sahvala STovenski akademiji znunoeti ln umetnosti, ki je omogočlla več= letna terensk^ razlskoTalna dela In rajiiaeroma drage laborato= rljske prelskave, ter Skladu Borlsa Kidrl^a, kl je finanslral 107 metrov globoko vrtlno na Barju* Enako pa sem dolžan zahvalo za koriatne spodbude ln na« svete prof, dr. E. Uay*rjat akadeiaiku prof. dr. S.Brodarju, akademiku prof, dr. I. Bakorcu, viš. znan. aodel« dr« M.Wrabra ter znan. sodel* dr. Ing. W. Brodarju in vsemf ki so karkoli pripomogll k uspešnema delu, pa na tem mestu niso posebej i\)eni. - 4 ~ FBBGLED PBEISKASIH PODTtOČIJ T a b. I. PELOPHB ANALIZB 1. LjaBLJANCKO BARJE IH OKOLICA KraJ 1 Čma vae 2 Babna gorica 3 Him**ka ce^ta (barje) 4 Ižan^ka ce*ta 5 Šotlšče prl Igu 6 Pri Molcarju 7 Be?»nikov kanal 8 Bevke - žotišče 9 Bevlce - SotiSče 10 Bevke - šotišče 11 Kamnik pod Krimom 12 VrhntSka opeksma 13 Notranje gorice 14 Smodinovec 15 Š F. Firba!» P« Pirba« P. Pirbas P. Firbafi A. Šercelj A. Šercelj A# Šercelj P. Plorpch A. Šercelj A. Šercelj A« Šercelj Am ŠercelJ A. Šercelj A. Šercelj A. Šcrcelj Geol« doba holocen holocen holocen holocen holocen holocen holocen holocen hoiocen pleiptoceh-holocen holocen pleirtocen plei»tocen-holocen pleirtocen plelftocen (negat.)x negativno " porneni, da v ^caimentih ni bilo pelodov ln f»por; zato teh nahajallšS prl opl^lh ne bomo upoStevali. - 5 - 16 Vodnikova cepta 17 Vič-opekarna 18 Poljan-ka ce«ta 19 Valvazorjeva ul« 20 Dolgi mo«»t pri Viču A. Šercelj A« Šereelj A. Šercelj A. Šercelj A. Šercelj plei^tocen plel«tocen (negat.) plei?»tocen (negat.) plei*»tocen 2. GORENJrKO 22 Čijec, PoJcljaka 23 BlejpJco barjc 24 Lolcarji, Vodice 25 Hevlje 26 Bobovck 27 Kamnik 28 Mokrlška jama 29 I>o&ar*ka dolina 30 Dralovka 31 Za«lp pri Bledu 32 PoljCe 33 Kranjpka gora 34 Prl Trlglav*kih A. Budnar-T, A. Budnar-T, A. Šercelj A# Budnar-L< A9 Šercelj A. Šercelj A. Šercel^ A# Šercelj A. Šercelj 1. Šercelj A. Šercelj A# Šcrcelj jesserih Šercelj holocen holocen ?r. pleiptocen pleiptocen pleirtocen (negat.) plel^tocen (negat.) holocen holocen plei^tocen (negat*) holocen ? (negat.) ? (negat.) holocen 3. fiOTRAKJCKO IH PBI^ORSKO 35 Črni kal 36 Ilir*ka Bi«trica A. Šercelj A. Šercelj pleiptocen (nefeat.) t (negat,) • 6 - 37 Čepičko polje 38 CerknlSko jezero 39 Predjam**ka jam« 40 Betalfcv Spodtiol 41 SajevSe 42 RakuljSčlca 43 Voljčja araga 44 Benče 45 Lljak 46 H# Gorica 47 Tolmln 48 Crpenloa A. Šercelj A« Šercelj *• Šcrcelj A. Budnar~L. A. Šercelj A. Šercelj A* Šercclj A. Šercelj A. Šercelj A. Šercelj A. Sercelj A. Šercelj holocen (negat•) holocen ? (ncgat.) pleifitocen pleistocen plclstoccn plelfftoccn holoc«n (negat.) ? (negat.) pleiptocen (negat.) plei^tocen (negat.( 4. POLKHJfKO II? ŠTAJEtfSKO 49 Gropuplje 50 Gropuplje 51 StavCa vas 52 Gomje p>lje 53 Dolcnjfkc Topllce 54 Zalog prl Sovem 55 Zalog pri Novem me«tu 56 Koptanjcvica 57 Kronovotob avtoce^ti 58 ŠraarjeSke toplice 59 Gradac 60 Ribnica na Pohor,1u 61 Lovrencna Pohorju A. Šereelj ,pl A* Šercelj holocen A. Šercelj plel^tocen A. Šercelj ? (negat.) A. Šercelj ? (negat«) A. Šercelj nal» plei^toccn A. Šcrcelj f»tar« plel^tocen A. Šercelj oil* plel^tocen ^ A. Šercelj ? (negat.) A. Šercel j hilocen A. Šercelj ? (negat. A. Budnar-T. holocen A. Budnar-T. holocen 62 Cmo je7,ero na Pohorju A. Budnar-T. holocen A H A L I Z B L E S A I N 0 G L J A . 1. PALEOLITSKE POSTAJE. 63 Hevlje E. Hoffaann pleirtocen 64 PotoCfca zijalka E« Hoffmann plel«tocen 65 tffokriška Jama A. Šercelj plei«tocen 66 Betalov fpodaol A. Budnar-L. plel«tocen 67 Otošlca jama A. Budnar-Ii. plei?»tocen 68 Par«fca golobina A# Šercelj plel^tocen 69 Jama v tozi A# Šercelj plei«-tocen 70 Ovčja jama A. Šercelj plel«tocen 71 Črni kal A. Šercelj plel«tocen 72 Koftanjevlca A. Šercclj plei»tocen 2. NEDATIKANI LECNI OSTAHKI IZ PLEISTOCESSKIH SEDIMENTOV| Lolcarji pri Vodicah A« šercelj Bobovk pri Kranju A. Šercelj Prevoje pri Domžalah A. Šercelj StražISSe pri Kranju A« Šercelj Komenda A. Šercelj Ljubljanplco barje ? K. Ettingshau^en 3. MLAJŠE AHUEOLOŠKl POCTAJE. barje več razi?»k:ovalcev 8 • Lubnlška jaoa Dobrovnik RuSe "Emona" Bobovk Drnovo A. ŠercelJ A. Šercelj A. ŠercclJ A. šercelj A. Šercelj A. Šercelj A. Šercelj Iz peznama moremo razvldetl, da je bllo napravljenih ve5 razi^kav na Ljubljanpkeo barja in okollcl« Toda to nl toli* ko v zvezi z nepopredno bližlno Ljubljane, ampak z okolnoptjo, da «»eaifflenti Ljubljanpkega barja izjemoma ni«o 5»terilni, kot je to pri drugih zelo pogo^t prlraer« Barje ?»e namreČ že od pllocena naprej greza, čeprav neenakomemo in na razllčnih me«tih In ˇ različnih ča«ih razllffno, Zato pa je bila pedlmerjtacija toliko pentrejša ter obptoji toliko večja verjetnopt, da skriva Lju« bljan^ko barje v »ebi ^edimente Iz v»eh oddelkov pleir»tocena ln holocena - ene tut, dnige tam. - 9 ~ PELODHE A N A L I Z E LJUBLJAHSKO BABJK IN OKOLICA 1-4 Firbasova razinkavanja Kot prve In nafctarejše naj navedemo štiri Plrba?»ove dia« grame (štev. 1*4), objavljene v Loto^u leta 1923. Firba* *ani je podal dovolj obSirne opl*»e ter lnterpretacijo« Priznatl pa mora= mo, da je po««tavil za tedaj (ln fie za dane*) drzne trdttve, ki9 bi jih z danaSnje perppektlve na podlagt njegovih dlagraaov ne mogli zagovarjatl. Morda je najvažnejše to, da je začetek ra*= širjanja bukve poptavil že v prebbreal, kar je bllo za tedanjo pevemjažko orlentirano pallnologijo,nekaj nenavadnega« V raz« predelnici št, 3, na ftr, 228 je to ja«no nakazal in tudl prl* merjal s drugimi pokrajinaml, 5 Šotišče pri Igu ( Tab. H ) Ob robu zaščltfhega šotišSa med 5rno va^jo in Igom je bi = la leta 1955 napravljena vrttna z ročno vrtalno gamituro, ti* pa Bachnoif«1^• Zdt «^ef da je ta vrttna zelo bli%u me«»taf odko« der Izhaja Flrba«ov diagram llf oz. profil 1. Vrtall ?*mo ob ro* bu pr^ optalega dela šotišča, toda na terenut k^er je bila šota Žc porezana, vendar zeraljlšče neobdelano. Teren «e je zaradl plap»ti5no«tl podlage že popolnoma izravnal z okolico. Čeprav je tudl na teta me«tu o«talo še kakega pol metra šote, je ta Že tako preperela, da ni več porabna za pelodne analize in «>aio za« to začeli jematl vzorce šele od globine pol metra navsdol* K - 10 - profilu bi morali priStetl zgoraj še en In pol taetra debelo plap»t že porezane šote. Vrtali *tao lzmenifcno v dveh vrtinah, da po vzorci Sim bolj Intaktnl. Profil (0 - 50 Sota, lci prehaja navzdol v gittjo, 50 - 800 em jezer*»fca kreda, 800 — 950 cm karbonatna glina» Dlagram Lot pmo že prej 09eni.ll, ni^mo pri anallzah apoštevall optan kov šote, temveč šele prehodno "jezerpko blatoHf gittjo. Flrbaff pa je *prav na^protno- preirkal «amo šoto, v kredo namenoma ni po«egelf kajti iz njegovih izvajanj nedvoumno patl, da je imel kredo za plei«stocenj»k:o u??edllno. Diagram nam prikazuje zaSetelc važnlh ^prenmmb v «e«tavu Lne vegetacije, kl jih je «prožil nekl pomembnl dogodek še pred 5a«omt do katerega ^nao ?»egll z našo vrtino. Vendar rnoremo zane= ^ljivo ugotoviti »plošno tenclenco upadanja pelodne vrednopti dre« ve*t Vinnv, Betula, Callx (Plcea) ter Irto5a«no zmanjševanje vredno^tt N A f, Ta tako tmenovana fcrlofllna grapa nakaTiuje pred« hodno hladno obdobje; ker pa je v rnočnem upadanju, n^snanja ?*le« dečo toplo periodo# Iz tega ja«-no vidimof da pio pri dnu dlagra* tna zadell v neko terminokratično fazo. Če «i pogledaaio krivulje mezofilnih In termofilnlh elementov, vidimo, da ?»o prvl (Q Mp Colylu«»f Alnup) že znatno razširjeni, termofilni (Pagu*», Carpinuf«, 0«trya, Abiep) pa Šele v«topajo ˇ diagram. Toda ne vwi enakos Able«? «e po5a«i in enakomerno raz» širja, tudl Barplnu? in Acer ne kažeta kake porebne eknpanzivnopti. 