TRST, nedelja 17. marca 1957 Leto XIII . Št 66 (3601) DNEVMIK Cena 30 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI «. «, II. nad. — TELEFON !MII IN 94-83» — Poitnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-1!.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tlaka, Državna založba Slovenije. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - izdata založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-TrsC Nola ZSSR evropskim riržaram in ZDA Sovjetska vlada predlaga opustitev načrta za Evratom in za zahodnoevropsko tržišče Ustanovili naj bi odgovarjajoče organizme v vseevropskem merilu ob udeležbi ZDA D tem naj bi razpravljali na 12. zasedanju gospodarske komisije OZIM za Evropo MOSKVA, 16. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je danes izročilo poslaništvom Italije, Francije, Zahodne Nemčije, Belgije, Holandske in Luksemburga Izjavo, s katero sovjetska vlada predlaga opustitev načrtov za Evratom in za skupno evropsko tržišče ter ustanovitev odgovarjajočih organizmov na vseevropskem me- rilu ob morebitni udeležbi ZDA. Na podlagi sovjetskega predloga naj bi ta vprašanja proučili na 12. zaseda- nju gospodarske komisije OZN za Evropo v skladu *s predlogi, ki jih je SZ stavila aprila 1956 na 11. zasedanju te komisije. Načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministra Iljišev je na tiskovni konferenci izjavil, da je sovjetska ■vlada poslala besedilo izjave vsem evropskim državam, ki unajo diplomatske odnose s “Z, ter ameriški vladi. V svoji izjavi sovjetska vla-oa predlaga, naj se k prejšnjim predlogom za gospodarsko sodelovanje dodajo še sledeča vprašanja: 1. ustanovi naj se na vseevropski podlagi zavod za znanstvena raziskovanja ali Pa več zavodov za atomsko energijo. 2. Sodelovanje pri graditvi naprav za proizvodnjo atomske energije v industrijske in znanstveno-tehnične namene. Vstevši dobave surovin za te naprave. Na gospodarskem področju Predlaga Sovjetska zveza, naj se njenemu načrtu o »vseevropskem sporazumu za gospodarsko sodelovanje«, ki je “il predložen aprila 1956, doda še proučitev sledečih vpra- sanj: A) Sodelovanje pr1, graditv: Melikih hidroenergetskih na-Prev, ki interesirajo več dr-Zav, s pristankom in sodelovanjem teh držav. B) Sodelovanje pri razvoju Soriv m energije na evropski Podlagi, zato da se odpravi Sedanja napetost glede ravnotežja gonv številnih evropskih držav. - ?) Med vsemi prizadetimi državami naj se sklenejo dogovori o ukrepih, ki naj olaj-*®lo njih medsebojno trgovino. D) Države naj bi si nudile thodsebojno gospodarsko in finančno pomoč, da se olajša gospodarski razvoj. Sovjetska vlada izreka pripravljenost proučiti vsak dru- Predlog o načelih in oblikah gospodarskega sodelovanja in o miroljubni uporabi atomske energije. T1.Na tiskovni konferenci so ijiseva vprašali, kaj bi bilo sovjetsk.m atomskim zavodom v Dubni (pri katerem sodeluje sedaj 12 držav) v pn-njeru ustanovitve vseevropske atomske organizacije. Iljišev je ogovoril, da dopušča sovjet- 1 pred'og možnost izbire ™ed ustanovitvijo enega sa-zavc>da ali pa več zavo- spevalo to odpravi delitve Evrope na vojaške skupine, naperjene druga proti drugi«. Izjava pravi nato, da so načrti za Evratom in skupno tržišče »v odkritem protislovju s temi cilji«, to tem bolj, ker *o vse države, ki so dale pobudo za te organizme, članice NATO. in da je očitno, da cbi bilo vse delovanje Ev-ratoma in skupnega tržišča podrejeno ciljem NATO. katerega napadalni značaj je c obro znan«. »Zaradi tega je sovjetska vlada mnenja, da bodo ti načrti zaostrili delitev Evrope, povečali napetost ter kompromitirali vseevropsko gospodarsko in politično sodelovanje ter rešitev vprašanja evropske varnosti«. »Sovjetska vlada zavrača zahodne izjave, da se bosta Evratom in skupno tržišče bavila samo z vprašanji znanstvenega sodelovanja, in je za kopičenje atomskih surovin, zato da čimprej izdelajo nemško atomsko orožje, kar bo pripomoglo to preporodu nevarnega ognjišča nerečov v sredini Evrope, ker bo Evratom ugladil za nemški militarizem pot, bi vodi k novim vojnim avanturam.« Zatem ugotavlja nota, da bo oprema zahodnonemške vojske z atomskim orožjem imela iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiillMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii Jugoslovanske čete zapustile Gazo GAZA, 16. — Po nalogu poveljstva sil Združenih narodov v Egiptu se je motorizirana četa jugoslovanskega odreda danes vrnila iz Gaze v El Ariš. Prebivalstvo Gaze je jugoslovanske vojake ob odhodu navdušeno pozdravljalo. ■ --------- BEOGRAD, 16, — Zahod-nonemška vlada je poslala jugoslovanski vladi protestno noto zaradi izmenjave predstavnikov trgovinskih zbornic med PankoWom in Beogradom. IIIIIIHIIIIIIIIMlillllUilllllllllMIIHIIHIIIIIIIIIHIl to ta atomska raziskovanja. Podla3' ve(*no na vseevropski - ^ tavodu v Dubnt delajo nanstven ki vzhodnoevropskih rffav’ Kitajske, Severne Ko Uti6, 'evornega Vietnama in ongolije. Zato presega ome- njeni zavod strogo vseevrop- . . v ski okvir ,:.Y syoji izjavi pravi sovjet-vlada ca načrt za usta-ovitev Evratoma in skupne-tržišča «predvideva ukrene' aa*erih izvedba bo imela sk. ane Posodice za evrop-ia , r^ave». Dokument doda-j,-V, a . Sovjetska zveza, ki je •lonjena splošnemu razvoju ar°<*nega atomskega so-lian-’8 zlasti za uporab-roln v, atomslte energije v mi-no«Yu namene. pripisuje ga bn° važnost uvedbi take-ski 8ode!ovanja na vseevrop-Poclagi, kolikor bo to pri- ''""""“"■■iHmitmiimimiiiiiiiiliiliitM Jutri v Londonu začetek razgovorov o razorožitvi 'Ovjetskea^’ 1S' ~ P°m0Čmk *tra 7 • zunanjega mini- nn danes zjutraj stopal '(London, kjer bo žaro«*,; ^ na sestankih razo-ki ?ega Pododbora OZN, lj#k začeli v ponede- liacu.bUristiini hude posledice za nemško prebivalstvo, ker bo odslej izpostavljeno «atomskemu odgovoru«. Izjava dodaja, da so računi nekaterih držav Zahodne Evrope, da bo Evratom omogočil nadzorstvo nad izdelovanjem atomske energije v Nemčiji, brez vsake podlage. Dalje pravi izjava, da nasprotno kakor mislijo nekateri krogi Zahodne Evrope, se bo gospodarska odvisnost ev- žim.» miroljubne uporabe atomske sile ne more najti z ustanovitvijo zaprtih organizmov, ki postavljajo skupino držav proti drugim evropskim državam. Ta rešitev se lahko in se mora najti na vseevropski podlagi z že obstoječimi vseevropskimi organizacijami ali pa z ustanovitvijo novih organizacij v pogojih, ki bi bili sprejemljivi za vse države članice ne glede na njih socialni re- Na koncu pravi izjava: »Sovjetska vlada je pripravljena proučiti vsak drugi predlog o načelih in oblikah sodelovanja na področju miroljubne uporabe atomske sile. Mnenja je, da bi to lahko prouče- V Angliji stavkajo delavci ladjedelnic V stavki je udeleženih 200.000 delavcev, katerim se bodo prihodnjo soboto pridružili delavci mehanske industrije ropskih držav od ZDA še povečala v škodo narodne suverenosti. ker «bodo ZDA dejansko nadzorovale Evratom kot glavna dobaviteljica a-tomskih surovin in opreme namenjene atomski industriji držav članic Evratoma«. Glede skupnega tržišča poudarja sovjetska vlada, da je ta načrt še posebno ugoden za monopole, in predvideva, da bodo ZDA, ki so gospodarsko močne, vsilile svoje pogoje gospodarsko šibkim: «To bo prineslo podreditev Francije in drugih -držav Zahodne Evrope hegemoniji nemških monopolov,« pravi izjava, ki označuje za «kratkovidno politiko« izjave nekaterih evropskih voditeljev, da bo skupno tržišče postavilo države članice na enakopravno podlago z ZDA v medsebojnih gospodarskih odnosih. «Ko se trudijo da bi dosegli odobritev parlamenta, zatrjujejo zagovorniki skupnega tržišča 'v Franciji, nadaljuje izjava. da to tržišče odgovarja interesom francoskega ljudstva. Dejansko pa bo vse drugače. Francoski zagovorniki skupnega tržišča molčijo o tem, da bo Francija s pristopom k tržišču zgubila svojo svobodo akcije glede trgovinskih odnosov ne samo z državami članicami pač pa tudi z drugimi državami in to tem bolj ker bodo odnose s temi državami urejevali vodilni organi skupnega tržišča, to je najmočnejše med državami članicami.« Kar se tiče Italije, pravi izjava, da načrt za skupno tržišče ne bo pomagal pri rešitvi vprašanj brezposelnosti. Dalje zavrača izjava utemeljitve, češ da bo načrt prispeval k izboljšanju življenjske ravni prebivalstva držav članic. ((Sovjetska vlada, dodaja, izjava, je prepričana, da se prava rešitev evropskih gospodarskih vprašanj in vprašanj gospodarskega sodelovanja ter .