Hladnikia 40: 61-87 (2017) 75
Botrychium matricariifolium (Retz.) Koch
Novo nahajališče redke vrste praproti na Štajerskem (alpsko fitogeografsko območje). 
New locality of a rare fern species in Štajerska region (Alpine phytogeographical 
region). 
9459/4 Slovenija: Štajerska, Maribor, Mariborsko Pohorje, 270 m vzhodno od Trikotne jase, 
na desnem bregu ob potki. Mešani gozd, 554 m n. m. (46° 31‘ 26.36926“ N  15° 36‘ 
15.28261“ E). Leg. & det. Ž. L. Cimerman, 10. 6. 2017 (herbarij LJU).
Pozno spomladi sem se odpravil na sprehod z namenom nabrati nekaj materiala za 
herbarij v okviru študija biologije. Hodil sem po vzhodni poti Mariborskega Pohorja do 
Trikotne jase, kjer danes stoji adrenalinski park. Skoraj na cilju, približno 270 metrov pred 
Trikotno jaso, sem zagledal zelo nenavadno rastlino. Prepoznal sem, da gre za evsporangiatno 
praprot, in ker česa takšnega še nikoli nisem videl v naravi, sem sklepal, da gre za redko 
vrsto. Par primerkov sem vzel domov in jih določil za Botrychium matricariifolium oz. 
kamiličnolistno mladomesečino. Na tej lokaciji je izpod odpadlih listov bukve izraščalo 7 
listov mladomesečine. Nekateri izmed njih so bili polegli, kar kaže, da se je njihovo razvojno 
obdobje počasi bližalo h koncu. Mladomesečine so rasle na rahli vzpetini, oddaljeni približno 
1 meter od poti, ki je precej priljubljena med pohodniki. Z osebnim avtomobilom je težko 
dostopna, po njej pa lahko vozijo traktorji in druga terenska vozila. Okoliška vegetacija je 
mešani gozd, ki sestoji predvsem iz bukve in smreke, v podrasti pa uspevajo praprot Athyrium 
filix-femina, pa tudi Aruncus dioicus, Asarum europaeum, Cardamine trifolia, Equisetum 
sylvaticum, Gentiana asclepiadea, Geranium robertianum, Mercurialis perennis, Neotia 
nidus-avis, Stachys sylvatica ter še mnoge druge. 
Rod Botrychium spada med evsporangiatne praproti, v družino kačjejezikovke 
(Ophioglossaceae). Od sorodnega rodu Ophioglossum ga ločimo po pernato deljenem 
jalovem in plodnem delu lista. Po celem svetu je znanih 30 vrst rodu Botrychium, ki največjo 
pestrost dosega v Severni Ameriki. V Evropi uspeva 7 vrst (euro+med 2011), od tega 5 v 
Sloveniji (MArtinčič 2007). Kot navaja lengyel (2009), je kamiličnolistna mladomesečina 
ena najpogostejših vrst tega rodu v Severni Ameriki. V Evropi je bila najdena od Skandinavije 
na severu do Črne gore na jugu. Pri nas pa je zelo redka. Prva Slovenca, ki sta na to redko 
praprot naletela in najdbo objavila, sta bila V. Petkovšek in L. Zor (Wraber & SKoberne 
1989). Objavila sta nahajališče na Grmadi pri Celju (PetKoVšeK 1953). Kasneje jo je našel 
N. Jogan pri Šmartnem na Pohorju,v dolini potoka Bistrica (jogan 1986) in nato Frajman 
(2003) prav tako na Pohorju na območju Planice, kjer jo je nabral tudi štiri leta kasneje 
(LJU10125846). V zadnjih letih vrsta na tem nahajališču ni bila več najdena, kar je verjetno 
posledica zaraščanja jase in širitve gozdne ceste, kjer je uspevala (B. Frajman, pisno, 16. 10. 
2017).
Tipični habitati kačjejezikovk so robovi poti, stari kolovozi in poseke. Frajman (2003) 
povzema, da so za B. matricariifolium primerna rahlo zakisana (pH 3,5–5,5) in z dušikom 
revna tla. Kot ustrezna rastišča navaja tudi suhe travnike, kamnite previse, pašnike, svetle in 
suhe gozdove v montanskem pasu. Vrsta je fotofilna, a tolerira rahlo senco. Vzrok za redko 
pojavljanje te praproti najverjetneje leži v veliki mikorizni specifičnosti pri iskanju glivnega 
partnerja. Tvorijo simbiotski odnos z glivami iz rodu Glomus (WilliamS & al. 2016). Večina 
Notulae ad floram Sloveniae76   
vrst iz rodu Botrychium je alopoliploidov. Tudi opisana vrsta je alotetraploid. Genetske 
raziskave so pokazale, da bi naj B. matricariifolium nastal s hibridizacijo dveh diploidnih 
vrst (lengyel 2009). Morfološko se od drugih slovenskih sorodnih vrst loči po jajčasti ali 
trikotnojajčasti ploskvi jalovega dela lista (trofofor). Ta listna ploskev je 2-krat pernato 
deljena in daljša kot širša ter gola (MArtinčič 2007). Pecelj trofoforja je dolg 0–5 mm, 1/6 
dolžine rahisa. Je bledo sive do modrikasto zelene barve. Listnih segmentov prvega reda je 
največ 7. Najnižji par segmentov je pogosto večji od zgornjih. Lahko je zelo globoko deljen. 