11 Nekoliko bolj bohotno »e razširi O«trya in do«eže prav v tea ča»u višek ^voje razpro«»tranjeno«ti. V?»»e pa prekaša po ^vojeia naglem vzponu bukev, ki je v Izredno kratkem 6a«u o?»vojila go» tovo v*e zanjo prlmerne terene ter poti^nila v ozadje o«talo gozdno drevje. Ker je bulcev med našimi najobCutljivejSiml go» sdnlml elementi (dokaz za to «*o oo^ledlce ka^-nih «poraladan«kth mrazov v zadnjih letih), Je njeno nenavadno bohotno razširjenje zane^ljiv indikator tedanje tople dobe(Pirba?»f 1949 t 241). Ja«*no je torej, da 99 ppremembe, za katere f*ao oraenili, da jih diagram le nakazuje, ne pa prlkazuje9 zelo pomembne in da «memo na podlagl navedenih opazovanj ^ precejšnjo gotovo«tjo domnevati, da «mo zadell ˇ preboreal, to Je prelomnico med dve* ma oddelkoma kvartarjat plei^tocenom ln holocenom* Za <"edaj naj bo to le delovna hlpoteza, ki pa jo bomo na koncut po prlmerjavi z o«taliml diagrami9 «kušali dokazati. Nadaljnji razvoj vegetacije bi mogli globalno označiti kot fazo bakve. Hjena krivulja dominira nad v«»eini Oftallml, 6e« prav je bukev zelo «lab producent peloda. Vidlmo, da bufcev ˇ dveh «onkih do*»eže najvišje vredno^ti, pri drugem visku celo 6O^6t za tem njena vredno^t zopet naglo apade« To razdobje prve« ga in najvefijega vzpona bakve bi rnogli poptaviti v boreal* Paralelno • tera najmarkantnejšim pojavoia pa oioremo za« flediti še več druglh «preraemb. Krivul je kriofilnlh elementov padejo na minimuoi, me«-ofilif predv«em QM ter Coryla«t «0 •»« raoraii z boljših me«t umakniti bukvi In mo obdržali le še manj« ge površine, Carpinu«» in O«tya do«ežeta pred prvim viškom bu* kve anailne vredno^tl toda tadi ta dva ji ktnalu podležeta. Alnus *• od neznatnih vredno^ti polagoma vzpenja «kozi ve« boreal do - 12 - začetka upadanja bukve. Tudi jelka **e je mogla v borealni fazl bukve šele malo uveljavitl in |je poča^l o«vajala manjSe površl« ne ter e»e vrašč^rv bukove gozdove. Boreal je torej Izrazlta fa* za bukve« Ha*»lednjo fazo karakterlzira znatno nazadovanje bakve« Ha n^en račun «*o pe razširili: Abief»f Alnu^, me«toma Ulmu«» ter ka^neje Corylu?« in delno Picea. Če bi i«fcali vzroice tega pre« cejSnjega uaika bukve, bi aiorali gotovo po^taviti na pir«o mesto klimat«>ice ^preaiembe« Vročemu in ?»uherau borealu je namreS f»ledi» la zmemotopla in vlažna atlart^ka perioda^ lci je verjetno favo* rizirala jelko, po vlažnih obrobjih dolin pa jelšo. Le^ka je prodrla na aie«*ta, icjcr *o «»e razrcdčili bukovi «?e^toji. Zdi *ef da je bila v ppremenjenem okolju lconk:urenčna moč bukve zmanjša« na* Tako ni bila več lzključna go«podarica gozdov, ampak je mo* rala čeliti pro^tor z jelko ter QM# To atlantffko periodo gozdov bomo označili kot bukovo-jelklno podfazo, V na«*lednjem obdobju, po nnenju paleoklimatologovf zo* pet «»uhi ln topli dobi, je bukev ponovno pridobila na razširje* no*-tif toda šc zdaleč ne toliko kot v borealu, «aj do«ega «iedaj komaj 40^ vredno«ti v«*eh dreve?»« Tudi tu je tik pred k:ulminaci= jo bukvc gaber do^egel nov višek« Partnerja bukve *ta *»icer še vedno jelka in hra^t, v«n« dar bu&ev toliko dOQiinirat <3a aaoremo upraviSeno govoriti o dra« gi ^ubborealnl fazl bukve^ ki pa je prekinjena po kratkotrajni prevladi .jelke in hra«*ta« Cubborealno fazo moremo na našem diagramu raztegnlti do mepta, ko začne krlvulja bukve ponovno upadati in <*e zaSneta - 13 - dvlgati fcrivulji jelSe, bora ter gabra. Tz pledečega »ubatlantižca« ki pa z naŠim dlagramora ni aa« jet, Imamo na tem mei*tu cca 2 m vipok profil šote, po večinl že poreaane? fcoliltor pa $e Je o?»talof «e je tako iz«ušila in pre« perela, da dane? nl več primema za pelodne analize. Zdi ?e, da bi mogli začetek organogene »edimentacije (gy» ttje), lci pomeni tudi začetek zaraš5anja jezera, po^taviti ˇ dmigo polovico »ubboreala. Za to Imamo precej trdne dok^ze: ?e* liko število koliS6ar«kih na^elbin po v«en barju* Čeprav jih arheologi ne pof»tavljajo v«e v i»to dobo, «?odijo vendarle v pre« hodni ča«» med karaeno in kovln«»ko dobo, to je v eneolit. Z letnico izraženo pomeni to približno 1.800 pr. n« §«9 lahko tudi malo preje all ka^neje. Ker pa «o pri večini koliŠS kalturni o«tanfcl v gyttjlf koll pa ~o *»eveda zabitl tudi aalo globlje, v ^podaj ležečo kredo» je ja^not da «e mo«tlščar^ka kultura ter začetek zarašČa' nja jezera ča^ovno ajemata, torej padeta v čaf okrog 1.800 pr» n. §. Iz tega «ledl nadalje, da je šota z Tijubljan^kega barja po ve5ini «»ubatlarfc*ke staro«tit le nanjši "podnii del naj bi pripadal «ubborealu. Profll namrefi ja^no kaže9 da je pod žoto 9 ffl debela pla«t lcrede ter karbonatnc gline z izrasito holocen«ko vegeta« cijo. Prav v tem ?»e v*i naši dlagrami bi«tveno raallkujejo od Firba^ovih. Oglejmo «i šef kafco «o po^amezni gozdni elemcnti preživ« ljali navedene klimat»ke faze. - 14 - Plnu« je na začetku dlagraoia za^topan le še * 25$ vrednowti gozdne vegetaclje, kar je znak9 da «»mo že prav na koncu hladnega obdobja. V začetku boreala pade krivulja borovca na vredno*t manj kot 5^ ter niha na teh vredno«tih v«*e do <*utbatlantlka. Če pomtrlimo, da je Pinu* izredno ffiofian producent peloda, /po Erdt« manu (1954) producira eno razevetje P. ?*llve«tri« cLa 5t775.000 pelodnih zrne, P. nigra celo 22,500.000/, uvldlmo, da v dlagra« rau lzkazuje borovec pretirano vl*oke vredno»ti# Zato nekateri (Iver«en, Troel**Gmith) pri preraSunavanju od^totnega deleža po« •ameznlh dreve« 4 krat ztnanjšaflo vredno«ti peloda borovca, le«ke In jelše. To je treba na diagratnu po«»ebe3 oznaCiti. Če to upoštevamo, vldimo, da bi 4 krat zmanjšana borova krivulja *koro izginlla iz diagrama, kar bi kaz&lo, da je bll tudi bor v oo«tglacialu zreduciran na miniutum. Plcea je bila že v preborealu precej razširjena, «aj do«e* že ˇ diagramu vredno^t preko 10^ ; toda od boreala dalje je Ime« la le še malo pro«»tora, ker jo je o«tala gozdna vegetacija po« tifnila ˇ ozadje. Able^ vtopi v diagraa šele z borealom in »e po5a«I dvlga ter do~eže v atlantiku prvl znatnl vzpon, dnigi veSJl pa Sel* T •ubboreala. Betula je bila v preborealu pomemben gozdnl element, Seprav mnogo manj kot Pinu«* V topli doblf od boreala dalje pade njena krivulja na minimum "in o-tane pri malenko^tnih vredno«tih v«e do fubatlantlka« Ker je tudi breza zelo močan producent peloda, «o dejan3«-ke vredno^ti še nižje icot kraže diagraa. doživlja irto u«odot Od preboreala dalje njena kri» - 15 - vulja raočno upade ter «e pojavlja Vf*e**kozi le z nekaj od*totki. Alnu« f»e je pojavila že v preborealu z nizfcind vredno^talj njana krivulja *e poča«i In enakoraerno dvlga ter v atlantlku do« *eže že precejšnjo vredno«t9 še višjo pa v začetku «ubatlantik:a; glede ocenjevanja njenih vredno«ti velja i«tot lcar f»mo oraenili ˇ zvezi z borom. Coryla« je do«»egla ab«olutni aiak«imum prav v presledJcu, ko *e je ufnikal bor in je bukev Of*vajala teren, torej v preborealtu Tako bi mogll imeti ta višek za nekak rudlment bujne wle«kine fa* ze" v borealu «rednjeevrop«kih pokrajin In »everno od Alp. Bakev9 ki «e ^e prl na« razdlrila mnogo preje, Je namreg pooolnoma u«*ta« vila naglo razširjanje le«ke in jo tadi raočno zatrla* V atlan« tlku je mogla le«ka ponovno o«vojiti tnanjše površine, kot to prl* Sa dvig njene krivulje; toda že na«lednji višek bukve jo je zo» pet močno zreduciral, kar je rasvidno Iz diagraraa. Toda tudl pri le«kl moramo upoštevatl nje^o izredno pelod« no produktivno*t ter zato vredno«t njene krivulje 4^krat »raanj« šati. Tako dobimo re« nenavadno nizke vredncti. V tem ozira «e naS diagraa znatno razlikuje od o«talih evrop®kihf kajtl v po« krajlnah ^evemo od Alp le«»ka pnpolnoma dominira nad Vf»eiat o«-ta* liml dreve^nidii vr^taml «kozi ve«» boreal, da govore tam o «amo« •»tojnt le-kinl fazi. Oaercetum mlxtam je kot celota doživel nekaj razvojnih peripetij, kl jih je vredno omeniti. V prehodnem preborealaeia Sa««u je izrinil pionir^ko borovo-brezovo vegetacijo ter je bil tako QM poleg le«ke glavnl pred«tavnik gozda ln bi mogll tudl tu govoriti o rudlrnentni QM fazi, ki pa je bukev nl pi*«tila do pol» nega razvoja. - 16 - Za zafietno fazo je znaSilno, da «o po realni vredno«*tl pe« lodov v«l trije približno enako za«topanl9 z na«topom bukve pa «ta »e morala umakniti predv«em 01fiiu« ln Tilia, ki «ta blla do konca pubboreala «*koro popolnoma izrinjena, hra«t pa je še ostal na približno enakl višini. do«eže takoj v začetka boreala vredno««t 20#f toda, upade v 5a«u prevlade bukve ter «e ponovno nekolikanj dvigne v atlantiku, ko je bakev zopet v nazadovanju. y «*ubborealu pa