■■■iiniiiiiiimiiiniiiniiininiminiintmimiiiiunfiiii .im.HMimiiiimiiiinim.Hi . LONDON, 16. — Danes opoldne se je začela v Angliji stavka 200.000 delavcev v ladjedelnicah. Stavkajo v ladjedelnicah v Gicsgowu, Greenocku, Nevvcastle, Suderlandu, Bar-rowu, Furnacem, in Belfastu. Minister za delo Macleod se je danes dolgo razg(*arjal s predsednikom Vlade Mac Mil-lanom, ker bo ta stavka resno oškodovala ladjedelniško industrijo. Mac Millan se je posvetoval s svojimi sodelavci tudi danes popoldne in posvetovanja se bodo nadaljevala v ponedeljek . Delavci v ladjedelnicah u-živajo podporo delavcev mehanske industrije, ki tudi zahtevajo desetodstotno zvišanje mezd in so sklenili, da bodo začeli stavko prihodnjo sobo- rodne delavske organizacije na solidarnost, zato da ne bi ladjedelnice na kontinentu sprejele v popravila angleških ladij. V angleških ladjedelnicah je sedaj v gradnji skupno 2.250.000 ton ladjevja. Mnogo ladij pa je v popravilu, med katerimi «Queen Mary» in »Empress Of Britain«. Vred-ndšt naročil, ki ne bodo mogla biti izvršena zaradi stavke, se računa na 900 milijonov šter-lingov. Skoda, ki jo bo utrpela britanska industrija, je tako velika, da je minister za transporte to poudaril v svojem govoru v Sunderlandu. Poudaril je tudi, da se bodo s položajem okoristile države, ki konkurirajo z Anglijo. Med ladjami, kt se sedaj gradijo, Narodi FLRJ žalujejo Pogreb Moše bo jutri ob 14. uri v Beogradu Na žalni seji je zvezni izvršni svet sklenil imenovati po pokojnem velikem revolucionarju novi Dom tiska in ustanoviti sklad Moše Pijada za likovno umetnost (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Jugoslavija žaluje, črne, državne in partijske zastave na pol droga, komemorativni sestanki v podjetjih, sožalne brzojavke, žalostinke in obujanje spominov v radijskih oddajah, so samo zunanji vidni znaki splošne ljudske žalosti. Jugoslovanski narodi se spominjajo življenja in dela predsednika Zvezne skupščine Jugoslavije, člana izvršnega komiteja CK ZKJ, člana predsedstva Zveze borcev Jugoslavije, rednega člana Srbske akademije znanosti, državnika, politika, umetnika in novinarja. Narodi Jugoslavije so z Mošo Pi-jadom izgubili enega svojih najuglednejših voditeljev, borca in revolucionarja, neutrudljivega delavca za izgradnjo socializma. vali na 12. zasedanju gospo-1 to. Skupno bo s tem stavkalo J je 64 ladij, ki so jih naročile t Še preden je zvezni 1Z-darske komisije OZN za Ev- nad 3 milijone delavcev. Raz- tuje države ali pa države vršni svet pozno sinoči ropo.« ‘nj sindikati so pozvali medna-1 Commonwealtha. I objavil sklep o splošni na- lllltllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIiniflllllllltlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllltllllltIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIinillllllllllltlllMItllllllllllllltUIIIUIIItllllllllllllllltlllllll De Nicola podal ostavko zaradi vmešavanja Vatikana? Nenni za to, da ostane predsednik ustavnega sodišča na svojem mestu (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Danes dopoldne je bilo potrjeno, o čemer se je že ves teden govorilo: da je namreč predsednik ustavnega sodišča De Nicola podal ostavko. Saj ni prvič, da hoče ta ugledna osebnost, bivši predsednik republike, zapustiti najvišje mesto v ita-janskem sodstvu. Pri tem ne gre za kako prehodno slabo voljo predsednika, temveč so vzroki taki, da morajo poštenega človeka res siliti k temu. Ni prav dolgo tega, kar je moral De Nicola zagroziti z ostavko, da je vlada začela izvajati razsodbe ustavnega sodišča, ki so odvzele po- licijskim oblastem nekatere pravice, ki so jih imele iz dobe fašističnega režima. Sedaj je De Nicola zopet v ostavki in ni znano, kako bo reagiral na pozive in želje vseh, ki bi hoteli, da ostane na svojem mestu. Zadeva namreč tudi to pot ni malenkostna, saj se celo govori o možnosti, da predsednikovemu vzgledu slede še nekateri drugi sodniki ustavnega sodišča. Včasih se je namreč govorilo o slabem zdravju De Nicole. To pot ta razlog popolnoma odpade, kajti pred- Egiptovska policija v Gazi zopet prevzela funkcije Ln arabski delavec ubit - Krišna Menon pride zopet v Kairo? - Golda Meir še dalje grozi, francoska vlada pa jo pri tem podpira • vedno vztrajnejše omenjanje z Izraelom pred njegovim umikom KAIRO, 16. — Varnostne sile OZN so danes prepustile nadzorstvo nad javno varnostjo egiptovski palestinski policiji Zaradi tega so patrulje QZN umaknili z ulic v Gazi, jugoslovanska motori-zirang četa je bila ponovno premeščena v El Ariš. Kakor je javil kairski radio, je neka egiptovska enota obmejnih straž prevzela mesto varnostnih sil na poti, ki vodi iz El Ariša v Gazo. Egiptovske oblasti so prevzele nadzorstvo tudi nad glavnim zaporom v Gazi in nad upravnimi uradi ozemlja. Guverner pa je odredil, naj se jutri sole ponovno odprejo. Na žalost pa je treba danes zabeležiti v Gazi novo žrtev. PoročRo poveljstva OZN javlja, da je bil ubit en arabski delavec, ko je proti njemu streljal neki vojak dan-sko-norveškega bataljona. Vojaka so takoj zaprli, poveljnik varnostnih sil general Burns pa je izrekel egiptovskim oblastem obžalovanje. Arabec je bil ubit, k0 je skušal priti v glavni štab varnostnih sil. Vojak, ki je poslanec Zil-za torkovo sejo htevo zbornice predložil za-Miu’ v kateri poziva Mac ,-‘“ana, naj - Med , rSanizacije kov OZN ter govorili o vlogi varnostnih sil na tem področju. Pregledali so razna stališča kot pripravo it razgovore, ki jih bo imel Hammar-skjoeld v Kairu in ob povratku na sedež OZN. Odbor se bo ponovno sestal v ponedeljek. Medtem je v Parizu predsednik francoske vlade Mollel sprejel izraelsko zunanjo ministrico Goldo Meir, ki je nocoj nadaljevala pot v New York. Razgovor je trajal eno uro in navzoč je bil tudi izraelski poslanik v Parizu. Golda Meir jt po razgovoru izjavila v zvezi z Gazo: »Kar se dogaja v Gazi, je prav nasprotno od tega. kar bi se moralo nornulno dogoditi. Zaradi tega je položaj tako resen« Glede Akabskega zaliva je Golda Meir izjavila: »Nameravamo uporabljati našo pravico svobodne in mirne plovbe po Akabskem zalivu. To je mednarodna vodna pot in vse države imajo pravico uporabljati jo.» Ko jo je neki novinar vpra- _ šal, ali je kaka sprememba v j stražil pred poslopjem, je naj-I ( ^ fiancoske vlade glede ...: ....»mlil i/ »rale natn t\a u čilo vii’jnaj “Upošteva poro-6rgan, •arodne zdravstvene iavli.L ki ie bil° ob’ Vj marca in naj zno- * vodu, sk^eP o poizkusu Chri.f^ovo b°mbo na otoku začne Namesto tega naj S»vjet,lT°g8ianja z ZDA ln o Dr* . zvezo za sporazum nih n.?., anju tcrmonuklear-Ugau l|kusov, kakor je pred-leto ovjetska zveza lansko 3aPon!k!!'a Ta lavIla)°. da bo Protesti? .“dposlanstvo, ki bo di Zarali8 pn britanski vlakih Y • *lameravanih atom-^bri.tm v na otoku ^a8hi^.8.S’ °dpotovalo tudi v ''ztrat.*101? in Moskvo, da ‘e snVi. pn treh vladah, naj nad P°.razuznaio o nadzorstvu legacii. IYsklmi P°'zkusi. De-Vetze v n?, v°d'l rektor uni-*u*Ua, °k‘U Masatoši Mat- prej ustrelil v zrak, nato pa na tla in 's tem kršil navodila poveljstva OZN. Pravni svetovalec glavnega tajnika OZ« Stjvropulos je danes zjutraj prišel v Kairo, kjer se bo razgovarjal s pomočnikom glavnega tajnika OZN Buncheom in z generalom Burnsom o pravnem položaju mednarodnih sil Organizacije združenih narodov v Egiptu. Kakor javljajo iz Novega Delhija, je Naser zaprosil indijskega ministra Krišno Me-nona, nai bi prišel z letaltvi v Kairo »v predvidevanju morebitnega obsežnega razvoja na Srednjem vzhodu«. Pripominjajo, da Egipt stalno obvešča indijsko vlado o razvoju sueškega vprašanja. Voditelj Naserjevega kabineta Ali Sabri se je danes popoldne razgovarjal eno uro z indijskim poslanikom Jungom. V New Yorku pa se Je sestal posvetovalni odbor U-NEF. O sestanku so ol^avili poročilo, ki pravi, da so proučili položaj na področju Gaze na podlagi poročil predstavni- in nekaterimi zahodnimi državami v zvezi z umikom iz Gaze. Član izraelske delegacije v OZN Izhar Harari je namreč danes izjavil, da bi zopetna egiptovska zasedba Gaze pomenila «kršitev jamstev, ki so bila dana Izraelu, zato da je zapustil to ozemlje, m bi upravičila izraelsko akcijo za zopetno zasedbo«. Pa tudi Mol-let govori o «kršitvi dogovorov«. V izraelskih uradnih krogih pa zatrjujejo, da je poslanstvo Golde Meir «do«eči od ZDA poravnanje častnega dolga«. Izraelski radio pa je nocoj zatrjeval, da je poslanstvo Golde Meir «zadnji poizkus. da se vprašanje reši z diplomatskimi sredstvi«. Egiptovski tisk posveča danes večino svojih uvodnikov nameravanemu obisku glavnega tajnika OZN v Egiptu. Poluradni list «A1 Gumhuria« piše med drugim; »V Gazi smo po volji prebivalstva in ob spoštovanju sklepov OZN. Prehiteli smo v naglici izraelske kolonialistične spletke. Predstavnik OZN je jasno izjavil, da Združeni narodi ne bodo sprejeli nobene pobude v nasprotju z Srednjega vzhoda, le Meir odgovorila: «Nisi Golda Meir odgovorna: «ivismo nikoli ugotovili nobene spremembe stališča francoske vlade« Dodala je, da je »kakor vedno« zelo zadovoljna z razgovorom » Molletom. V poučenih krogih zatrju jejo da je Mollet poudaril, da je nastali položaj v Gazi »v naspretju z dogovori na podlagi katerih je Izrael pristal na umik svojih čet«. Molet je obljubil vso nadaljnjo podporo izraelskim zahtevam. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva pa je izjavil da bo Golda Meir zahtevala, naj sile OZN »same prevzamejo odgovornost za vso upravo na ozem.ju Gaze«, ter bo zahtevala ((izgon egiptovskega guvernerja in njegovega osebja«. Predsednik je dalje izjavil, da Izrael ne bo dovolil silam OZN da bi zasedle položaje na izraelskem ozemlju ob meji. Številne izjave, ki lih zadnje dni podajajo izraelski predstavniki, še vedno ustvarjajo sum, da obstaja vendarle kak dogovor med Izraelom egiptovsko voljo. Brezplodno bi bilo od Izraela misliti, da bomo zapustili Gazo«. «A1 Abram« piše: »Hammar-skjoeld je ostal nedostopen za teatralno in umetno razburjanje Izraela. Ni hotel jza-pustiti svojega urada v New Yorku, dokler se egiptovska uprava ne namesti v Gazi. Ni se uprl imenovanju gene--ala Latifa za guvernerja tega področja. Prepričani smo, da bo Hammarskjoeld dosledno izvajal sklejoe Združenih narodov in preprečil, da bi se oddaljili od duha, ki jih je narekoval.# Tednik »Akhbar El Yom» pravi: »Ze sedaj je gotovo, da bo poslanstvo «misterja II.# v Kairu imelo uspeh. Egipt je izrazil namen iskrenega sodelovanja z mednarodno organizacijo, če to sodelovanje ne bo škodilo njegovim interesom in Egiptu, ki namerava v celoti izterjevati tranzitne pristojbine za plovbo po Sueškem prekopu.« Isti list piše, da bo v prihodnjih dneh dosežen «kompromis za začasno rešitev vprašanja Gaze in vseh sporov«. sednik ustavnega sodišča se zadnje čase prav nič slabo ni počutil in prav danes je tudi prispel v Rim, da se u-deleži neke slovesnosti. Po tej slovesnosti se je takoj spet odpeljal v Neapelj, kjer se bo jutri udeležil nekih drugih uradnilV prireditev. Prav v krogih, fci so danes potrdili, da je De Nicola podal ostavko, so hoteli navajati kot razlog za tako odločitev »nesoglašanje, ki je v bistvu upravnega značaja« med predsednikom in nekaterimi sodniki; izključiti pa so hoteli, da bi lahko bili kaki zunanji razlogi. Vendar pa ni prav težko u-ganiti da stoje stvari dokaj drugače. In ne more ostati prikrito, da ima pni vsej stvari nemajhno vlogo Vatikan. «Voce republicana« je pred dnevi tolmačila znani papežev govor kot gesto, s katero je hotel Vatikan vplivati na razsodbo o svobodi veroizpovedi, ki bi jo moralo u-stavno sodišče že pred časom izreči. Dejstvo je. da se je pri ustavnem sodišču zavlačevalo s to razsodbo, kar je predsednika spravljalo v slabo voljo. Vendar pa se je njegova nevolja konkretneje izrazila prav po papeževem govoru, j Stvar je namreč taka, da so tisti, ki se protivijo razpravi o svobodi veroizpovedi, sodniki iz katoliških vrst, medtem ko stoje ostali sodniki za De Nicolo. Govori se, da bodo tuči ti odstopili ,če De Nicola ne bi dobil popolnega zadoščenja. Primer take ustanove kot je ustavne sodišče, ki bi moralo biti visoko nad vplivi struj, politike in raznih ustanov, dovolj prepričljivo kaže, kam bo privedlo vmešavanje Vatikana v vse notranje italijanske zadeve, če ne bo sproti onemogočeno. Zdi se namreč, da si hoče Vatikan sam lastiti možnost tolmačenja »svetega značaja« Rima, ki ga konkordat Rimu priznava, ter pri tem onemogočiti ali pa vsaj skrajno o-mejiti svobodo bogočastja za druge veroizpovedi v glavnem mestu. In če je res to pomen papeževe kritike ustavnega sodišča in pa pomen zavlačevalnega dela nekaterih ustavnih sodnikov, ki so razpravo zavlačevali v izključno korist Vatikana, potem bo pač stvar naletela v državi na zelo o-ster odmev in zopet se bodo oživila stara nasprotstva. Prva nevarna posledica je v tem. da ustavno sodišče sploh ne bi moglo več delo-1 vati. Ustavni scdniiki, ki bi namreč branili stališče De Nicole. ki je stališče ljubosumnega prestiža neodvisnosti sodišča, bi se pač odrekli delovanju v organizmu, ki bi mu bilo onemogočeno izvajati tolmačenje ustave. Sicer se govori, da je prav to namen tistih, ki niso nič prijazno gledali ne na ustanovitev tega sodišča in ne na njegovo delo. Želeti pa le. da bi stvari vendar stale nekoliko ugodneje, kajti kriza ustavnega sodišča bi povzročila veliko reakcijo v javnem mnenju, Iti je že tako vznemirjeno zaradi papeževega govora, pri tem se zaman trudi «Osser-vatore Romano«, da bi to vznemirjenje prikazoval na povsem drugačen način; kot da bi bilo javno mnenje ogorčeno zaradi vala nemoralnosti ki se razliva po deželi. ij^j bi bilo dovolj, če bi navedli odgovore na anke-gl so jo bili izvedli nekateri ugledni tedniki. Med številnimi odgovori tudi iz katoliških vrst je mnogo mnenj, ki se ne skladajo z vatikanskim o ozračju nemoralnosti v Rimu. Seveda pa vatikansko glasilo vztraja pri katoliški «križarski vojni«, iz česar se more sklepati, da bo ta problem še nekaj časa na dnevnem redu. Za jutrišnji «Avanti!» je Nenni napisal članek, v katerem govori o papeževih izjavah in o razsodbah ustavnega sodišča ter pri tem omenja, da je bila razsodba, ki je razveljavila fašistične odloke o ‘potrebi krvestorjevega dovoljenja za plakate ostro napadena po listu «Osserva-tore Romano« v dveh številkah februarja. Nato omenja Nenni resno vprašanje svobode bogočastja, o kateri se bo moralo ustavno sodišče izreči ter na koncu poudarja, da je v tem in podobnih vprašanjih država edini razsodnik o tem, kaj je treba napraviti, in ne sme prejemati navodil oc drugod kot od svojih zakonodajnih in sodnih organov. «Kam se je zatekel državniški čut v Rimu 1957? Ce ni imel drugega zatočišča kot ustavno sodišče, tedaj bi se moralo 47 milijonov Italijanov postaviti za to sodišče in z nami vred želeti, da predsednik De Nicola ostane na svojem mestu«, je napisal Nenni. A. P. rodni žalosti, ki bo trajala do 19. marca, so sinoči, takoj ko je beograjski radio objavil vest o smrti Moše Pijada, bile prekinjene in odpovedane vse gledališke in kinematografske predstave ter druge prireditve. Moša Pijade se je že na poti v London v Parizu pritoževal, da se ne počuti dobro. Med kosilom v veleposlaništvu v Parizu pred odhodom z letalom v London mu je postalo slabo. Dr. Beblerju, ki je hotel poklicati zdravnika, je odgovoril, da ni treba, da se mu je to prvič pripetilo in da bo že popustilo. V Veliki Britaniji je med u-trudljivimi vsakodnevnimi sestanki in obiski pojasnjeval jugoslovansko politiko in odgovarjal na številna vprašanja. Pred koncem obiska se je pritožil veleposlaniku Vej-vodi, da je zelo utrujen m da včasih čuti, kot da mu udje trpnijo. Ko mu je Vejvoda svetoval, naj se posvetuje s specialistom v Londonu, je smeje odgovoril; »Kaj še. Tedaj me bodo napravili bolnega. Pred mano pa je še toliko važnega dela!« Takoj nato je pričel pripovedovati, kako važne naloge so pred zvezno skupščino, preden ji poteče mandat. Ko se je po prihodu v Pariz vozil z avtomobilom z dr. Beblerjem v veleposlaništvo mu je Bebler, sporočil, da bodo večerjali v družbi nekaterih francoskih prijateljev, članov parlamentarnega francosko - jugoslovanskega združenja. Čeprav je bil utrujen, je Pijade sprejel tudi to obveznost samo je dodal, da bo moral pred večerjo nekoliko počivati Po kosilu je odšel na sprehod s soprogo v bližnji park, toda kmalu se je vrnil, ker se ni počutil dobro. Odšel je svojo sobo, da bi počival pustila v pismu — po dogovoru z duhovnikom. Na predsednikovo vprašanje. «Ali še vedno verjamete v obstoj te žene?«, je duhovnik odločno odgovoril: «In še kako verjamem!« Proces se bo nadaljeval prihodnji teden in bo predvidoma zaključen sredi maja. .