Vzdolž rahisa se segmenti progresivno manjšajo. S konico so usmerjeni navzgor. Steblo je 
približno 10 cm dolgo in pri bazi rahlo rdeče. Reproduktivni del lista (sporofor) je od 1,3 
do 2,4 x daljši od jalovega. Pogosto je deljen na več vejic. Na njih se razvijejo sporangiji, 
ki junija in julija porumenijo (FArrAr 2006). Ob zrelosti se spore sprostijo in nadzemni del 
rastline izgine (zArzecki & WołkoWycki 2012). Iz spore se razvije podzemen gametofit, ki 
za razvoj potrebuje mikoriznega partnerja. Zato mora čim prej vzpostavit simbiotski odnos z 
določeno glivo, da lahko preživi. Ko je gametofit dozorel, začne producirati gamete. Gibanje 
moških gamet je pod zemljo zelo težavno. Spermatozoid mora priplavati do najbližjega 
arhegonija, kjer je jajčna celica. V večini primerov je najbližja jajčna celica na istem 
gametofitu. Zato je produkcija novih sporofitov skoraj izključno s samooploditvijo. Ker sta 
obe gameti nastali na istem gametofitu, so odrasli sporofiti po večini homozigoti. Ta proces 
je ključen za razumevanje pojavljanja populacij te vrste (WilliamS & al. 2016).
Zaradi svoje redkosti je vrsta zanimiva iz naravovarstvenega vidika. Je tudi na evropskih 
rdečih seznamih ogroženih praprotnic in semenk: na Madžarskem (Király 2007) je 
izumrla vrsta, v Avstriji (niklFeld & SchrAtt-ehrendorFer 1999) je označena kot močno 
ogrožena, v Italiji velja za ranljivo (conti & al. 1992). Na Hrvaškem se je za kamiličnolistno 
mladomesečino dolga leta mislilo, da je regionalno izumrla (MArković 2004). Pred 
tridesetimi leti so jo uvrstili v to kategorijo, saj je na njeni takrat edini znani lokaciji – 
Medvednica, izumrla. Vendar kot poročajo hrvaški botaniki (Borovečki-voSkA & al. 2011), 
so pred kratkim odkrili novo in zaenkrat edino znano nahajališče te praproti na Hrvaškem, in 
sicer v Nacionalnem parku Risnjak. Na slovenskem rdečem seznamu (Anon. 2002) je vrsta 
opredeljena kot redka, kar pomeni, da je nahajališč izredno malo, in če pride do posegov na 
njena rastišča, lahko preide v kategorijo prizadeta vrsta.
Ker je od zadnjega objavljenega zemljevida razširjenosti (jogan & al. 2001) minilo že 16 
let in se je v tem času podvojilo število znanih nahajališč, prilagamo posodobljen zemljevid 
razširjenosti, kjer so nahajališča označena glede na starost (Slika 1). Narejen je s paketom 
klišejev za kartiranje razširjenosti rastlin v Sloveniji (KARARAS 3.0) N. Jogana.
Hladnikia 40: 61-87 (2017) 77
Slika 1: Znana razširjenost vrste Botrychium matricariifolium v Sloveniji
Figure 1: The known distribution of Botrychium matricariifolium in Slovenia
Poleg mojega podatka so na zemljevidu upoštevani še naslednji literaturni in herbarijski 
podatki:
9757/4 Slovenija: Štajerska, južno od Celja, severozahodno pobočje Grmade, 580 m n. 
m.; smrekov mešani gozd. Leg. V. Petkovšek & l. Zor, det. V. Petkovšek, maj 1952 
(LJU10006847).
9559/3 Slovenija: Štajerska, Slovenska Bistrica, dolina potoka Bistrica, pod jugozahodnim 
pobočjem doline, na levem bregu dva metra od potoka Bistrica, 680 m n. m.; vlažna 
humozna podlaga, mešani gozd. Leg. & det. N. Jogan, 12. 7. 1986. (jogan 1986)
9559/1 Slovenija: Štajerska, Pohorje, Fram, Planica –Areh, vzhodno pobočje Lobanškovega 
Kogla, 920 m n. m.; gozdna jasa. Leg. B. Frajman, M. Turjak in P. Knaflič, 25. 6. 2001, 
det. B. Frajman (LJU10006846).