zaSne krivalja bre»ta upadati ln «e zniža na ffllnlmum že v začetku «*ubatlantika« Quercuf ^e v«e«kozi od preboreala pora^čal precej ob«ežna ozemlja in obdržal *-kozi v*»e perlode moSne pozicije, kar priča nlkoli ne po«ebno nizka krivalja, ki «*e v «abboreala ssa kratelc Sa« močno dvigne In f»e v nadaljnjem razvoju obdržl na pre^jSnji in ptalni viSini. Ttlia je fcot «lab producent peloda vedno prikazana v dia gramih z manjšimi vr«dno«tmi. Toda^tudi 6e to upoštevamo, je ˇ našlh dlagramih za-topana z mnogo nižjiml vredno«tmi kot v opta lih «rednjeevrop"kih dlagramih« Pri na« je bila lipa prav v začetku QM - Corylu« faze najbol^ razšlrjena; ko pa je na«topila bukev, f»e je lipa morala umakniti 2 veSlne položajev, -aj pade njena krivulja na 1 — 2 f> Tollkšne vrednoftl je obdržala — % vme*»niad popolnimi preklni« tvami v«e do konca »ubboreala. tadi bukev jc med naj«lab§imi prolzvajalci peloda« Po navedbah Erdtmana (1954) producira ena inf!ore«cenca le 175.000 zrnc, razen tega cvete le v-akih 4-6 let (fcfraber, 1957)» Zato «0 toliko pomembnejše 40 - 60 od^totne vredno^ti - 17 - bukovega peloda in to že v borealu! Če «ledimo poteku njene krivulje, vidlmo, da do«eže žc v prvem »unka zelo vi»oke vredno«tl (50 $)t nato roalo upade, tcr proti fconeu boreala v ponovnem naletu do«*eže ab«-olutni mak«lfflum 60 +. V atlantika pa «e je morala bulcev delno umakniti ter je napairvlla pro*tor jelk:if jelšl in le«lcl. Hjena krivulja pade ce* lo pod 20 #• V «ubborealu pa je bulcev z novo <>ilo o»vojila del izgublje« nih poBtclj ter «e tako njena krivulJa Se enkrat dvlgne do 40$, nvoje prvotne razproptranjeno«»tl pa ni do«egla več, kajtl vedno močneje «e je v bakove «e*»toje vraščala jelka« Zelo verjetno • raemo l^kati prav v tedanjem Sa«u zaSetlce formiranja naše današ* nje združbe Abietl—Pagetutn. Carpina«g Njegova krivulja v^topl v diagram l«toča*-no % bukvlno9 toda do«eže mak^lmum rszvoja Še pred prvim vlškora ba« kve9 poteta pa niha vredno«t gabra «kozl ve«» boreal ln atlantlk na razmeroma nizitih vredno«tih. Ponovno me vzpne tik pred «-ubborealnim vi^kora bukve. 0*»tr.ya tudl čml gaber je imel najugodnejše ra«tnc pogoje ali največ pro*»tora tik prcd viškom bukve9 ka*ncje pa «« je očl« ˇ Idno moral amaknitl na bolj pu«-ta in revne^Sa tla, kjer *e je še ohranil kot pionlr«-ka vegetaclja. Kakih po^ebnih »prememb in odvl^nctl od klimat«kih dogajanj ne kaže v v««etB ka«nejšea La*u* Acer do^ega le v zač^tnih »tadljih razvoja ll«tav«kih go* zdov vredno*-ti nekaj od«totkovt od boreala dalje pa ®e le še f»poradično pojavljajo po«amezna zrnca njegovega peloda, neveda - 18 - ne ?memo po tem «*fclepati na popolno izginotje, ampak je to zopet po«ledica majhne prodttkcije peloda ter «labe ohranljlvo»ti, HAP («Non Arborum Pollen). Vredno^ti NAP «mo računali v od«*totnlh vredno^tih AP, Kot kaže diagram, «o te vredno^-ti zelo nizke9 «*aj nltl ob lconcu gla« clala ne do«ežejo 40i^# Po nekolilco vlšjih vredno«tih NAP bi mogli fklepati na manjšo pokrovnct gozdov v ka*nem glaciala ter kaene* je v zaSetku atlantika« Protl koncu atlantika zopet pade vredno*t HAP na minimum ter o*-tane razmeroma niska ^kozi «ubboreal. V NAP «o upoštevane tele zelišfine ali grmovnate ra^tliner Gramineae (mak«itnum 6,5<), Cyperaceae (lf5^)t Chenopodlaceae (H)t Caryophyllaceae (lf5^)» Erlcaceae (lt6^)f Umbelllferae Menyanthaceae (6,5^), Hanunculaceae (l,#), Compo^itae (294^) Ro-aceae (Of5^)f Egul^etinae (4f8^)? Plliclnae (3,2^), Varia indeterminata V prlracrjavl z diagrami Iz dragih krajev je delež NAP zelo nizek in bi tnogll to imeti za po-ledlco %elo go«to pora^lih po= vršin, kajti tudi Gramineae do^ežejo le 6^. 6 Prl Mokarju ( Tab, III ) Vzorci f>o blli vzeti z ročno vrtalno gamitaro na recentni terafl ob eevemem brega Iščice, 200 m vzhodno od mo»tu prl ^o« karju. - 19 - Profil 0—100 cm — Preperevajoča šota, 100-550 cm - Jezer«ka kreda, me«toma * polžki in ra«tlin« o«tanki, Vrhnji, šotni del, ki je verjetno le še o«tanek debelejše* že porezane šotne plapti, je preperel in za pelodne analize ne» primeren. Porabili «ao le del profila od 100-550 ca globine. Dlagram. Tudl ta je na^bolj karalcteri*tl5na icrlvalja bufeve in naa bo zato ^lažila za fcronološko orientacljo. Po primerjavi f» prej« šnjlm nam dovoljuje uvr«*titi ^podnji del dlagrama v boreal, «red« nji v atlan«ico dobo, zgomjl del pa v ««ubboreal* Vendar «»e ja«no vidl, da je ta za^topan le konee boreala in morda polovlca pub» boreala« Predptavlja nam torej, morda nekollko podrobneje, i«to lcot o<^rednjl del diagrama št. 5 (Tab. II)« Zato borno z opi«om kratki. Krivalje Jcriofilnih elementovj Pinup, Betula. Callx se gtbljejo v«e»kozi na oalnimalnih vredno«tlhf kar je za ta 5a« po« polnoma normalno* Poadariti je vredno, da «»e krivalja bora na vrhu diagraoa Se ne začenja dvigati, kar je znak da «ao še pr«di «»ubboreala# Abie« ima ^aradl vlfikai bukve v zaSetku diagrama še nlzke vredno^tit vendar «e v 5a«a nazadovanja btikve nekoliko dvigne in do«eže višek v atlan«ki doblf ko pade krivulja bukve na mlniaum. V *ubborealu pa kljub ponovnemu vzponu bukve ohranl znatno vred« no«"tf kar je znak, da *m je že vra«la v bukove - 20 - niha z znatnimi ˇrednctnii «kozl v«e periode in *• protl koncu «ubboreala Sc moCneJe dvlgnc. Hjena realna vredncmt pa ie «*eveda znatno manjša. Corylu«» do«ega razmeroma nizfce vredno«tif edino mofinejSi »unek ob ča*»u padca bukvlne krivulje je omembe vreden. Tudi prl le«ki Je njena realna vredno^t nnanjša od grafiSne, QW Od treh elementov QM je ohranil Quer in nadalje naglo upade pod 10 #. Plcea je blla na rae»tu že v zaSetnlh fazah našega diagra« ma, vendar z neznatnlml vredno^tml. V začetku otoplitve «*e Je tudi precej razširilaf «aj do**eže njena lcrivulja do 15 %\ ˇ i** razlto topli dobi pa Jo je zadrževala balcev* Abie« !»e je po^ila kmalu po zaSetku aočnejšega ogrevanja» čcprav s rasmeroma majhniml vredno^tmi, Nelcoliko moSnejše ra«* Sirjenje je dcegla šele v borcalu. Xarix *% je pojavil^e v zadnji hladni faziin Jca^neje iz diagrama popolnoma izgine« ^e tadi tu kot povrod do*-egla nekoliko pomembnejšo vlogo le ˇ hladnl fazi v družbl z borovcem In brezo. Vredno^t njene krivulje nlha v»e«k:ozl do boreala z nekaj od^totkl, z bo« realom pa iz dlagraoia »koro izgine. Betula je v zaSetku do«egla razmeroma majhno razpro««tranjes no^t, kar je zopet prav na«»protno razmeram, ki jlh poznamo ˇ ^evemejših pokrajinah. Tam je blla namre5 breza, *fcupno z vrbo, začetnlk gozdne faze v 5a«*u prchoda tundre v gozdt šele lca^neje *>e jima je pridražil bor. Od začetnlh nizklh vredno«*tl «e krlvalja breze povzpne še pred aleTSdom do 15 "t>\ ˇ allerSdu jo je začela izrlvati le^ka In QM9 V mlajši "ubarktlčni dobl je do^egla breza «voj višek 30 $% toda že v borealu pade njena krivulja na mlnimalne vred-no«-ti. Alnu«> «*e po^avlja — ?»icer z nizkimi vredno«"trni že v za* Cetnlh otoplitvahih fazah, veCjo razširjeno«t pa je do^egla šele v borealu« - 24 - Corylm» Tudi le^ka do«-eže v allerBdu znatno vredno*t 20 ## nato v Sa«u »ledeče ohladitvene faze pade zelo nizko in pe nato v preborcalu dvigne do vredncti preko 30 #, dokler je na«top bukve v borealu ne poti«ne v ozadje. QM vptopl v diagrara še pred le^ko in že pred allerSdom. Zadnja ohladitev je elemente QM prizadela še manj kot le^ko« Zaniralvo je, da v«topijo v diagram v«-i trije elementi QM i««to5a«nof toda ^e ne ponašajo v«i enako* Ulaiag do«ežc že ˇ preborealu najvišje vredno«-tit celo do 25 ^t toda karneje, ˇ borealu, Tiočno upade. Oaercu« ?»e dviga počaaneje in tudl aiakfke dobe (pi«meno «poro511o). Vrtino «o>o napravlll na i^tem me^-tu kot Plor«chiitz, šoto pa vzeli iz profila. r: to vrtino rmo nameravali dobitl orienta* clj«»ko »taro«»t pla^tl pri Bevkah. To *mo v celoti do«egli. Be« zultati palinoloških prel^kav *o pokazall9 da je na tem me«tu zaSela šota ra«ti mnogo preje kot drugje na Barju. Kajtl pelod« ne analize krede kažejo na začetek boreala ter ve« boreal • tako značilnim vlSkom bukve. Takoj, ko začne bukev upadatl, «e kreda kcmča ter preko grobega organ^kega detrltu^a preide v Soto. - 26 - 10 Šotišče pri Bevkrah ( Tab. V ) Ha i«-tem kraju f»mo izvrtali 950 cm globoko vrtinof vendar ne v šotof ampak na iaef»tuf kjer je bila šota v«aj v glavnem že porezana, da «»810 tafco do*egli 81a »tarejgc «edimente, 0«tanek Sote, ki je v glavnem le mo5vir«ki detritu«f «?fno izpu«-till ter začeli jemati vzorce šele v kredi, Profil 0 - 160 cm Šota, zelo raočno razpadla, 160 — 420 cm kreda, 420 — 950 cai zelenka«*to-~iva glina, zelo pla.