~_«»---- Pred povratkom nadškofa Makariosa? NIKOZIJA, 16. — Svet ciprske etnarhije je danes i-mel sejo, na kateri je proučeval položaj, ki je nastal potem ko je EOKA ponudila premirje. Po seji so objavili sledeče poročilo: »Svet etnar hije ponovno izjavlja, da je prepričan, da bo izpustitev nadškofa Makariosa za obno-. vitev pogajanj o Cipru, go; [ ^f-paV je“''vrnil 7'sobo dr. Beblerja z besedami; «A- Sestanek gospodarstvenikov Italije in FLRJ v Milanu BECGRAD, 16. — Po informacijah našega dopisnika iz gospodarskih krogov se bo med milanskim velesejmom v aprilu sestal medzborniški odbor jugoslovansko-iitalijanske in italijansko - jugoslovanske zbornice, ki je bil ustanovljen lani v Zagrebu. To bo prvi sestanek medzborniškega odbora, na katerem bodo razpravljali o tehničnem sodelovanju in sodelovanju italijanskih in jugoslovanskih industrijskih podjetij. Jugoslo-vansko-italijanska zbornica v Beogradu je za sestanek pripravila konkretne predloge, ki jih je že sporočila italijansko-jugosiovanski zbornici v Milanu. Po sestanku medzbdrniškega odbora bo verjetno sestanek upravnih odborov obeh zbornic, na katerem bodo razpravljali o tekočih vprašanjih, blagovni izmenjavi med Jugo. slavijo in Italijo in o rezultatih sestanka zastopnikov tržaške trgovsko - industrijske zbornice in ljubljanske sekcije jugoslovansko - italijanske zbornice, ki bo verjetno konec marca v Ljubljani. Na tem sestanku bodo zastopniki obeh zbornic razpravljali o vprašanjih v zvezi z izvrševanjem sporazuma o obmejnem prometu na tržaškem področju, zlasti o elementih, ki ovirajo uspešno izvajanje sporazuma o malem obmej nem prometu. B. B, «»------ Proces proti Piccioniju Mladi don Tonino in tpvo pospešil povratek miru na otoku. Izpustitev nadškofa Makariosa, ki je edini predstavnik ciprskega prebivalstva za taka pogajanja, bi bit korak, ki bi dajal upanje za rešitev ciprskega vprašanja«. Mnogi londonski listi pišejo danes, da je verjetno, da bo britanska vlada čimprej dovolila Makanosu, da pride v London na razgovore o Cipru. O tem so baje govorili na včerajšnji seji vlade. Ma-kariosu bi eventualno ponudili, naj pride v London ali Pariz, ne ki mu pa dovolili povratka na Ciper. «# LENS, 16. — Danes popoldne je v rudniku Lievin v Franciji eksplodiral jamski plin, pri čemer je deset rudarjev zgubilo življenje, dva pa sta bila ranjena. Eksplozija je nastala v globini 600 metrov. lilliuiiiiiiilllimifmiiiiiiiiililiiiiHiiiiiiiiiiilHHiiuiiiiitiiiHiiiimllitHiiiitliHHiiiiiimintititifi Nixon v Rimu leš, pomagaj mi. Nekaj me duši«. Dr. Bebler mu je pomagal sesti, poklical njegovo soprogo * in telefoniral po zdravnika. Ko je po 15 minutah prispel zdravnik veleposlaništva, je bilo že prepozno. Zvezni izvršni svet je sinoči ustanovil odbor za pogreb, v katerem so poleg predsednika republike marša la Tita, še Kardelj, Rankovič, Vukmanovic, Colakovič, Ivan Gošnjak in drugi. Državni tajnik Koča Popovič, ki se je na poti iz Belgije ustavil v Franciji, je takoj odpotoval v Jugoslavijo. Prav tako je bil odložen obisk Svetozarja Vuk manoviča v Egiptu. Posmrtne ostanke Moše Pijada so danes zjutraj pripeljali iz Pariza s posebnim letalom JAT, s katerim je danes zjutraj odpotovala v Pa- riz jugoslovanska delegacija pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Vukmanoviča. Pred- prenosom posmrtnih ostankov v Beograd so Moši Pijadu izkazali zadnjo čast v Parizu vojaški predstavnik predsednika republike polkovnik Dock, britanski veleposlanik v Parizu Gladw.n Jebb, podpredsedniki državnega sveta Francije Rene Cassou, skupina poslancev francoske narodne skupščine in senatorjev ter člani jugoslovansko-francoske-ga parlamentarnega združenja. S posebnim letalom JAT so rrispeli v Beograd člani de-egacije s soprogo Moše Pijada in veleposlanika v Parizu in Londonu dr. Bebler in Ivo Vejvoda. Na letališču na Batajnioi so se posmrtnim ostankom poklonili Kardelj. Colakovič, Gošnjak in drugi visoki državni in politični funkcionarji. V imenu diplomatskega zbora pa starosta tega zbora brazilski veleposlanik Rebei-ro Coudo. Z letališča so posmrtne ostanke prepeljali v zvezno skupščino, kjer so jih položili na mrtvaški oder. Moša pijade bo pokopan v ponedeljek ob 14. uri v Aleji narodnih herojev na Kali-megeanu poleg posmrtnih o-stankov narodnih herojev Djure Djakoviča, Lole Ribara in Ivana Milutinoviča. Na današnji komemorativni seji Zveznega izvršnega sveta je predsednik republike maršal Tito v kratkem govoru poudaril zasluge Moše Pijada v njegovi skoraj 40-letm revolucionarni borbi za svobodo jugosiovamkih narodov in izgradnjo socializma. Maršal Tito je poudaril, da je Moša Pijade bii revolucionar ne-omahljivega duha in da je v najhujših okoliščinah ob vsakem času izvrševal vse dolžnosti na vsakem mestu, ki mu jih je partija zaupala. Bil je revolucio.aar-komunist, ki v svoji 40-letni revolucionarni borbi ni :mel počitka. Njegova ogromna duhovna sila ni bila primerna njegovi fizični sili in io ga je zlomilo, ker je vse. kar je pretrpel, imeio neizbežne posledice, da je prezgodaj umrl. Zatem je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič govoril o revolucionarnem delu pokojnika. Zvezni izršni svet je sklenil, da se postavi Mosi Pijadu spomenik v Beogradu, in da Dom tiska, ki se bo zgradil, nosi njegovo ime. Državni odbor za pogreb pa je predlagal zveznemu izvršnemu svetu ustanovitev Sklada Moje Pijada za likovno umetnost. Predsednik republike maršal Tito, soproga pokojnika in drugi uradni krogi Jugoslavije so prejeli številne sožalne brzojavke. Maršal Tito je med drugim dobil sožalno brzojavko predsednika francoske vlade Molleta in CK KP Italije, ki jo je podpisal Togliatti. B. B. Jutri bo otvoril razstavo „odprto nebo", posvečeno E>senhowerjevemu predlogu za letalske inšpekc je BENETKE, 16. — Danes je bil zaslišan don Onnis Tonino iz nekega kraja blizu Parme, ki mu je rdečelasa ženska že v maju 1950 izročila pismo, v katerem se je pritoževala, da ji Piccioni in Montagna grozita z usodo Wil-me Montesi. Kdo je ta »rdeča Gianna« pa tudi iz odgovorov duhovnika ni bilo mogoče ugotoviti. »Od takrat je nisem videl nikoli več«, je dejal mladi visoki don Tonino. Pismo je oddal preiskovalnemu sodniku Sepeju, ki je imel drugi del vstopnice za muzej, katere prvi del je rdečelaska RIM, 16. — Ameriški podpredsednik Richard Nixon je prispel danes s posebnim letalom na tridnevni obisk v Rim. Na letališču ga je sprejel predsednik vlade Segn: ameriški veleposlanik Zeller-bach pa ie Nixona predstavil navzočim osebnostim. Segni je Nixonu izrekel dobrodošlico. Nixon je v odgovoru poudaril tesne in prijateljske vezi med ZDA in Italijo. Nato je Nixon s svojo ženo z avtomobilom odšel v Grand Hotel, kjer bo stanoval med svojim bivanjem v Rimu. Pozneje je Nixon obiska! predsednika republike Gron-chija v spremstvu veleposlanika Zellerbacha in je imel z njim daljši razgovor ob navzočnosti predsednika vlade Segnija in zunanjega ministra Martina. Po razgovoru je Ni-xon izročil Gronchiju Eisen-howerievo Dismo. Ob 17,15'je Nixon obiskal predsednika vlade Segnija skupno z veleposlanikom Zel-lerbachom in se z njim razgovarjal več kot eno uro. Pozneje pa se je Nixon razgovarjal z zunanjim ministrom Martinom. Po razgovoru s Segmjem so objavili sledeče poročilo. «Predsednik vlade je imel danes dolg in prisrčen razgovor s podpredsednikom ZDA Ni-xonom. Izmenjala sta si poglede o vprašanjih skupnega interesa tudi v zvezi s pravkar opravljenim potovanjem g. Nixona.» Martinu pa je Nixon omenil svoje vtise o potovanju po Afriki in poudaril, da »ameriška vlada čeli izvršiti daljnosežno akcijo za razvoj afriških dežel« čutljiva za vprašanje tega kontinenta, ki «z integracijo prekomorskih dežel v zahodnoevropsko skupno tržišče prevzemajo mesto v velikem poizkusu evropske združitve«. Nixon in Martino sta ugotovila »izvrstne odnose med (talijo in ZDA in soglasnost obeh držav v raznih mednarodnih organizmih«. Popoldne je Nixon obiskal senat in poslansko zbornico Ob tej priliki se je na krat ko razgovarjal tudi s predsednikom poslanske zbornice Leonejem. Nixon je popoldne obiskal tudi vdovo pokojnega De Ga-sperija in se z njo razgovarjal pol ure. Zvečer je predsednik vlade Segni priredil večerjo na čast Nixonu. Na večerji sta si Segni in Nixon izmenjala zdravici in poudarjala italijansko - ameriško prijateljstvo. V ponedeljek bo I Nixon otvoril razstavo »od- ‘ prto nebo«, posvečeno Eisen-hovverjevemu predlogu za letalske inšpekcije. Roosevelt je mislil na sestanek V Nemčiji zaloge atomskih bomb? WASHlNGTON, 16. — Predstavnik ameriškega obrambnega departmaja ni hotel komentirati vesti, da je neki funkcionar z^hodnonemskega o-brambnegu ministrstva izjavil, da so ameriški oddelki v Nemčiji opremljeni z atomskimi izstrelki. Po vesteh agencij je predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva baje izjavil. da mu je znano, da ameriške vojiike sile v Zahodni Nemčiji dejansko razpolagajo z zalogami atomskih bomb. da pa ne ve. ali so v teh zalogah tud: vodikove bombe. Predstavnik glavnega štaba a-mer:šk;h si! v Nemčiji pa ni hote) komentirati teh izjav. Potrdjl pa je. da so nekateri pmeriŠKi oddelki «atomsko opremljeni« Voditelj socialdemokratske o-pozicije Oilenhauer je izjavil, da je prisotnost atomskih bomb na nemškem ozemlju neizbežna posledica dejstva, da je bonnska vlada hotela vključiti v vojaško zavezništvo med zahodnimi državami. »Ta razvoj. ;e dejal, bo nedvomno še povečr! težave za rešitev nemškega vprašanja.