218
Ne pozabimo senožet!
(d.   7t.)
Vedno in vedno se čujejo tožbe, da kmetijstvo hira, da kmetovanje nič ne nese; in res se ne da tajiti, da ste obe tožbi le preveč opravičeni, ste pa tudi v prav ozki zvezi, ker ne more se ugovarjati, da nam kmetije deloma tudi zato nič ne neso, ker hirajo in da smo mnogokrat mi sami krivi hiranja kmetij; prav pogostoma pa s kmetovanjem posebno zato ne moremo nikamer, ker nam naše senožeti samo takrat pridejo na misel, kedar jih je treba kositi, ves drugi čas pa jih prepuščamo ticam neba in Božji volji. Od tod pa ravno izvira žalostni stan naših travnikov, od tod premali napredek v živinoreji, in živina je v današnjih naših razmerah edini pridelek, ki se kmetu primeroma dobro plača; živina pa je tudi, katera nam posebno še daje gnoj — kmetu neprecenljivi gnoj — zmiraj in povsod podlaga vspešnega kmetovanja.
Po pravici tedaj zopet in zopet kličejo „Novice" našim gospodarjem: ne pozabimo senožeti! Senožeti, katerih gospodar ne pozabi, katerim pridno ia stanovitno odstranuje vse zapreke rodovitnosti, katerim pomaga, — take senožeti povračajo mu obilno njegovo skrb in kar na nje potrosi, daje mu mnogo več, mnogo boljše živinske krme, po tem je gospodarju mogoče rediti več in lepše živine, kar mu prinaša več denarja in več gnoja, in tako pomagamo hirajočemu kmetovanju najprej na boljši stan, in ako smo stanovitno delavni in previdni, kmalu napoči dan, ko nam bo mogoče reči: Hvala Bogu, dandanes pa uže tudi kmet shaja!
Zakaj pa je treba posebno in pogosto opominjati: Ne pozabiti senožeti ?
Stvar je naravna. Ako drevja ne sadimo, nimamo vrta in ne pridelujemo sadja, ako njive ne obdelavamo, nimamo kaj žeti, na senožeti pa še vendar nekaj trave zraste, akoravno se jej ne streže. Zato pa uže tudi le pri kmetijah, katere so več let v zanikrnih, tujih rokah, opazujemo slabo obdelane njive, neobdelane pa le uže pred tretjo eksekutivno prodajo tu in tam; — nasproti pa so nam senožeti pravo zrcalo dobrega in pa slabega gospodarja.
Ako na senožeti vidimo krtine in mravljišča razgrabljene, ali prav rečeno: ako vidimo senožet gladko brez vseh neravnosti, ako vidimo grmovje strebljeno, v mokrih senožetih odtoke za preobilno mokroto, drugod zopet lepo napeljano vodo, ako vidimo na kraji senožeti kup gnoja, smeti cestnega blata, tam vidimo redno tudi rasti obilno goste, visoke in dobre trave in prav brez skrbi lahko sodimo,   ta   senožet ima   dobrega go-
219
spodarja, njegova živina, njegovo polje gotovo je tudi po tem.
Enako pa najprej izdaja senožet slabega gospodarja.
Ako pa vidimo, da so senožeti le zelo redke v tako srečni legi, da se na-nje odceja vsa gnojna mast celih vasi, katere tedaj po srečni svoji legi gospodarju ne prizadevajo mnogo veče skrbi, kot košnjo, ako vidimo, kako malo je takih prvih senožeti, odgovoriti si moramo, kolikor moč, na drobno: kako treba snažiti senožeti, kako jim streči, da nam bodo dajale mnogo in dobre krme?