«tl5na in mehka« Tem globinam je treba prišteti še najmanj 2 metra porezanc šote9 ki na površju manjka. Dlagrani V glavnem «mo «» tera diagramom zajeli I«ta obdobja kot ob T?e-»nikovem kanala. Hazlika je le taf da «mo z vrtanjem «egli mno« go globlje in *»o torej ^edimentl iz tega ča^a znatno debelejši. To je toliko ugodnejše, ker nam palinološki aiagraa pokaže «lcep krajše razdobje, zato pa toliko vefi podrobno^ti. Dvoje bi«tveno razliSnih obdoblj imarao tu pred «eboji Ka«ni glaclal ln boreal, V ka«nem glacialu je Pinu« popolnoma dominiral, «*aj do«eže - 21 - krivulja nekajkrat celo 100 # vredno^ti dreve«»nih pelo« dov. Ta del je gotovo najbllžji onetm ob He«nitcovem kanalu, kjer do«eže Pinu« 98 *• &a~neJSi nagli in znatnl padcc borove krivulje na «koro 50 ob i«-to6a»nl na^elltvi QM, Corylu«» in Alnu«?je gotovo znak pre» cejšnje otoplltve, kakršna je na«topila v alleroau» V nadaljnjen razvoju pc krivulja borovca ponovno dvigne, toda mnogo manj kot prl dmgih diagramlh« Name^to borovca pa *• je v tem ča«u znatno bolj razširila breza, ki je v enaki merl znanilec hladnega pod« ncbja ln pred«tavnlk pionir«»ke vegetacije. Iz tega lahko f»kle« pamo, da je to 5a«> zadnje ohladitve. Od tedaj dalje kon^tantno padata krlvuljl borovca in breze, po drugi «trani pa «e naglo dvigajo krivulje ll«-tavcev: 0Mf le«ke, In nazadnje v mogoSnem naletu še bukvina. V*e te karakteri^-tične ^premembe nam povedo, da *ao že v zaSetku holoceh«ke otoplitve—preborealu. Ker ima Plnug v ^podnjem delu diagrama vodilno vlogo, *mo uravnavall kronologljo v glavnem po njegovl krivulji in **oio <¦» tem v zvezi povedali glavna dej<*tva, Poudariti velja, da je začetni, ab?»olutni aiakeimum zelo vieokf medtem ko «e v mlajši e-abarktični fazi krivulja borovca le neznatno dvigne^ Plcea «e pojavlja z manjSimi vredno^tmi že ˇ •ubarktlčni periodi, toda tnoCan dvig do«eže šele v aller<5du in «e nadalje obdrži na pribiižno enakih vredno«tih v«e do boreala. Abie^ *e z neznatnlmi vredno^tmi javlja ˇ allerč5duf toda opazno *•€ sačne dvigati njena krlvulja šele v borealu. Betula ni za^topana že od za^etka dlagrama9 temveč «e poja vl In naglo razSiri šels ob začetku otoplitvene fazef pred • 28 - allerbdom ln do«ega prav v tem, prehodn^tera ča»u do boreala, znat* tne vredno«tif v borealu pa ^koro izglne lz diagrasia. Ne ^amo ?e« likost peloday tudl ča«, v katerem «e pojavlja, izključuje možnop«tt da bi to bila Betula nana. galix se pojavi i-toča«*no z brezo, toda do«eže le nlzke vredno^ti, v borealu pa je v celoti izrine drugo r?revtie« na»topi Že pred allerodom, nekolikro apade ln začne njena krivalja narašSatl od preboreala dalje. Coryltt«» v«topi v diagram malo ka«-nejef v allerč5duy nato ˇ ča*u ohladitve precej upade, toda «*e takoj v preborealu dvig« ne za kratek ča« nad 40 %% nato pa je bukev močno poti^ne v ozad je. QM V«i trtje elementl na*topijo i««toča«»no v allerSda, vp»i nekoliko upadejo v 6a«"U «ledeče ohladitve, toda do«-ežejo ˇ«! trije takoj v zafietku otoplitvene periode, v preborealu znaAno razšlrjenopt, po*-ebno 8e (Jlmup; tadi Tilla we dvigne do znatne vrednofti. Ta "prehodni preborealni ča«11 moremo upravičeno ozna« 5iti kot fazo QM, čeprav je bila zelo kratkotrajna. V borealu, v 5a«u bukve, pa Q$ naglo upade. Najhuje «ta prizadeta Ulmu« in Tllia, manj Quercu??. Pagu«- ••e, kot «mo videli pri drugih diagramih, giblje že po prvem naletu na vredno^-tih okrog 60 $# O^trga« yraxinu«t Carpinu^ ln Acer *-icer na^topajo 2e v preborealu, toda z zelo nizkiml vrednoptmi, ter kot tvorci gozda ne prldejo v poštev. ??AP Kaže v^e^kozi neznatne vredno^ti, edino v allerSdu do«eže nekaj nad 40$ vredno«tt APt kar je Se vedno zelo malo. - 29 - Vne*»ene «-o tudi vredno«»ti varia * indenterminata, ki *o razme« rona nizke« Od grmov in zelišč nfc značilne * Myrlca» Tphedra ter 0e» laginella selaginolde«" v subaktičneta Sa~u. Po«-ebno "elaginella selaginoide® «e pkoro redno pojavlja v v«eh kamoglacialnih ^e« dimentih in utegne po^tati zelo važen ¦'vodilni forll" za dolo« 6ene horlzonte zadnje poledenitve. Gramineac in Cyperaceae ortajajo na izredno nizkih vred« no?tih (do 12 ^)f pač pa je v allerSda precej pomentbna Artemii»la. Diagram, ki pmo ga tu opi«alit je zelo važen, Icajti podrob« no nam je opvetlll prehod iz lta?ne ledene aobe v holocen. Vendar iraa tudi nekaj pomanjicljivo^ti. Čifto glina«ti ?edimentl pri dnuf ki izvirajo iz hladnih dobf ^o zelo revni « pelodi, ^aj vsa« bajejo »koro izJcljuSno pelod borovca. Na nekraterih me«tih pri dnu «o celo brez NAP, moralo bi pa biti prav obratno. Prav tako nar čudijo razmeroma nlzke vredno^ti termofilov oziroma k?»erofiloY v borealu, kajti iz drugih diagramov vemof da «o ti gozdni ele* menti v re^nici ta 2e bili 11 K a m n i Jc pod JCrlmom Objavljeno v arheološkea ve^tniku VI/2f 1955. Vredno^t tega profila je v temt icer je arheološko datiran po Jculturni ko« liŠ^ar^kl pla«tif kri Je »eveda tudi tu v jezerrkem blatu, nepo« •»redno nad kredo* To je obenem zane^ljiv dokaz, da je šota aa= Čela ra^tl šele od lconca subboreala dalje. Pelodnl profil zajema torej popolnoma i^to obdobje kot Flrbe^ovi iz leta 1923. ^i edini naai torej prik^zujejo vegetacijo - 30 ¦- iz konca «-ubboreala ter iz «*ttbatlantikai v««t naši diagraral, ki zajemajo le jezer~ko kredo in gline, prikazujejo starejšo vege« tacijo, 12 Vrhniška opekarna ( Tab. VIII ) Celoten profil izvtra iz popolnoma enotne Sa^ovne periode ob Itoncu wiirma« Ba gre v re«-nici za to obdobje, precej zane«»lji» vo dokazujejo ^yricaf HippohaS in Selaginella selaginoide«»0 Vrottl 0 - 100 ca - glina, ^pr^tenela, « koreninaai ra»tlinja, 100 - 145 cm - **vetlat peščena glinaf 145 - 180 ca - ma^tna glina, « tcarbonati, 180 • 195 cm • Civi vložek mivlce, 195 - 210 cm - mas»tna glina " icarbonati, 210 - 225 cm - glina, karbonatna, nekoliko pežčena, 225 - 415 cm - maptnaf »iva^karbonatna^/t^v^ 415 - 445 cm • marmorlrana glina, bre*% karbonatov, 460 - 510 cm — peščena glina, na dnu mivka« Dlagraa Pintt^ ~e ptalno giblje na vredno«"tih od 80 - 98 ^f šele proti vrha diagrama kaže rahlo tendenco padanja, ko pe pojavlta z majhnlmi vredno^tmi Picea ln Larix# Callx kaže v začetka diagrama znatne vrednortl, proti vrhu pa tudi upada, Betala nl žc od za5etka za^topana v diagratnuf ampak v^topi malo ka«neje in do»ega proti koncu vedno višje vredno«ti. - 31 - Alng« je »ieer tudi že n-:?»topila v tem 5a*uf toda «o vred« s ozirom na njeno veliko produktivno«t peloda minimalne. Šele protl vrhu diagrama pe nekollko dvigne. NAP je zelo malo in tudi od teh je celaglneila selaglnoid«^ najpomembnejša, icer na«topa v <»koro neprekinjeni krlvuljit četadi ne z vi«okiffll vredno^tml (5 $)• Za 6a«»ovno uvrftitev tega dlagratna «icer niraamd nobenega zane"!jivega ča«ovnega ali klimat^kega mejnikay toda bl aogla tendenca upadenja borovef breaove in vrbove krivulje protl vrhu diagrama naanafiiti zaSetek: enega od poznowiirm«-kih interrtadialov. 