9559/1 Slovenija: Štajerska, Pohorje, Fram, Planica, ob cesti proti Arehu (zg. Planica). Leg. 
& det B. Frajman, 21. 6. 2005. (LJU10125846) 
zaHVala
Velika zahvala gre dr. Tinki Bačič za vsa priporočila, vodenje, spodbujanje, pregledovanje 
in vsestransko strokovno pomoč. Zahvaljujem se tudi dr. Simoni Strgulc Krajšek za izdelavo 
zemljevida razširjenosti.
Notulae ad floram Sloveniae78   
liteRatuRa 
anon., 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. 
Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Ur.l. RS, 
št. 82/2002.
Borovečki-voSkA, l., čičMir, r., & Sincek, d., 2011: A new finding of the species Botrychium 
matricariifolium (Retz.) A. Br. ex Koch (Ophioglossaceae) in Croatia. Natura Croatica: 
Periodicum Musei Historiae Naturalis Croatici 20(1): 229–232.
conti, F., manzi, a., & Pedrotti, F., 1992: Libro rosso delle piante d‘Italia. WWF Italia, 28 pp.
euro+med, 2011: Euro+Med PlantBase – the information resource for Euro-Mediterraean. 
Pridobljeno 18. oktober 2017 iz http://ww2.bgbm.org/EuroPlusMed/PTaxonDetail.asp?Na
meCache=Botrychium&PTRefFk=7500000
Farrar, d., 2006: Ada Hayden Herbarium. Pridobljeno 6. september 2017 iz http://www.
herbarium.iastate.edu/botrychium/B-matricariifolium.pdf, dostop 7. 9. 2017.
Frajman, b., 2003: Botrychium matricariifolium (Retz.) A. Braun – kamiličnolistna 
mladomesečina, Hladnikia (Ljubljana) 15–16: 91–93.
jogAn, n., t. BAčič, B. FrAjMAn, i. leSkovAr, d. nAglič, A. PodoBnik, B. rozMAn, S. Strgulc 
krAjšek & B. trčAk, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore, Miklavž na Dravskem polju, 64 pp. 
jogan , n., 1986: Redka praprot na Pohorju. Proteus (Ljubljana) 49(2): 75–76.
Király, g., (ed.) 2007: Vörös Lista. A magyarországi edényes flóra veszélyeztetett fajai [Red 
list of the vascular flora of Hungary]. Saját kiadás, Sapron, 17 pp. 
lengyel, a., 2009: New occurrence of Botrychium matricariifolium (Retz.) A. Braun EX W. 
D. J. Koch in Hungary. Acta Botanica Hungarica 51(1–2): 99–104.
MArtinčič, A., 2007: Ophioglossaceae – kačjejezikovke. In: Wraber, t., n. jogan, a. 
PodoBnik, B. turk, B. vreš, v. rAvnik, B. FrAjMAn, S. Strgulc krAjšek, B. trčAk, t. 
BAčič, M. FiScher, k. eler & B. SurinA, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje 
praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 88–89.
MArković, d., (ed.), 2004: Crveni popis ugroženih biljaka i životinja Hrvatske. Državni zavod 
za zaštitu prirode, Zagreb. 16 pp. 
niKlFeld, H., & ScHratt-eHrendorFer, l., 1999: Rote Listen gefährdeter Pflanzen Österreichs 2., 
neu bearbeitete Auflage – Farn- und Blütenpflanzen. Grüne Reihe des Bundesministeriums 
für Umwelt, Jugend und Familie, Band 10. Verlag: Austria medirnservice, Graz. 
PetKoVšeK, V., 1953: Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem II. Biološki vestnik 
(Ljubljana)  2: 73–77.
Stešević, d., & Berg, c., 2015: Botrychium matricariifolium, a new fern species for the flora 
of Montenegro. Acta Botanica Croatica, 74(1), 181–186.
WilliamS, e. W., Farrar, d. r., & HenSon, d., 2016: Cryptic speciation in allotetraploids: 
Lessons from the Botrychium matricariifolium complex. American Journal of Botany 
103(4): 740–753. 
Wraber, t., & SKoberne, P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprtonic in semenk SR Slovenije. 
Varstvo narave 14–15: 70–71.
zArzecki, r., & WołkoWycki, d., 2012: New localities of Botrychium matricariifolium 
(Ophioglossaceae) in north-eastern Poland. Fragmenta Floristica et Geobotanica Polonica 
19(1): 73–78.
ŽAn l. ciMerMAn