« Z WASHlNGTON, 16. — Kakor je razvidno iz poročila, ki je pripravil bivši ameriški državni podtajnik Sum-ner Welles, je bivši ameriški predsednik Roosevelt marca 1939 mislil na možnost sestanka z Mussolinijem. Dokument je objavljen v drugem zvezku dokumentov o medna- Martino je izjavil, da je rodnih odnosih ZDA leta 1939, Italija zaradi svojega zemlje- ki ga je objavil državni de-pisnega položaja izredno ob-1 partma danes. Položaj v Indoneziji D JAKA RT A, 16. — Nacionalistična stranka, ki Ji predseduje Buvirjo, katerega je predsednik Sukarno pooblastil za sestavo nove vlade (k tej stranki pripada tudi Castro-amidiojo), je* edina stranka med velikimi indonezijskimi strankami, ki je naklonjena načrtu piedsednika Sukarna za sestavo koalicijske vlade, v kateri naj bodo tudi komunisti. Komunistična stranka pa je sporočila, da ne bo vztrajala za udeležbo v vladi, če bosta to vlado sestavili samo nacionalistična stranka in muslimanska stranka Nahdatul Ula-ma. Zahtevala pa bi udeležbo v vladi, če bi v njej bila tudi muslimanska stranka Masju-mi. Vrem« včeraj; Na-jvišja temperatura 13, najnižja 6,9, zračni tlak 1016,3, vlaga 86 odst, temperatura morja 9 stopinj. Vrem« danes: Pretežno oblačno vreme. Temperatura brez bistvenih sprememb. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 17. marca Jedert, Ljuboslava Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 18.13. Dolžina dneva 11.58. Luna vzide ob 20.20 in zatone ob 6.33. Jutri, PONEDELJEK, 18. marca Edvard Slavoljub Bortolo Petronio o petkovi seji občinskega sveta Občinski svetovalec Neodvisne socialistične zveze Bortolo Petronio je včeraj odgovoril na nekatera vprašanja, ki so mu jih postavili časnikarji, v zvezi s stališčem, ki ga je zavzela leva opozicija na petkovi seji občinskega sveta, pri glasovanju o zvišanju tramvajskih tarif. Na vprašanje, zakaj levičarske opozicijske skupine niso glasovale enotno, oziroma zakaj niso vse glasovale proti občinskemu odboru, kar bi bilo usodno za nadaljnji obstoj občinskega sveta, je svetovalec Bortolo Petronio poudaril, da je treba predvsem upoštevati dejanski politični položaj Trsta in da je dolžnost socialistov, da upoštevajo najosnovnejša politično - socialna vprašanja. In prav stališče občinskih svetovalcev NSZ, ter nekaterih drugih svetovalcev leve opozicije, je sad pravilne o-cenitve omenjenega položaja. Da bi bolj podrobno pojasnil pomen stališča, ki so ga zavzeli na petkovi seji občinskega sveta ti predstavniki leve opozicije, je svetovalec Bortolo Petronio poudaril, da politični položaj Trsta zahteva, da se občinski svet ukvarja tudi z življenjskimi in političnimi vprašanji našega mesta, ki zanimajo celotno prebivalstvo. ?.e ob izvolitvi sedanjega občinskega sveta so bila na vrsti mnoga vprašanja političnega, gospodarskega in socialnega značaja, ki jih je moral občinski svet resno vzeti v pretres. Tako je bilo vprašanje proste cone, pomorstva in tranzitnega prometa, deželne avtonomije itd. V ta namen, so bile v občinskem svetu ustanovljene tudi ustrezne komisije. Poleg tega je svetovalec Bortolo Petronio omenil tudi pritisk nadzornih upravnih organov, ki bi hoteli na vsak način prisiliti občinsko upravo, da bi krila občinski pnmanjktjaj z vedno večjimi davčnimi obremenitvami, ki prizadenejo predvsem revno prebivalstvo. Proti temu pritisku mora o-pozicija voditi odločno borbo. Važno upravno vprašanje za občinsko upravo je tudi podjetje ACEGAT. To vprašanje se je v poslednjih časih zelo zaostrilo zaradi sindikalnega spora med uslužbenci in vodstvom podjetja, ki je privedel do sedanje stavke. Jasno je, da je v sedanjih pogojih to vprašanje postalo obče gospodarsko in politično vprašanje mesta, ki je moralo biti obravnavano tudi v občinskem svetu. Nujno je bilo, da so morale glede ACEGAT vse skupine v občinskem svetu prevzeti določeno politično odgovornost. Nekatere so izkoristile krizo ACEGAT za napad na obč. odbor. In prav na petkovi seji se je odločalo o nadaljnjem življenju sedanjega občinskega sveta. Obstajala je nevarnost, da bi na tej seji povzročili razpust občinskega sveta in s tem imenovanje prefekturnega komisarja na županstvu in v podjetju ACEGAT. Ta komisarska uprava bi se lahko zavlekla tudi za leto dni. Pre/ekturni komisar bi zvišal vse tramvajske tarife in cene ostalih uslug in bi se zavlekla rešitev sindikalnega spora med uslužbenci in upravo ACEGAT. Tržačani pa bi ostali brez svojega izvoljenega organa, občinskega sveta, prenehale bi delovati vse občinske komisije, in sicer komisija za prosto cono, za pomorstvo, za deželno avtonomijo tn za Vanonijev načrt. S to rešitvijo bi prešlo vse mestno javno življenje v roke državne birokracije. Trst bi za dalj časa postal neke vrste kolonija državnih birokratov. To bi izzvenelo v zasmeh volivcem in bi omalovaževalo vse demokratične ustanove. Za ljudske sile pa bi to predstavljalo korak nazaj v njihovi konkretni borbi za vključitev svojih predstavnikov v javne ustanove. Nato so časnikarji vprašali svetovalca Petronia kakšne perspektive ima sedaj občinska uprava in kako bi se morale v bodoče v občinskem svetu ravnati levičarske o-pozicijske skupine. Svetovalec Petronio je dejal, da je zelo težko govoriti is uoaocth perspektivah. Kljub temu pa je poudaril, da je treoa gledati na sedanji občinski svet z vidika interesov mesta in vsega delovnega prebivalstva. Najti bi bilo treba takšne odnose med občinskim svetom in odborom, ki bi bili boljši od dosedanjih, ki pa morajo sloneti na sprejemljivih pogojih za vse skupine. Sodelovanje mora biti lojalno, doseči je treba sporazum med vsemi levičarskimi skupinami, da bodo lahko enotno izražale svoja konstruktivna mnenja. Nadzorovati je treba delo občinskega odbora in ga usmerjena ti na pot delovanja v interesu celotnega prebivalstva občine. Za sedaj pa mora biti glavna akcija celotnega občinskega sveta ta, da zahteva od vlade čimprejšnjo izvedbo nujnih ukrepov v korist tržaškega gospodarstva, ki jih je že obljubila. Leva opozicija pa mora biti prisotna povsod, v vseh občinskih komisijah, nadzorovati mora celotno občinsko upravo in s pravilno tn dosledno demokratično politiko prisiliti ... sčansko demoltracijo, da bo delila javno upravo s predstavniki levice in delovnih mnoiic. Sindikalisti CISL pri dr. Palamari Sestanek ni rodil konkretnih rezultatov Stavka uslužbencev Acegata se nadaljuje Delavci protestirajo proti zvišanju tarif Kritike in poročila Stavka uslužbencev ACEGAT še vedno traja. Včeraj zvečer so se sestali z dr. Pa-lamaro sindikalisti Delavske zbornice CISL, in sicer njen tajpik dr. Novelli ter sindikalista te struje v ACEGAT Giuricin in Bologna. Na sestanku so podrobno proučili ves položaj, konkretnih sklepov pa niso sprejeli. Sestanek namreč ni imel sindikalnega značaja. ampak zaseben. Sindikalisti so sicer poskušali doseči, da bi bil sklican sindikalni sestanek, da bi prerešetali vprašanje spora v ACEGAT čimbolj temeljito, kar pa jim ni uspelo. Razen tega pa so tudi u-gotovili, da je sedaj položaj drugačen, kot je bil pred sejo občinskega sveta. Sedaj je bil izvoljen nov predsednik upravne komisije ACEGAT, ki bi lahko sklical sestanek s sindikalnimi predstavniki podjetja. Zato je treba, da dobi prej od občinskega odbora pismo, s katerim bo formalno imenovan za predsednika- Vest o zvišanju tarif pa je vzbudila med delavstvom nezadovoljstvo. FIOM je že predlagala sindikatu kovinarjev Delavske zbornice CISL skupno akcijo z zahtevo, naj se zvišanje prevozne tarife prekliče. Tudi notranja komisija struje CISL v CRDA je skle- nila, da bo zahtevala preklic sklepa o povišku tramvajske in trolejbusne prevozne tarife. ---«»--- Sestanek na osrednjem ravnateljstvu CRDA Včeraj ,ie bil na osrednjem ravnateljstvu CRDa sestanek