13 Notranje gorice ( Tab# VII ) Vrtina, ki je do^egla nkalno dno Ljubljan^kega barja na 107 m globlne, je blla napravljena z denarno podporo MSklada Borira KidrlSaH. Vrtall «mo v trikotu, ki ga ome^uje^o železnica, I»jubljsnlca ln ce^ta lz Podpe5i v Notranje goriee. To je bila ena od do«-edaj najglobljlh vrtin v podobnih pedimentih v Evropit ki je blla tadl pallnološko prei*-kana in ?» tem tudl precej za» ne^ljlvo datirana.fr/enda je bila najgloblja taka vrtina napraV« ljena na Chlemsce pri f^tlnchenu (165 »n)t toda ta še 5aka na pc» lodne prci-kave ^) Profiljf ki Je 2e podrobno opi^an v "PoroSllu o vrtanjih na Ljubljanpkem barju," na te« me^tu zaradi poraanjkanja pro«»tora ne bomo opi^ovali. Približno ^liko pa ;je mogoče dobiti lz oznak ob levem robu diagrama. V pplošnem bi raogli o^načiti «*edimente kot jezerpke le do - 32 - globin« 18 mptrov, Jezersk« kreda, prec«4 poi«š na z glino seSe 10 m globoko, pod njo p* se - kot povsod drugj* na B^rju - nada« lju.ie Siata glin* do približno 18 m globine, Pod temi 2aneBl.1lvo jezersfcimi sfidimentl pa s« v globino riiidalju.i^.io pl^sti finlh peskov, rrdznih glinf GiestotiiB krede z odtisl -tlg* Chura ter t^n.1št vložki gytt^«; od 30 m n vzodol pa se pojavlj^o vedno boij ^robi peskl in protl dnu dolomitni gruSČ. Taka e«dimentacl i» kaže n-a to, d^. ta del L.1ubl.1 inskeg« barja ni bil vedno le^ero, kot .1« do sed j večin t r^zl misliln, *mpak d.t je tia šele ob konca pleistocena njetilo t-^ko v plftletocAna pi n^,1 bt bllo le obS-sno preplavlje* no p^l 1e ter kda.i p« kd«r1 ,1ezero, '«car ve** ,1e bllo seveda rujožp pov«z mo s tektoniJco. Hi podligi n^vedeneg. j« bilo že vn-prej mognčp predvideti kv liteto re^ultitov pftiodnih in^lizt v sedi^pntih, ki so ssane« sl.Hvo 1«^erski, .1« p«lod dobro in v c«loti ohr n^n, v peščenih plastPh, ki so ver1etn«je vsedlina popl vnlh vod- — k^ž«;Jo namreC mnogo podobnosti b sedimpntl s CprkniSkeg^ 1f»95era-4^ pci ^e pelod ohr n1em, m n.i odpom« vrste D«lodov so celo popolnonas "Mtraorlrne" gllne pa so tu in tudf pnvsod ^ru^cje po= polnona brea pelodov, k?ar bi Ic..-awlof cl* so bile 15?pr>Lt pr«perev n.ju še po odložltvi. Ž« n prvi poglfid viaimo, da predstavl.i. di-gr-m le pri vrhu VRget ci.1o, k kršno pozn^mo ir^ drufrih profilov, to ,je holo= eensko. Ves ost-ili d«l di^gr^m pa prtk zu.j* veget«ct1of ki #jo raoremo bvez vs^kih pomlsl^kov uvrstitl v plRiatoc*»n, Toda ta - 53 - del ni enoten, »mpalc k-*Že »a srtdini an-^tn« aprea«isb«t toplodobao veget4»cljo» tadi tu J« j«&ano, d* i«*#o opravlca s neko daljfio toplo dobo* a aicer nekoliaco dru^agno vegctacljelto sliico kot holoceneko. ToreJ grc tu ea nek iat«r8t&dl*l (ali lntergl*« Ker •• cdlf da je »ef!iaientaci j** potek^lm eieer hltro, toda br«u vt^jlh mpTmmmb9 veaj bre« večjih v^icaalh erozijaklh ememo eufonirutl, dt* n11 vsa j konec še hladnejšp ^obe. Č« upošt«v ffmo vs* prem«eef ki smo jih naveflli v prejšnjih odstiVkih, bomo uvrstili t^ del dl^r Jia t pol«denltv«nega sunk^ (Altwiirm, W I). b Interst^dial V to dnbo uvrščiiao s*«Uaiente ^>d približno 80 do SO m glo= btne. Dla^r^m kaže z ud^ležbo llst vske v«get clje splošno obe= l«ž,1e n«»ke topl« d bcf čepr^v m±n$ tople kot j« d n^šnja# Prl tem pa n^8 nc sme motitl nen«x\.vno nih ?nje krtvnlj« borovc^ In seveda-tudl listvcev. Vzrok nlh n.1» v*r;Jetno niso kllm^tskc aprftm^mbc, amp k je to preje posledlca preperev*n;H p*»lor»ov v sedimentih. l^iek.terih pl st«h je bll unlčen vcs p«lod in eo za« to na teh mestlh krivuln1e oznafiene Srtk^sto, polj^ p« nieo §x*» = flr nn. V dni^ih plaeteh se 1e ohrnil 1© pelod bnrovc«, ostsll ps ves propudel ln je to v^rok neuiuvnovešeiiosti borove krivulje. Ijen norm lni potek al mnriio predet^vl^tl nn vrednostih 20 - »Inogo ^n*Slln«jš« p« #je list^vsk- veg«t iclj **Od holocenske 8« v gl iTnem ruzlikuje po temf da je dosegla buk«v r - 3$ - raajhno r*azširj«no8t in še to le v riijtopl^jšl fRfcl. Nasprotno p« 4e Q^t ozironu boljei Querceto-C^rpinetum vodlln« gozdna for* maei^a« Na Querceto-C^rpinetum sm«rao skl^pitl po tzre*ni višini krlvulj hr«et* in g^br*, medtem ko doeegsita brest in llpa le nezn^tne vrc^noetl* Jelka In emreka nisti v teai 5 ,su dosegli nič večje r^s* šlrj«»no8ti kot d.nes. Posamezn^ pelodna zrnc^ Carye in čuge izvirijo iz denudl= r*»nih etaroplftistocenslcth sedlmentov, morda pa bo blla prinesena od dal^Č, Tudl HAP, ki j« tudl izi^žen v odstotlcih vseh pelo^ov, ne dosež« pnsebno vleokc vrednosti, kar ,ie znak precejšnje pokrov= nosti gozdov« še neko splošno znafiilnost bl mogll n^ t*»m mestu om*»nitl< Po glivn«m višku va^h termofilov (n. prlbllžno 70 m globine) upude.1o vs« nilhove krtvul.1e In tudi Izginejo iz diagr ma, toda neksteri od tehs hraet, breet, lipa, gnber, jelgaf in l«aka na globini 60 m ponovno Tetopijo v di^gr^m, vendap ne dosežejo ve5 prejšn.1e vrednostt. T«*ko izrinjen^ v eredi interstfidiala bi ute« gnilo vaaj delno bitl posledica neke z-časne ohladitve. Ti domn«va ©e ujenii tudl z pezult^ti gr-anulaci jskih an^lls Bedtmentov v Mokrlš&i J4.mlf pri gemer je M, Brod«r (1959) ugo-tovil ohliditveni sunek v aragi oolovici g5ttweižk:ega intereta« dial^. All je to eluč^jn^ koincldenca, ki jo je pov^ročllo mo8= n«Jš^ prep«rev*nje pelodov, ^ll gre za resnično ohl^dit»vt ki bi bil^ n* t-* n-čin flobEarii na podl^gl pfilodnlh ln gr&nnl-- cl jefcih anjllzf se z^ s^daj §e n« da presoditl. Zdi ee pa da smo upr«viC*»nl na podl^gi v«getacije In — mor» da tudl pr-vk•_.* opls^n«g« domnevnega hl-*dn«g« sunka ta lntersta= di 1 tdentlftcir^ti z gč5ttweišklm interstadi«lonu c Crl«ci«l S fconeem g?5ttwelškeg«=i interstadiala .1« nastopil- glavnn in n^jmočn«jš* pol»denitev (Ifeuptwt[rf!i)f ki p* ni enotn«, ampik k^že ˇ«č nih*mj ("oseillerender W.w). Prvi hladni sunek ni traj^l dol« got nltl ni bil kdo vc k^ko oster, kajtl knuilu je zopet mstopil nekoliko toplejšl čis. d Otoplitcv Ta fiZi j« pistili sledove vefret^ci^e le T plasti prlbllžno pol metra debelegafsprst«nelega mo^vir^kega blata.Za se namreč p^.1f«vi v fliagr mu vsa prejšnja toplortobn^ toda km«lu spet i^gine.Žal so sedimenti ntvzsror in n^vzriol od te L3 horl^onta sterilnl in kliub Stevilnim poskasoin ni bilo mngoče dobltl nltl fcii^ soL*edn^e plastl^ki bi vseboval« pelod. Ker se na sedlmentih vl^iio eledovl pe^ogeneze, 3« *o dokkz za(pedogenegtr) vegftt^ci.io, ibtoč^^no p« tu^l zn«lc, d» i:e je za= elpanje Barja nekoliko ustavllo« Ta del profll^ bi n*jlaže vzporejall s kratkim in aalo 7,na= nim paudorfekim interstadialora. c Glaclal %a fcrajšo ptudorfsko otoplitviio te je aačela naj« poledenitev s eubsrktičnim podnr so rezalt^tl le rudiraenti, toda kljub tcrau pomembnl, jih predst^vljamo v t^bell. Sodeč po precej vi^okih vrednostlh T*LY9 kl doeeže v sre = dlni celo 765^f sega profll v precej brezgozdno, hladno stepsko all tundersko obdobjc« Tako vtsoke vrednosti STaP je onaogočila - 39 - prav Selaglnella, ki je že s^raa po sebl značilna zj. brezdrevesne, travnate in izrazito hladne pokrajine. Tedanjo pokrajino v okoli* ci Ijjubljanc moremo torej delno primerjati z danagnjimi alp&kiai področji od 1.600 m. navzgor, kjcr r^ste lc še rušje, Tam nanreS prav dobro uspeva po brezdrevesnih j^aah ta neznatna praprotnlca« Profll 0 — 230 cm Humust pod njlm sterilna glinaf 230 - 450 cai bresskarbonatne gline, menjajočega ee sestava, 45O — 930 cm Llinef * mestosna prevladujofilmi peščeniml pri« 93O • 950 cm savsicl Tabela Prl dnur tabele kažc sestav veget^ci^c na zmerno hl^dno pod« s^j je tu rasla poleg borovca še smrctca, breza in vrba. Orednji del t^bele niis k^žc, da se ;)e podnebje zncttno o* hl^dilo, kčijti edlnl predstavnik drevesne veget^cije je Pinus, Selaginella pa doseže tu 29^ ln celo 328 $ ˇrednostl. ^TSgor p«» kitže veget^cija spet z«i spozn-.nje toplejše pod= nebjef toda. §e vedno Izr^zito glaci«ilno» Polcg borovca je uspevala ge smreka in macesen, Selaginalla pa obSutno apade, kar ^e gotovo znak, da je gozd por^sel suriogo ve5 preje golih površin Dva zrnc** llpe nam seveda še ne moreta pomenlti9 da ^e llp« tudi rasla na tem mestu. "'orda, je pelod priSel po zralctt od dalefi (FeTntrasport) all pa gre za prcsedlmentacijo iz starejSlh toplo* dobnih sedimentov* Tudi tu nimamo nikake možnosti kronološke prlmerjave, da bl uvratili profil v neko določeno časovno periodo; vendar nas iz* razito hl<*dnodobna, brezdrevesna vegetacija ter visoke vrednosti alpsfce drcžice opr^vičujejo, dafpost<*vl jamo vs<*j sredino profila v Č*8 zadnje, najmočnejše wiirmslce poledenltve (W III )t precej blizu proflla z Vrhnlke, toda vsckakor pred njlm. Iz oplsanega profila lahko tudt razvidimo, da Je bila zgor= nja gozdna meja v tistem času v oicolici Ljubljane« 15 Ob ŠiSenski cesti (Tab. IX) Vrtina je pod konglomerlraniitt prodom na globinl 10t7 m le zadela na cca|cm debelo Sotno plast. Profil 10,60 — *\ Apnena slg*v brez pebda9 10,60 - 10,80>»»išotaf 10,80 • l^^TOingline, brez5carbonatne# Tabela Ta profil izvira iz znatno toplejšega podnebja kot je bllo ugotovljeno pri Smodinovcu, Poleg borovca, ki je sicer tudi glav« nl ediflkator gozdne odeje, je zagtopana še emreka (11,5^), celo jelka (5f7^)t maceeen, breza, vrba in jelša. Tegetaeija je torej termlno»r 80 pelodne vrednosti prenizke, d<* bi raogli vzeti to drevje kot zanesljivo avtnhtono iz istega 5-tsii, posebno §e, k* r kriofilrti tako moSno dominirdLjo. Iz tega torej ne moremo(-#^rgegar 4t»t) eklepati drugega kot to, d«i sta obe pl^sti iz nekega st^diala v ^tarejšem glaciala« 20 Dolgi most pri ViSu Iz sonda&ne vrtine za ceatni nodvoz Trž*ške ceste v globini 17 - 20 snetrov j« bila analiziran* serlja plasti bituminozne gli« ne ter gyttje. V teh plaf pri Semer snao Sele malo posegli tudi mzčij v st^rejgl plelstocen. Hezultati analiz lcsa in ogljaf so v primeru, ?Se jc mate* rial arheološko a^tiran, sicer pofflembnl, to&^ i.-n^Jo v sintetičnl vegetacljskl sliki lc dopolnilni značaj. Zato smo navedli v nern ugotovitve iz paleolitsklh poetaj, od mlajših arheoloških pa le važnejše9 oziroma po vsebini pomembnejše« - 64 - DISK08IJA Iz dosedanjih oplsov naj bl dobill čim natunčnejši pre* gled dosedanjega dela in uspehov na področju kv^rtarne paleo* bot^nike ˇ Slovenijl ter neko sliko obsežno zasnov-tnega ttaSrta teh raziskovanj« ^**1 nam tab. I kaže, da je bllo precej sedi* taentov sterilnih in bi kčio na podlagi tega eklepal, da je bilo delo brez pravega uspeha* Vendar so Že dosedanji rezultati preiskav kvalitativno celo presegli prlčukovanja. Marrikdo je pač mislil, da bodo is« sledki s tega dosedaj ekoro nepreiskanega področju le potrdili all morda dopolnill prva Flrbasovc* raziskavanja ter d* bomo na« še rezultate le priključill ugotovitvan in shemam, ki so naa jih do naravnost neverjetnih podrobnosti podali srednjeevropeki iuziskov*lei« Toda marsikaj ee je pokazalo drugage in v druga5» ni luči kot snio predvidevall t Obmjene so gozdne sukcesije9 na« seljevanje posameznih gozdnih tlpov je potekalo drugače, nase* litveni proces je č^sovno v celoti pomaknjen n^Zč»jf za refugije terraofiine llstavBke vegetaclje, ki so jlh strokovn^aki prcd* videvali na našera ozemlju, je bilo tudi pri nas mnogo prehladno, Itd. Ker smo se prl bpieu posameznlh dtagramov dotaknill tudl problematlke« ki je v zvezi z njirni, se bonio v nadaljnjeo omeji« 11 le na splošne ugotovitve ter uporabili dia^rame za zgradbo enotne slntettčne alike razvoja ^ozdne vegetucije. Preden pa se lotimo sinteze9 je potrebno postaviti nek o« kvlr9 v katerega bomo vstavili naše izsledke in preko katerega - 65. - borao povez&li paleofloristične razoiere pri nas z onimi v so» sednjih pokrajin^h. Fr**v t.a okvir nan bo priiCAzal zaniaivi pa« leoflorističnt položaj jugoslovanskega prostora. Ne da bi ee spuščali v stotere podrobn-osti, bomo z** pri« kuz razvoja srednjeevropske gozdne vegetacije, uporabili pre« gledf ki ga je podal Firbas (1949)l za prik.^a rcizvoja vegeta* cije v severni Etallji nam bo služil dlagr^m iz Padsice nižinef ki ga je izdelalLona 0957)* «a Panonsko nlžino pa diagr*m z Blatnega jezera (Z61yomif cit#) in za jugovzho^ne dele Jugosla* vije diagrami Gigova ln Nikolida ter Černj^vskega. Bazvoj vegetacije9 kakor ga opisuje Firbus, kl ga pa mo« remo v glavnlh potezah razširiti na celotea srednjeevropski prostor sevemo od Alpf je potekal pribllžno t^lcole: Po amiku ledenikov so prer^sle tamkajšnje pokrajine tundre, v k«atere so ee sSasoma9 ko so se ledenlkl odmilcall9 začele vseljevati pri= tlične breze in vrbef kl jih je proti koncu te periode vedno bolj izrlval bor, Borovl in brezovi gozdovi so ob koncu tundr« ske periode dosegli prvi višek. Po kr*jšem umlku so se v pre« borealu ponovno r^zbohotlll borovi gozdovi, toda le za kratek gas. V borealu jih je hitro Izrinila leska ter za dalj časa razvila sanaostojno gozdno formacijo. Zato oznag^jjejo T teh po* krajln^h boreal kot 5as leske. Počasl je lesko izrinil mešan hTuetov gozd CQ:v?) ter v atlantiku dosegel popolno prevlado in višek, Zato imenujejo ta čaa tudl fazo QM. V subborealu pa je prišl* do teh pokr^jin tudi bukev ter osvojila ozemlja enako nuglo kot enio to videli pri nas. Subboreal in starejši del sub* atlantika se zato tudi imenujeta Cas bakve. V subatl^ntiku pa 66 ae že ?uti mo&tn čloTekov vpliv na gozdove (Iversen, 1941t Troels-Smith, 196C)t pri čeiaer je bila prva prizddeta bukev, ki jo je fcot re^resivna stopnja spet nadomestil QMf ali po nucUlj* nji defiT**daci ji, snirelcu in bor. Sevema Itulija pa kn&e precej drugaSne razmere (Iionat1957t Balla Fior, 1933)* Vee čag končnega glaclala je doba lskljuSne dominacije borovc^, le delno breze,in sporadično smreke; torej Jc to i?>r«i«ita fAfjčt borovca. Ob koncu glacicilat n^i prehodu ˇ holocen, se je t^kof Y saSetku boreala ob n-glem padcia borove krivuije ˇ slinea n-il©ta razširil Q-t (tako kot prl nas bukev). Knal u sa njla je dosegla neznaten vlšek Te^ka, tnd^t Q 4 ka^e Še t sk^sl vea holocen, popolno prevlado v gnzdnl vcgetaci« Sele ic^eneje, mord«t v atlantt )9 Še manjSe pa jeika ter kostanj. Vendar niso tl rtsaltatl, ki kažejo nižlneKi r^ivoj, os<*ml aeni. >fa izrazlto alps^ern področju južne Tirolefce jc Dalla Flor (cit.) ugotovll ˇ got«ah številnirt b^rij v blatvu zelo podobno vegetacijo m Q-kot začetno holocensko vefetacijo, Ha HadŽars^e« je Zolyoiii (1953) pallnološko pretskal ve5 vrtin Blatnega jezera ter ugotovil precej podoben r-*zvoj vege« t^cije kot 8&o to n-iV«dli sa aeverno Italijo. Zadnjl del wtirma Je bil tudl t-t.ukaj doba borovih gozdov i znutnim odstotlcom bre« se, toda jaalo vrbe. To fuzo ozn*5a Zolyomi kot tajgo. V periodlf kl jo uvrS5a v TV. FlrbiiBOT pelodni horizont (prebnreal )9se začne poj-vljati CM ter lealc^. Kaalu doeežeta istoč^sni viSek, tod« poslej leaka up in je ta obdržal svojo popolno doislnacljo skozi ves holocen# Veg^l del jugoelovanskega ozeralja pa kažc kot zaSetnlco mediokrutlčne postglacialne vegetacije bukev (leska ln QM sta dosegla it-le v preborealu znatnejSe raz5irjenje)# Za Slovenijo je Firbas (1923 kot prvl poskušal prlkazatl postglacialnl razvoj vegetčicije na podlagi štlrih profilov Sote % LJubljanskega b^rja, ki pi* obseg^jo le 3-7 pelodnlh spektrov« Pri teh anallzah je ^irbae zavestno ln namenoma upogteval le Soto, meneS, da je jezerska kreda, ki jo je povsod ugotovil pod šoto, plelstoc enske st=*rosti In da torej obsega Sotni profil celotnl holocen. To aaenje se izraža v vsem njegovem dela, S dopušča9 da je šota na sredlni • 73 - ' Toaa že /elik (1947) je izr^zil dvom m*d upravičenostjo sklepov, ki jlh je postavtl Firbas, posebno §e zaradl polžarice, ki bi prt an*lizah morsila biti upoštevana, sa;j ;}e po ^elikovem ranenju mnogo mlajščt. tste poaisleke je izr«*SBil tidi Bakovec (1955)f 5eš da je Jezero zagelo pl^hneti mnogo kasneje in da Plrbae ni bll upravičen raztegniti svoje ugotovitve n<» celotnl holocenf In res so vrtanja na Barju v letih 1955 * 1950 potrdila pravilnost navedenih pomlslekov, s^j je na nekaterih mestih pod goto 9 ti krede s holocensko vegetacijo« Zelo podobne sedimen« tacljske razmere nara prikazuje diagrcim s Ztfgersee (Ludi, 1959)» Pregled r^zvoja holocenske vegetacije v Sloveniji je bll na podlagi dotedanjlh an^liz objatvljen leta 1959 in bi ga na kratko prikagali takole: V preborealu morerno iz:3o5lti dobro zaznavnn fazo niešanih hr«tstovih — leskovih gosdov. Od boreala dalje pa je vee do zgoaovinsklh Sasov bolj ali manj prevl^dovala bukev in bi taogli ves ta fijts označlti koi fa« »o bukve, v k^teri je mogoče Izlo5iti nekatere podf«»ze. V borealu je bukev dosegla na^veSjo P«*zštrjeno8t in zato govorimo o borealni fazl bukve« V s'ibatlantiku se je morila umakniti ter napr**vti proetor jelki - zato bukova » jelklna sabfaza, 8 aubborea3no Cisto bukovlno fazo je bukev zadnjič prido« bila ve?jo razSirJenost. V subatlantlku pa se je morala bukev pod Sloveškim vplivom umaknitl raznim