predstavnikov ravnateljstva in FIOM iz Trsta in Tržiča. Na sestanku so se razgovar-jali o predlogih FIOM za izboljšanje odnosov med ravnateljstvom podjetja in sindikati. FIOM je vedno zagovarjala uresničenje boljših A.Salacrou: „ Zgodba za smeh” odlična uprizoritev SNG nova Velik uspeh gostov režiserke Baranovič . Balte-lino in člana zagrebške Drame Josipa Marottija Slovensko narodno gledališče nam je sinoči v dvorani na stadionu «Prvi maju predstavilo svojo novo premiero — Salacroujevo dramatično farso »Zgodba za smeh». Preden spregovorimo o predstavi sami, smo dolžni tudi tokrat ugotoviti, da nas naš gledališki ansambel letos s svojim repertoarjem, predvsem pa s svojim širokim obsegom poustvarjalnih zmogljivosti, res vsakokrat znova preseneča. Domal/i vsaka nova letošnja premiera nam dokazuje, da naše gledališče kvalitetno nenehno raste, da dosega umetniške višine, s kakršnimi se ne morejo po- odnosov, kakor ,e b;’.o pc-u-1 "-asati številna gledališča, ki darjeno tudi na lanskem za -1 plujejo ti ose ugodnejših ma- sedanju delavcev podietij IRI I t e rial m h ln Psiholoških popo-v Livornu, zlasti pa na zase- p1*1 kot P“ ™se' Mislim, da čaniu delavcev CRDA, ki ga ie mogoče trditi, da nam je je sklicala osrednja FIOM la-1 SNG prav letos dalo v kva- ni v Trstu. Predavanje o zaščiti proti nezgodam na delu Na potnico INCA-CGIL bo danes ob 11. uri v mali dvorani gledališča «Verdi» odv. Aurelio Beeca, član upravnega sveta INAIL in pravni svetovalec CGIL, predaval o zaščiti proti nezgodam na delu. litetnem pogledu več kot vsa leta doslej in da gre zasluga z.a to kolektivno vsem igralcem, režiserjem, scenaristom in vsemu tehničnemu osebju, kakor seveda tudi umetniškemu vodstvu. »Zgodba za smeh« pravzaprav ni zgodba za smeh, temveč je le zavita v sme h. v ironičen smeh, ker je avtor tako hotel. Lahko pa bi bila ta zgodba tudi drugačna po svojem plašču: ironijo bi lahko zamenjala psihološka ana- tiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiinuiiiMiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiniiiiiMiniitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ob prisotnosti ministra za kmetijstvo Colomba Slavnostna otvoritev tržniee za prodajo sadja In zelenjave Trst bi lahko postal tudi mednarodno tržišče za prodajo sadja in zelenjave za zaledne države - Pomen nove tržnice Minister Colombo med svečanostjo Včeraj dopoldne je bila slavnostna otvoritev nove tržnice za prodajo sadja in zelenjave na debelo, kateri je prisostvoval minister za kmetijstvo Colombo. Minister Colombo je prispel z letalom na mirnsko letališče, kjer ga je sprejel vladni komisar dr. Palamara in ga spremil naravnost k otvoritvi tržnice. Tu so ga sprejeli predstavniki oblasti, nakar je minister prerezal trak in s tem formalno otvoril novo tržnico. Nato si je minister v spremstvu predstavnikov oblasti in množice gostov ogledal nove naprave tržnice, ki so sodobno zgrajene v funkciji tako važnega trgor vinskega pocročja za naše mesto. V dvorani za licitacije je bila postavljena govorniška tnibuna, s katere je prvi govoril župan Bartoli. Poudaril je pomen nove tržnice, ki bb morala služiti za čim uspešnejšo trgovino sadja in zelenjave v korist potrošnikov. V tej tržnici bodo od sedaj naprej osredotočena skladišča vseh trgovcev s sadjem in zelenjavo na debelo in jim bo tako omogočeno, da bodo lahko hranili svoje blago v tržnici, kar bo seveda preprečilo vsakodnevni prevoz blaga, ki ni bilo prodano čez čan na in iz tržnice, kar je vplivalo tudi na ceno blaga. Obenem pa bodo trgovci in kupci lahko sklepali svoje kupčije v pokritem in čistem proetoru. Kot je znano je bila dosedanja tržnica na odprtem ip so bili ljudje kot tudi blago, izpostavljeni vremenskim ne-prilikam. Nato je spregovoril predsednik trgovcev za sadje in zelenjavo na debelo Mustac-chri, ki se je zahvalil občinski upravi za novo tržnico. Obenem pa je pozval vlado, naj bi ponovno vzpostavila za tržaške trgovce tiste pomorske in železniške tarifne u-godnosti, ki so jih uživali preč vojno. Te ugodnosti bi danes mnogo prispevale, da bi Trst postal tudi mednarodno tržišče za prodajo sadja in zelenjave za zaledne države. Zadnji je govoril minister Colombo, ki se je pohvalno izrazil o novi tržnici in tudi on poudaril njen velik pomen za trgovino za sadje in zelenjavo, ki mora biti predvsem v korist potrošnikov. Minister Colombo je poleg tega omenil tudi važno mesto, ki ga imata v italijanski trgovinski bilanoi in v italijanski proizvodnji sploh sadjarstvo in vrtnarstvo. Ti pridelki predstavljajo tudi visoko postavko v italijanski zunanji trgovini. Po ceremoniji v novi tržnici je minister Colombo v spremstvu oblasti obiskal tržaški talasografski zavod. Nato je šel na županstvo, kjer je sprejel funkcionarje ravnateljstva vladnega komisariata za gozdarstvo in kmetijstvo, ki so ga povabili, naj se vrne v Trst ob «dnevu lesa«, ki bo v okviru tržaškega velesejma. Na županstvu so ministru predstavili člane tržaškega občinskega odbora. Po kosilu v «Hotel de la Ville» je minister ob 14. uri odpotoval v Rim. V zvezi s povišanjem tarif Acegata Sestanek izvršnega odbora tržaške federacije PSDI Izvršni odbor tržaške federacije PSDI je sinoči proučil zaključke zasedanja občinskega sveta in z zadovoljstvom ugotovil, da je bil v zvezi s sklepom o Acegatu dosežen sporazum s skupinami levice ............................ nun.......iinninin.. Na križišču Ul. Petronio z Ul. Fortunio Zopet smrtna nesreča zaradi trčenja Vespist podrl na tla pešca, katerega so zaradi prebitja lobanje sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo brez komunistov in da se je bilo na ta način mogoče izogniti imenovanju komisarja. Tako imenovanje bi privedlo do znatno hujših povišanj tarif na škočo prebivalstva. Izvršni odbor je nato razpravljal o imenovanju nove upravne komisije Acegat, do česar je prišlo v izredno zmedenem ozračju. V tej zvezi izvršni odbor odločno odbija kakršnokoli diskriminacijsko stališče do opozicijskih strank in meni, da bi morala največja opozicijska stranka zavzeti podobno stališče do manjših skupin. Med glasovanjem za imenovanje članov upravne komisije pa ni prišel do izraza sporazum mec' skupinami leve opozicije tudi zaradi kandidature komunistične skupine. To je še povečalo zmedo in privedlo do manevra skupin, ki zastopajo diskriminacijo. PSDI meni, da morajo izbrati kandidata opozicije predstavniki opozicije sami in ne skupine, ki sestavljajo relativno večino. V tem okviru se lahko in se mora premostiti predlog, do katerega je prišlo v drugem delu petkove nočne seje. Izvršni odbor je sklenil sklicati v četrtek pokrajinsko vodstvo stranke da podrobno proučijo stališče socialdemokratov do občinskega odbora. Odbor je poleg tega na sinočnjem zasedanju poslušal poročila inž. Senigaglie in Weberja, ki sta bila člana dosedanje upravne komisije Acegata. Na križišču Ul. Petronio z Ul. Fortunio je prišlo včeraj zgodaj popoldne do hudega trčenja med Fiatom 500 in Fiatom 1100. ki se je nesrečno zaključilo ne za šoferja, temveč za neko žensko, ki je hodila po pločniku. Sunek je namreč vrgel manjši Fiat na pločnik, kjer je podrl na tla 75-letno Ezechiello Bonassin por. Persini iz Ul. Revoltella, katera je med prevozom v bolnišnico zaradi prebitja lobanje umrla. Zvečer pa so sprejeli s pridržano prognozo na drugem kir. oddelku 55-letnega Gio-vannija Ustina iz Ul. čel Vel-tro, katerega je med prekoračenjem Istrske ulice blizu Ul, Ponziana podrl na tla s svojo vespo 22-letni Bruno Bajt iz Boršta, ki je vozil v smeri mestnega središča. —-«»------ Kap jo je zadela Včeraj zjutraj so našli mrtvo v njenem slrnovanju v Ul. Picciola 74-letno Wando Sessi, ki jo je verjetno zadela srčna kap. Kakor je zdravnik ugotovil, je smrt nastopila kakih 18 ur pred odkritjem. Truplo pokojnice so odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. «» Nezgoda na delu S prognozo okrevanja v 30 dneh so včeraj pridržali na ortopedskem oedelku 40-let-nega Silvana Postogno iz Milj, ki se je ponesrečil med delom v tniljski ladjedelnici Felszegy. S tabletami Veramona si je vzela življenje Predvčerajšnjim zvečer je 73-letna Pierina Viezzoli vd. Tauber iz Miramarskega drevoreda zaužila približno 30 tablet »Veramona« v samomorilne namene in včeraj zjutraj so žensko našli mrtvo v postelji. Pred smrtjo je napisala nekaj pisem, v katerih je obrazložila vzroke svojega u-sodnega dejanja. Omeniti moramo, da je novembra meseca izvršil na e-nak način samomor