gozdnin formaclj^m, tako da bi lahko govorill ^c ° T-aznih lstofiasnih bukovlhteubf^zah, antropo^enega naetanka. - 74 - Problem bukve Kot Je razvidno iz vseh prlloženih dlagramov, je blla bukev skozi ves holocen vodilno drevo in je dajala odloCilni peSat vsej holocenski vegetaclji« Tak razvoj bukve je, kolikor raaj kažejo dosedanje pallnološke raziskave, specifičen za naše ozemlje. Tako nenadno razširjenje bukve v borealu ni poznano — veaj do &edaj ne - iz nobenega diagrana izven jugoslovanekega Za upravičenost sklepči o z^^ctnem razširj^nju bukve ˇ bo» realu imamo ^otovo nctjtrdnejši argument v križ^aju krivulj termii nokratične vegetaclje z bukvino krivuljo« ludi r^čunsko so že ugotavljali, kdaj je taor^la bukev prodlr^ti preko našlh krajev protl severu, da je % proti koncu aubboreala prispela v srednjo in ee erno Evropo (Bertsch, 1940). Diagram 8 Zifgersee (I»tidif cit«)9 ki seže tudl v plelstocen, kaže, da se je, sicer z oiaj = hnimi vrednostmi, pojavila bakev tudi v &vlei že v borealu« Toda njenega nenavadneg« naglega prodora ne bi mogli raz* ložiti &amo na podlagi splošnega preprlčanja9 da je bll boreal najtoplejSa doba9 saj bl normalni bukov gozd potreboval za sto— je razSirjanje tudl določenih pedoloških osnov in fiasa, ne lc zadostne temperature. l'oda dejstvo, da poj^ "bukev" združuje danes več r-izli$nih sicer oe nepreiekanih, toda doinnevanlh eko» loških r*a (Hjelmgaiat, 1940; 251518, 1957; Firbae, 1958 ir^dr.) ter dejstvo9 da je bukev kot najmlajši gozdni element še zelo plustičen in genomsko neustaljen organizem, nam v mnogočem po- ta pojav. Po drugl strani pa nam tudi rezultati r^zlsko« gozanih asoci^cij bukve (Wrabert 19600 nudijo dragoceno oporo za racionulno r-tzlago bakvinega ponašanja. Pregled gozd« - 75 - nlh asociaclj narn prikazuje vso pestroet bukvinih precej eksklu« zivnih združb, toda zelo dobro prilagojenih nu različne eko« loške ln kiiraatske prilike od alpskega do morskega področja. Če vse to upoštevarao, bomo uvideli, da nam bukvine borealne faze ne predstavl,)«jo enotnega gozdnega tix>at ampak smemo do* mnevati za začetek neko obliko danaSnjega (eub)alps^ega buko« vega tozda, ki so mu v valovih sledilc normalne toplodobne asoclacije ter izrivale pionirski bukov gozd v višine* Tako j« bila kontinuiteta bukve kljub mofinlsa notranjlm pregr^paci ja* navidezno ohranjena. Za to trditev imamo pallnološke dokaze (Pokl juka, Trigl. je^.era)« Tako smeaio doamevati vlšinsko stra* tigrafijo bukovih gozdov že v borealu in Se do večje višlne, saj je bila po Zeunerju (1952) za 6asa boreala v Alpah gozdna meja 2^0 — 400 m više kot ^e danes* V atl^ntjki dobl pu je bulev prizadela znatna recesija, kot to jaeno prikazujejo vsi diagrami. 0 vzrokih tega pojara bi težko povedall kaj določnega. "orda se je prav tedaj dogo= dlla aamena in pretaik med zdražbarat; 5e te niso bile dovolj elastlčne, da bi tvorile neke prehodne, začasne oblik^, je nio« gel nastati hiatti8 in tako se je naglo r<*zširilo drugo do tedaj ob stran potisnjeno gozdno drevje in celo Teska. V galvnem je ˇ tem času napredovala jelka, ki se je verjetno vr^slii v bukvi« no družbo (Abieti - Fagetum), saj je po atl^ntskem močnem dvi* gu ostala še naaalje na zn«*tni višini in st-lno napredovala. Toda up^d bukve v atlantiku bi težko r^zlugali @ klitnat* eklrrl 8preaseifcb«a.'ni all ohladitvijo, saj bi po oanea splošno raz« širjeneni pojmovunju bakvlne ekologije morala prav v tem ft doeeči višek eksp^nzije, ker je bilo atlantsko podnebje za bokev najugodnejŠe. Sledeči subbor^al je nudil bukvi zopet nekoMko ve5 mož» nosti, da je r^zSirila svoj areal. Da je bukev ponovno prido* bila del lzgubljenih pozicij, nazorno prikazujeta dva vigka, ki pa sta nekoliko skromnejša kot borealna, p^5 v korlst jelkef ki je pridoblvala vedno večje površlne, ozlroma se vedno bolj vrašS^la v bukove sesteje, Subboreal je časf ko je bukev ra«* širila svoj areal na vso Evropo, od Mediterana do Baltika, od Čmega morja do Atlantik:a# In zanlmivos ko povsod drugod buker prodiraf doeega pri nas skroiflnejge viške* Kiaala po subborealnem višku je bukev prl naa začela upa« dati in je v koliš5^rski dobif pred 3*700 letlf njena pelodna vrednost že precej znanjšana. Tedaj se je zagelo po Tversenu (1941) ob koncu neolitik^ požigdlništvof ki je pomenilo prvl znatnejši vpliv človeka na gozdove, pri čemer je blla med prrl« mi prizadeta bulcev. Drugi udarec je dobila bukev v rimski dobi9 o Cemer tadi pričujo pogoste najdbc bukoveg«* oglja. S^ijaioSneje pa je bila bakev pri nae prizadeta v dobi raz« voja železarstva in glažutarstva, od 15 stoletja d^lje« Za vsa ta obdobja imciaio malo datiranih palinoloških pod^tkov, pa5 pa znatno več arhivskega gi^diva (MUllaer, 1905). Za rimsko dobo vemo le, da ao obstajali pozitivni predpi« sl glede čiščenj^ ozemlja okrog taborov in vzdolž prooietnih žil| toda za Dalmacijo in Dinarski kras vemo na podlagl skrbnih Gu-ŠiSevih (1957) preiskovinj arhivekega in arheološkega gradiva, da je na primer v rimski dobi bilo to ozemlje še gozdn AP# kar je cnak velike pofcrovnostl gossdov in dokaa, da je vse naS« ozemlje bllo por^slo z gozdom ne lc v holocenu, ampak tudl r pleistorenu. Povzetek Prikaa ra«voja gozdne vegetčtcije je bila naloga te ras« prave, V Sasu od pleietocena pa do d^nee eo se numreč dogajale ˇelike klliaatske 8prememt>ef ki se n^jbolj nepoeredno odraž^jo na vegetacijij s^j so prav klimatske sprenembe glavno gonilo razvoja vegetacije. Ta prou^evanja smo v glavnera naslonili na pelodne r^ziska« ve predveem iz krajev po sahodnl Slovenlji, Poleg laetnlh ras» Iskovanj smo por^biii tudi objavljena dela vseh drugih znanatvc« nikov, ki ao na tem podroSju preiskov^li nage ozcml^e, Tako je istočasno postala r^zprava tudi pregled kvartamo-palinološkega ter splošno paleobotaniSnega dela pri nas. Hezultatif sumirani v r^zvojno sherno vegetacl^e, prikazu* jejo takole slikoi Terciarna flora, kot so jo že v preteklem stoletju opiso* vali najznanienitejši paleontologi9 je ob koncti pliocena naglooa propadla in jo je na prehodu terciarja v kvartar nadomeetlla flora, popolnotna nova po sestavaf kl pa je bila lzrazito prehod' na. V zahodni Bvropi Je ta veget.cija živela le en interglacial - 81 - (tegelen) ter itna zato tudi irae "tegelenska flora." Že po gH poledenitvi je tamkaj ni bilo veS; ia njo je nastopila pleisto* censka flora, kl je ˇ bistvu en=tka današnji. To mnenje jc za vso Evropo veljialo Se do pred nekaj leti. Toda danes pozncamo že ve?$ diagramovf kl k^žejot da se Je v ju,unem in VRhodue« delu fvrope (I»onat 1957, Žercelj, 1960), in po najnovejših poroSilih tadi v Zak^vkasju (M^islova, 1960f/ pi» 8meno sporočllo/)f ohranlla še dolgo v pleistocen. Ker vldimo, da je bil«a ta veget^cija na jugovzhodu ne le nctjbohotneje rasvita, ln ni biia tako lssrazito prehodna (sajs5e obdržala ekozi dva Interglaclala), smemo upravi^eno sk3epatlf da je bil ttif^ center njenega areala (Wulff, 195^)# Niijmanj pa nam jc zn^nega o razvojnlh težnjah in razvojnih stadljlh vegetfctaclje srednjega pleistocena pri nas, pa tudi drugod po Evropi. Iz srednje Kvrope poznamo sicer jsnatno število lzoliranih n^jdb lesnih ostanfcov, pa tadi pelodnih diagramoT, ki pa seveda dajo le nozaiSno sljfko vegetacije toplih obdoblj, iz poledenitvenih faz pa n^m ni znanega ni5. Tako eeveda ne mo* remo aanesljlvo povezovati posameznih diagramov in drugih palco« botaničnih najdb v neko zaklja5«no in enotno sliko« Prav to pa l^hko priSakuje.no n<* "Ljubljanekem b^rju, saj se je že do sedaj pok^zoilo, da je tudi v viSkih poledenitev vztrajala v naših kra* Jih ta ali ona oblika gozdne vegetacije« Ker verjetno segajo aedimenti Ljubljjinskega barja v neprekinjeni seriji v^e do plio« cena, aoremo uprctvičeno pričakov&tl, da bOi-no prej ali slej do» bili neprekinjen dia^ram skozl ves pleistocen. V tem ozira pred« sta.vlja Ljubljan8ko biirje prav gotovo neprecenljiv paleobotaniS« ni arhiv# - 82 - Neprekinjeno sliko naše flore iaumo do sedaj šele od gott«= welškega interstadiala dal;)e. Oiftenjena otoplitev je omogoSlla razvoj vegetacije, ki n&kazuje nekoliko nanj toplo obdobje kot je danes* Tudl kvalitatimo se ;)e tedanja vegetaclja nekoliko raBlikorala od današnje. Najznačiln«j^e jc močno preTladoranje gibra, aiorda v združbi Querceto-<3arpinetumat ter raameronia maj» bna razSirjenost bakTe. BukeT je na primer ˇ gč5ttwelgu z-stop-ma v Italiji znat.io možneje kot dainee, v Was»^burgu ob Innu je j« bilo precejf T Hoggendorfu sploh nič, ˇ Karpatih pa^: je doae^la le neznatne Trednosti. Po gffttwaižkem interstadialu je nagtopila doba najaoČnejSe wtirmske ohladitve ( * II tn III), z zelo kratklm Tmesnim pre= sledkora. Naše kr«ije j« tedaj poraš&ala subarktična vegetacija, v katerl je popolnoma prevladoval borovec obeh tipov (Pinua dl* ploxylon in B, haploxylon). V to gozdno združbo so se polagoma ˇključevale breza in vrba ter jdša (Alnus ˇiridis ?). Ker kaže nedrevesna vegetacija (NAP), v kateri je po svo,1l indikatorski vrednoatl najzn^SilnejSa Selaginella selaginoidesf slcer zelo nistke vrednosti, kar .je znakf da je blla zellgčna vegetacija razmeroma rernaf smeno iz tega gklepati9 da je bil tedanji gosd najbolj podoben današnji tajgi# Ktn&lu na začetku stadiala 1 II se je poj^vila skoro T»a termofilna vegetacija, gotoTO kot posledica raoČne otoplltTe, kl bi jo raogli paralelizir^ti s kratkotrajnim (pribl. 1000 let) paudorfsfclm interstadialom. Proti konca poledenitvene fazc opa« zlmo še neko daljgo, toda neznatno otoplitcT, ki je doselej po* polnoma neznanay ter na koncu dve zelo kratkl9 toda mo&nejši* Tedaj so se namreS ponovno pojaTili toplodobnl listarci. - 83 - S precejšnjo gotovostjo moremo sklepati, da sta to približno 5^0 let tr^jajoSa bollinški ter 8^0 let dolgi allerBdaki in« terstadl&l (Gross, 1959)* Vmesni stadlall eo toplodobno listav« sko vegetaeijo raočno zreducirali ali ceio unlčili. S holocenom, #X ee zaCenja prl nas * dokončnim izrlnjenjem terminokratične vegctacije ter naselitvljo llBtavsklh gozdoT, se je zagel dok«tj enoliSen razvoj gozdlie veget«acije« Bakev je namreč popolnoma prevlnomy, «ngyosperaif, Stockholm-Uppsala. Krdtman, G., 1954, ^n Introductloa to Pollen 3aaly8is,»althaa, Firbas, F.f 1923, Pollenanalytische Untersuchungen einiger Moore der Ostalpen, Tuotos, 71, str, 187-242, Prag, • 86 - Flrbas, F«, 1949» Spat-und nacheiszeitliche BTitteleuropcts n5rdlieh der A$pen, Jena. Firbaa, P.f1951» tfeber den heutigen Stand der Pollenuntersu« chungen. als HilfsmltteV&er Quartarforschungf 1?iezeitalter und Gegenwarttlfstr, 102-108f FlrbastF. ,19^8, rJeber d&s Fagus-VorlcoraDfien im "Interglazial" Yon lasserburg am Innf Festschrift »erner Liidl, str 82-90, Zurich, fB,f 196o, Bie Vegetations-und I.andsch«aftszonen Nord-Buraslens wahrend der let?jteii Bijziet uad der postglazialen Ifjrmezeit, I ^ ITf ^bhandlungen der naatheittatisch-naturwissenschciftlicken Klasse Akademie der Wlssenschaften tind der lltte= ratur, .'ainz. H. Gams, 1954 » fleue Beitragc zu Vegetatlons- und OiinagfBchlchte nord—und mitteleuropnlschen Interglaziale, Kxperientlaf Xt 9 » str.3^7-363» Basel. GigovfA.f tftkollč, V.,19^4, Rezuitati anallza polena na trc» savama pl*44ne 0strozubaf Zbomik radova S4Ny 5/7 , str 1-17, Beograd, Glgov^ A., 1956, BosadaSnji nalazi o postglacialnoj istflrrijt šuraa Srbije, Zbomik r^dova Instituta za eko= logiju ivi biogeografi^u, 7/3» str.3^26,Beograd« Glgov, A.f Mllovanovid,D«f 196Q, Paleobotanička mikroanallza sedimenata Seraeteškog ^ezera na ^"opaoniku, Zbomik r«*dova Biološkog instituta brbije,3/2, str. 1-17, Beo in, H*, 1956, The History of the Brltieh Flora, Cambrldge, Gro88,H«, 1958, T5ie bisherigen ^rgebnisse von ^i *~??csstingen und palaontologisehen rJnti»rsuchun^en ttir die Gllederung und Chronologie des lii *. Itteleuropa und "Sachbctrgebieten, alter a*id Oegeiswctrt,IX, <5ross,H#, 1959, 2ur Frage der Gliederung md Chronnlogic der letzten T:iszeit (WUrm oder ^cictisel) in Mittel« lutopa, ?orschunL:en und Fortaehritte, 33/11» Berlin. GuSId, B., 1957, čovjek in Kraa, ^enhsivn# I?e sen, J#, og Troels-Smith, J., 195°» Pollenraorfologiskc dc= finttionen o^ typer, Lanc&*rk:s Geologiske Jnders« 11/ 3-8, str, l-52,XVItab. T^benhavn. ^ramer, 1?«# 1905» l>as Laibache> foor, da© grosste und interes= ©antestc *oor Oesterreijerchs , Talbach« Lona, ?., 1957, I depositi lar-mtrl Tug^nets Archivio paleonto« loglco rtel tardo glaci^le e (^el periodo postgla« ciale, %!emorle di bbgeografia Adrlc*tica,5,str. 1-11, - 88 - Liidi, #., Stader, P,, 1959, 8in Pollendiagramin due der bronze* zeitlichen btation MSunapfM am Zugersee, Berlcht iiber d&s Geobotanisches Forschungsin^titut Mbel, str, 126-140, Ziirich« Hayfrt 15.9 Seznam cve nic in pr^protnie slovensicega ozemljat Bela, SAZU, LJubljana. lelik, A.f 1946, Lt1ubljaasko nnstlsčarsko ^ezero in deaiSčina po njea, Belaf ^aBCJ, Ljubljana. *lši(5f V., 3957, Variabilitet i elcologija bukve u Jagoslaviji, Beograd. M{illnev9 A*,?Das Waldwes3«n In Srain nach archiv^lischen Quellen, Argo, Graz, Mtillner, Amf 19^5, Geschichte des Kieens io ^rain, Gora; und Iatrien, V.ien. , R.,1954, Ethnobotanic^l Studiee on barkbread and the Erapl oyment of Wych-^S1® onder natural Hu©bandry, i>tu» dies in vegetational History In honour of Jtnud Jessen, 8tr,262-"508, K^fbenh^vn« , F,, 1959» Pars^ca golobina, paleolitska posta^a tia jugovz= hodnem robu Pivške JcotlInetPisertaci,1af Ljublj*»na# , T., 1954, 0 fosilnih slonih iz Slovenije, Bazprave SAZUf IV r#,IIf str. 217-275, Ijubljana. Bakovec, I., 1955, GeoloŠfea zgodovina Ijubljangirih tal,ZgodoYina Ljubljčuia I , str.ll-lT2, Ljabl ana. Szafer, W., 1957, Spatglajsictl am ndrdMchen fusse des Tatra= Gebirgee, VerčSff. Geobotan. Inst. BUbelfi Ziirich« ŠercelJ, ^#, 1955, Sc nekaj momentov k novim izkopavanjea na Ii;Jubl;j«*nsiceiB bar^a, arheolor;ki vestnik VI/lf str, 141-145, Ljubljana. Šcrcelj, A., 1955, PallnoloSlci prf7fil koli^da prl Kamniku pod Krlmona. iirheološki veetnik, V1/2,str.269-271,L - 89 - Šercelj, a., 1958, Palinologija - zgodovin* gozdov , Gozdarekl ˇestnik, 15/ 6-7, Iijubljana. šercelJ,A.t 1959, Prispevefc k zgodovlni naših gozdov, Gozdarskl ˇestaik, 17/ 7-8, etr,193-203, Ljubljana, , A.f arim^ifiir, A.f 1960, Iz lcdenodobne «gf>aoTine naših gozdov, GozčaLTeikl vestnik, 18, str. 257-266,Ljublj# , A.f Staropliiatocenska vcget^cija v 5^alogu pri ^ovem mestu, v ttsku. Troels-Snith, T., 1960, Ivy, fUstletoe aad Elm - Cltmate lndl« - "Fodder Plants, Banmarlcs Geologiske (Jnder« , IV, 4/4f str. 1-32, KrfbenhJLvn. Voea, '/•, 18S4/5f Vcrsuch einer Geschichte der BotaJtik in ICrain, fcgmtiller, L., 1959f Ausschnltt aua der ^iln^ern Vegetatlonsgpp« dchichte des Hoh^;«intsgebietest Mitteilungen dfr Ifatiirforchendpn (Jesellschaft in Bern,W.F., Bd 17, •tr.47-49, Pern. foldstedt, P.,1954, Das Fiszeltalt^r, I , Stuttgart. Wraber, r*., 1960, Fitosnclološtai razd lltcv gozdne veget^clje ˇ Sloveniji, ^id annam Horti botanicl, str. 50-96, Ljubljana, lulff, F,#V«, 1950, An IntroductiDn to historical Plant Geogra« phy, /valtha-n^^ass. Zeuner, F«, Bating the Piist, London. Lolyomi, B«, 1953, Di« lintwicfclungegeschichte der Vegetation aeit dem letzten Interglazial, ^cta Scienti^rum Hung«iricae,4 , str. 367—430, Budapeet* LEGEN DA :- '•¦-¦-"¦-¦¦*¦ - ¦-¦--' - - •"*-*• -v.v? o vj v ) 0 J U U 0 - ) - 0' L Glme PesA/ ' Grušč Jezerska kreda Polžar ica Jezerska kreda z rastltnskimi ostanki Glinasta kreda 0yttja REGLEDNA KA ŠČ TAB I # - u s p<2 i O o - brcz ¦' :SO0Oc ŠOT/ŠČE PRI IGU TAB.Il. PICEA\ ABIE5 CARPlNOSTRACB PRI MOKARJU o 77f i i TS-----JT TAB III ' U v uvv V V/V J L' L. v U U V V/ 0 \J 40 ABIES BET SAL ALNUS CORVLUS \ULM1QUERCUS r/iM ^ CARP/N.S o A/>4P RESNIKOV KANAL TAB.IV 666 UUVJ \J\JV PRI BEVKAH VRHNISKA OPEKARNA TAB.VI. ZC 30 40 50 ___ j i NOTRANJE GORICE TAB VII AP+NAP=IOO% N A P = W0 7. A P = 100 Vo y r; 50 tp y > ; I__________C________I .1 I \Drosera Utncul FILICINAE SELAGINELLJ GRAMINEAB, ABIES LAR. BtrUL/ SAUX NAP+VAR. P I N U S COMPOSITAE SMODINOVEC OB Š/ŠENSK/ CESTf VOLČJA DRA6A BOBOVEK NflRODNfl IN UNIUERZITETNfl KNJI2NICfl 00000439147 r NnRODMfl IN UNIUERZITETNR KNJI2NICR 00000236311