tudi njen mož in sredi lanskega leta je na podoben način umrla tuci svakinja, ki je prišla v Trst z Dunaja. Malo pred poldrugo uro popoldne so morali sprejeti s pridržano prognozo na četrtem zdravniškem oddelku 46-letno Anno Micoli por. Cauci iz Ul. delTEremo. ki se je zastrupila z gorilnim plinom in se tudi porezala po zapestjih. Po izjavah njenega moža je ženska hotela izvršiti samomor, vendar ni znal pojasniti vzrokov. Samomor je hotela napraviti včeraj popoldne tudi 35-let-na Katarina Zajc por. Fonda z Vrcelce Timinjana, ki se je z britvicami porezala po vratu in goltancu in tudi po zapestjih. Zensko, ki je bila živčno bolna, so morali sprejeti na otorinološkem oddelku, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. litika, ubijajoči pesimizem in resignacija, a potem ne bi bilo več to, kar je prav Sala-croujeva «Zgodba zd smeh« ~ igra polna brioznosti, izredno duhovitih in tekoče izpeljanih konverzacij, mojstrsko grajenega zapleta in razpleta, skratka farsa na koncepte in moralo moderne družbe. Režiserka Balbina Barano-vič-Battelinova, ki je prevzela režijo kot gost, je dala značaju igre odgovarjajoči lahkotni ekspeditivni tempo. Njeno roko je bilo mogoče čutiti v enotnem slogu kakor tudi v vrecizno izdelanih prizorih. Pod njenim vodstvom so nastopajoči igralci ustvarili like, ki so res živeli na odru. Pritegnili so nas s svojo neposrednostjo, neprisilje-nostjo, kar nekam živeli smo z njimi, pa najsi je š’n za Jožka Lukeša in Zlato Rodo-škovo, Štefko Drolčevo in Miho Baloha, Silvija Kobala in Teo Starčevo. S prav posebnim zanimanjem pa smo seveda pričakovali nastop gosta Josipa Marottija, morda še posebej zato, ker smo vedeli za okoliščine. ki so privedle do njegovega nastopa in za dejstvo, da je v študij vloge vskočil samo nekaj dni pred premiero. No, Josip Marotti, nas ni samo zadovoljil glede na o-men jene okoliščine. temveč se nam je predstavil kot zrel in dognan igralec. On pravzaprav ni igral, na sceni je bil samo Jules Donaldo, tak kakršen je lahko samo v resničnem življenju brez vsake teatralike. In še z nečim nas je prijetno presenetil. Vedeli smo sicer, da je Slovenec in to naš ožji rojak po vrhu, vedeli pa smo tudi. da je stalni član zagrebške Drame in nas je ravno zato skrbela jezikovna stran njegovega nastopa. Tod.a naša zaskrbljenost je bila kmalu odveč. Marotti je bil tudi v tem pogledu odličen. Skratka, njegov debut na tržaškem slovenskem o-dru nam bo ostal v prijetnem spominu z željo, d.a bi ga imeli še priložnost občudovati pri nas v družbi našega ansambla. Za okusno in skladno sceno je poskrbel arh. Niko Matul, za lep in tekoč prevod iz francoščine pa Draga Aha-čiče.va. Gledalci so vse nastopajoče nagradili z obilnim ploskanjem in cvetjem. J. k. ■ «» : Krasen večer modernih baletov v tleatro nuovo» Uprava gledališča »Teatro Nuovo« je pač lahko zadovoljna, da ji je uspelo predstaviti tržaškemu občinstvu »Ballets 1956 des Etoiles de Paris», V svesti si je lahko, da ni samo zelo ustregla občinstvu, temveč je omogočila predstavo, ki stoji v prvi vrsti letošnjih najboljših tržaških prireditev sploh. Kdor včeraj zvečer ni mogel na predstavo, bo pač vse poskusil, da bo šel danes. Sest baletnikov: plesalke Trailine, Veronika Mlakar, Beaumont, in plesalci Miško-vič, Sparemblek in Sulič so nad vse resni umetniki, ki so se v Parizu združili v skupino predvsem z željo — po plesu. Njih vodja in organiza tor Miškovič je izbral majhno skupino, tako da med njimi ni nikogar, ki bi bil bolj za število kot pa za nastopanje. Tako zares vsi mnogo plešejo, kar je seveda zelo utrudljivo, pa v tem je tudi njihovo veliko zadovoljstvo. Imeli smo priložnost, da smo se na kratko pogovorili z Veroniko Mlakarjevo, ki nam je med drugim povedala, da so pričeli turnejo po Italiji v Palermu; po Messini in Rimu so prispeli v Trst, od tod pa bodo nadaljevali pot v Milan, Brescio, Reggio Emilia, Bergamo tn Genovo. Pozneje pa jih pot vodi v Južno Ameriko. Včeraj so se nam najprej predstavili z baletom «Rdcči zastoru. Ples je sestavljen iz manjših delov, kjer nastopa ali vsa skupina — v prvem in zadnjem — ali pa posamezniki in manjie skupine. Ze v tem prvem baletu so nam plesalci razodeli svoje vrline, ko so s svojim plesom zelo ekspresivno upodabljali posamezne dele,- »romanticizem« (Trailine in Miškovič), »virtuoznost« (Sparemblek), »milino« (Trailine), «strast» (Mlakarjeva, Sparemblek, Sulič), »ljubezen« (Trailtne, Miškovič) in ifscherzo« (Beaumont). Annabel Lee, človeško mogoče najbolj popolna pesem Edgarja Altana Poeja, je dobila v plesu Miikoviča in Trailine prekrasno upodobite«. Pevski part je izvedla Cgnthia Jollv. Sparemblek, eden plesalcev, se je izkazal tudi kot avtor silno dramatičnega baleta »Lestev«, ki sta ga poleg avtorja plesala še Beaumont in Sulič. Zadnji balet na sporedu je bil «Prometej#, v katerem je sodelovala vsa skupina. Miškovič je bil Prometej, stvarnik človeškega rodu tn u-grabitelj ognja. Veronika Mlakar je bila «ustvarjeno bilje«, ki ga Prometej oživlja, Trai-line čuvar ognja, ostali trije — Beaumont, Sparemblek in Sulič — pa triglava pošast. Delo je učinkovalo veličastno tudi zaradi lepe scene. O večeru, ki ga ne moremo podrobno opisovati zaradi pomanjkanja prostora, lahko govorimo samo v superlativih. Lahko rečemo, da smo vendar spet enkrat videli v Trstu pravi balet. {Ldžoicd) v gledališču Verdi Gledališka skupina De Lullo, Falk, Guarnieri, Valli je sinoči uprizorila v gledališču Verdi Fabberijevo komedijo «Lažnica», s katero je nastopila že skoraj po vsej Italiji. Gre za lahko, nekoliko satirično komedijo s številnimi situacijskimi zapleti, ki pa se — kot vedno — v tretjem dejanju srečno konča. Številni gledalci so igralce za res dobro igro nagradili z obilnim ploskanjem tudi pri odprtih scenah. «»------ Urnik trgovin za Jožefovo Združenje trgovcev na drobno sporoča, da bo v soglasju z veljavnim dekretom v torek 19. t.m. na praznik sv. Jožefa veljaj sledeči urnik: zaprte boe o vse trgovine, razen pekarn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure; cvetličarne bodo odprte od 8. do 13., slaščičarne ter prodajalne bonbonov od 8. do 21.30 in centralna ter okrajne ribje tržnice od 8. do 13. ure. Združenje obrtnikov sporoča, ča bodo v torek ob 13. uri zaprli svoje delavnice brivci, frizerji ter fotografi. Zaradi velikega navala o-seb im avtomobilov predvidenega v Ricmanjih na Jožefovo in zato. da se zaščitijo o-sebe in stvari pred nevarnostmi izrednega prometa, je prepovedal župan dolinske občine za fa dan promet z vozili na nekaterih odsekih občinskih cest. Občinski tehnični urad bo na vseh cestah, kjer bo prepovedan promet, postavil po zakonu določene table. Agenti javne varnosti in agenti cestne policije bodo poskrbeli za izvrševanje zgoraj omenjene prepoveci. Kršilce bodo kaznovali s kaznijo od 1000 do 4000 lir. «»------- Skupščina uslužbencev tržaške umobolnice Včeraj je bila skupščina u-službencev umobolnice pri Sv. Ivanu, ki jo je sklicala CGIL. Skupščine se je udeležilo veliko število uslužbencev, med katerimi je bilo tudi precej članov druge sindikalne organizacije. V začetku je predstavnik CGIL v notranji komisiji obžaloval dejstvo, da ni struja CISL v tej komisiji spričo številnih nerešenih vprašanj pristala na enotno skupščino vsega osebja. Obsodil je tudi nekatere ljudi, ki se ne zavedajo, e'a je enoten nastop edino jamstvo, da se rešijo številna vprašanja. Pozval je vse uslužbence k enotnosti in poudaril, da hi morala notranja komisija vedno soglasno nastopati. ##_— Požari na gmajnah Tržaški gasilci so včeraj popoldne tri ure gasili večje požare na gmajnah. Ob 13.30 so jih poklicali, da so pogasili požar, ki je zajel v Bazovici zemljišče v obsegu 600 tov. metrov. Ko so se vrnili, pa so morali odhiteti proti Proseku, kjer so pogasili požar, ki je zajel zemljišče 8000 kv. metrov. SNG za Tržaško ozemlje DANES ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska c. 7 ponovitev Zgodba za smeh dramatična farsa v treh dejanjih Spisal: ARMAND SALACROU Prevedla: DRAGA AHACICEVA Režiser: BALBINA BARANOVIC-BATTELINO, kot gost Scenograf: ing. arh. NIKO MATUL Gerard Barbier - Jožko Lukeš, Ada. njegova žena - Zlata Rodoškova; Jean Deshayes, njegov prijatelj - Miha Baloh; Jules Donaldo - Josip Marotti. kot gost, Helena, njegova žena - Štefanija Droičeva; Nicole, mlada ločenka - Tea Starčeva; Ahil, Adin ljubček - Silvij Kobal. Godi se o postu 1939 v Parizu, nato ob morski obali. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. V torek, 19. t.m. ob 16. uri v evorani na stadionu »Prvi maj« Srebrna lilija Pravljična igra v sestih slikah za otroke in za vse ene, ki so lahko se otroci. ( OLEPAL iSČA. ) NUOVO Danes ob 17. uri «Ballets 1956 des Etoiles de Pariš«. VERDI Danes bo v Avditoriju drugi nedeljski koncert tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigiral bo Sergio Lau-ricella. Na sporedu so skladbe Mozarta, Turchija, Brahmsa in Mendelssona. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti 2. Gledališka družina De Lul-lo-Falk-Guarnieri-Valli bo ob 17. uri ponovila zabavno Fab-brijevo komedijo «Lažn-ivka». Jutri ob 21. uri in v torek ob 17. ,uri zadnji predstavi «2iveli so srečni in zadovoljni«. ( IZLETI ) Mladinski odsek prosvetnega ctruš.va «lvan Cankar« priredi v torek 19. t. m. izlet na Volnik. Zbirališče ob 8. uri pri openskem tramvaju. Vljudno vabljeni! 'daKOVI IN PKINPKVKl) V Slavo Kos Mačevemu pav Letu darujeta za dijaško Ma Tico Tisoč Lir MAKS in FICKO. Namesto cvetja na grob pok. Marije Miketič vd. Fonda daruje družina Grmek 500 lir za Dijaško Matico. Za ged pc-k. Josipa Hrovatina daruje sestra 1000 lir za Dijaško Matico ( LJLDNKA rKOšVF.TA j Pevski zbor Prosek - Kontovel. Pevski vaji v ponedeljek 18. in v četrtek 21. t. m. odpadeta. ^ RA ZN A OIIVKNTII.A J Pogrebno podporno društvo v Bazovici obvešča, da bo redni letni občni zbor 17. marca t. 1. ob 16. uri v Preslovi dvorani. Prosimo za številno udeležbo, ker bo kot glavna točka dnevnega reda sprememba pravil. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes, 17. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., običajni sestanek od 10. do 12. •IIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIltlllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIinilll OD VČERAJ DO DANES Dne 18. marca se je v Trstu rodilo 7 otrok, 1 mrtvorojen, poroka je bila ena, umrlo pa je 7 oseb. POROČILA STA SE: mizar Kabio Cosiovich m gospodinja Maria Zacchigna. UMRLI SO: 74-letn! Enrlco Piorar, 79-letna Cecilia Riccl, 75-letna Sofija Jeruz vd. Žagar, 69-1 etn a Vittoria Matlas vd. Bul-io, 79-letni Benedetto Craievich. Glorgio Spangaro star eno uro, 60-ietna Lea Udoviclch vd. De-bonl. OKLICI; uradnik Salvačore Thoma In šivilja COlella, tesar Antonio Melucci In gospodinja Gabriella Cadel, mehanik Lucianu Tofful in gospodinja Vinicla Mazzarolt, šofer Vittorlo Feri- guttl in prodajalka Lina Minca, industrialec Placido Bussichella in gospodinja Regina Elena Co-pettl, mesar Francesco Stocca in gospodinja Dea Frare, težak Pier Luigi Bruni ln gospodinja Laura Cecchettl, prodajalec rib NicolO Ulclgrai in delavka Maria Fa-ctiln, trg. predstavnik Alfredo Zanettl ln gospodinja Sergla To-so, mehanik Georgi Stolnev m gospodinja Maria Ltliana Bie-car, Olivo Ptetro Visentin in Li-dla Babini, kemik dr. Franco Colllno in gospodinja Luciana Galuzio, finančni stražnik Angelo calabro ln učiteljica Con-cetta Maria Campisl, karabinjer Darlo Amicl ln uradnica Ora-zlella Teodora Parrlno, sluga Pletro Ricci In gospodinja Gra-zia Moretti, težak Antonio Orlando Vegllach in gospodinta Mo. desta Bamblch, težak carlo Gre-gorich In gospodinja Lldla Jerman, mehanik Bruno Ferluga In šivilja Loredana Baissero, režiser Mauro Morassi in sc-nografka Maria Crlstlna lanesich. težak Pletro Boncompagno In gospodinja Anna Maria Andreassich. le-karnarski kemik Matteo Bartoli in uradnica Vittoria Piccini, urad- nik Filippo Onesti ln gospodinja Anna Bellini, prodajalec Giorglo Pesamosca In šivilja Ivanka Mlekuž, geometer Glorgio Cassutil in šivilja Screnella Gianolla, šofer Azzurrlno Valenti in gospodinja Luciana Saviozzi, električar Mario Ardettl ln bolničarka Bruna Sore, šofer Livlo Eliero In uradnica Bruna Gandolfo, uradnik Sergio Fattovich In gospodinja Antonia Pierl, mesar Antonio Varnerln In barlstka Silvana Ca-vallerl, mehanik NicolA Parovel in gospodinia Giuseppina Apollo-nlo. zidar Elio Glavina in gospodinja Bruna Bralnik, delavec Angelo Gasparotto in fotografka Blanca Zuliani, uradnik Giordano Varin In gospodinja Adelina Degrassi, mizar Mario Mlchelazzi ln gospodinja Laura Biasizzo, prodajalec rib Stelio Perinl In prodajalka Anita Vislntlnl, pomorščak Geo Rudmann in gospodinja Ines Sambusetti. NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) AlTAlabarda, Istrska cesta 7; de Leitenburg, Trg S. Glovanni 5; praxmarer, Trg Unna 4; pren-dim, ul. Ttziano Vecelllo 24. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul. Cavana U; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Plc-cloia, Ul. Orianl 2; Plzzul-CIgno-!a, Korzo 1«; Ravasinl, Trg Ll-berta 6; Alla Salute, Ul. Glulla 1; V er nar i, Trg Valmaura 10. «« ------ LOTERIJA BENKTKt Sl 81 53 33 86 BARI 40 26 71 22 88 CAGUARI 33 26 8 47 49 KLORKNCA 44 50 27 33 65 GENOVA 63 3 49 48 51 MILAN 70 23 48 33 87 NKAPKLJ 76 73 46 47 52 FALfcKMO 81 54 24 21 48 RIM '16 66 18 83 26 TURIN 47 70 80 35 57 H A D I O NEDELJA, 17. marca 1957 TRSI POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Izbrana glasba za godbo na pihala; 9.50 Wagner: Uvertura k operi «Leteči Holandec«; 11.00 Glasba Franza Leharja; 11.21 Ravel: Alborada del gracioso; 11.45 Melodije Irvinga Berlina; 12.00 Oddaja za najmlajše: Levstik - Kregar - Petkovšek: «Martin Krpan«, igrajo člani Radijskega odra: 13.30 Glasba po željah; 15.30 Dunajska glasba: 16.00 Sarazate: Španski plesi; 16.24 Operetni motivi; 16.45 Južno-ameriški motivi; 17.00 Slovenski zbori: 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Dvorak: Simfonija št. 5 v e-molu (Iz novega svetal: 18.40 Razne ritmične popevke; 19.00 Orkester Pacchiori; 19.15 Obrti in poklici: 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Gianni Safred in njegov ansambel; 20.30 Verdi: «La Traviata«, opera v 3 dej. (po II. dej. ob 22.00 ca: Nedelja v športu); 82.40 Večerni ples. i R S T I. 9.15 Tržaške popevke; 9.35 Gershwinove skladbe; 14.30 Operna glasba; 16.00 Reportaža z nogometne tekme; 17.00 Simfonični koncert; 19.30 Poje Aldo Alvi; 21.05 Concertino; 21.45 Cesare Meano: «Hamlet je mrtev«, enodejanka. KOPER 6.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Jutranja glasba: 8.00 Jutranji koledar; 8.10 Kmetijska oddaja; 8.30-10.15 Spored iz Ljubljane; 10.15 P. I. Čajkovski: Ca-priccio italiano, op. 45; 10.30 Zena in dom; 10.50 Glasbena matineja; 11.30 Mali operni koncert; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Za prijetno popoldne; 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Srečanje v Miljskih hribih; 16.00-19.30 Spored iz Ljubljane; 19.30 Športna nedelja: 20.00 - 23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m, 262,1 m, 212.4 m Poročila oo 5.00. 6.00. 7.00. 13.00 15 00 17.00 19.00. 22.00 6.00 Vesele in mirnejše narodne in domače viže za prijetno nedeljsko jutro; 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro; 8.30 Otroška predstava — Erich Kaestner: Pikica in Tonček; 9.12 Slovenske narodne in umetne pesmi in napevi; 9.45 Se pomnite, tovariši... — Mile Paulin: Zgubljeni v snegu; 10.15 Nedeljski simfonični koncert; 11.15 Oddaja za beneške Slovence; 11.35 Lahka glasba; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 14.00-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni mozaik: 17.30 Radijska igra — Fran Žižek: Goldoni (ponovitev); 18.30 Melodije za dobro voljo; 20.00 Malo od tu in malo od tam; 21.00 Kulturni razgledi; 21.15 Nočni koncert. TELEVIZIJA 16.30 Reportaža mednarodnega tekmovanja v badmintonu v Bonnu; 17.30 Film «Pobegli angel«; 18.55 Športna poročila; 21.00 Te-lematch; 22.30 Film «Zmota sodnika Logana«; 23.00 Športna nedelja. [ KINO J Excelsior 15.00: «Gervaise», Maria . Schell. Fenice. 14.30: «Bandido», R. Mit-chum, U. Thies, Cinemascope. Zanimiv in razburljiv Mih. Nazionale. 14.30: «Vražji ljudje« («1 d:at>olici») s S. Simonet, Vero Clouzot, P. Menrisse in C. Vanelom. Filodrammatico. 14.30: Metro G. Mayer predstavlja Jamesa Ca-gneja in novo holiywoodsko zvezdo Jrene Papas v filmu »Zakon vešal«. Grattacielo. 13.30: «Notre Dame de Pariš«, Gma Lollobrigida, Anthony tjuinn. Supercinema. 13.30: »Ubogi, toda lepi« z Mariso Allasio. Arcobaleno. 14.00: «Anastazija», Fox, Cinemascope, Ingrid Bergman, Vui Brynner in Helen Hayes. Astra Rojan. 14.00: »Kurtizanka Diana«, L. Turner. Capitol. 14.00: Ava Gardner In Stewart Granger v čudovitem filmu «Mešana kri«. Cinemascope Metro. Cristallo. 13.30: «Car» («Incante-simoa). Najiepša predstava naše dobe v Cinemascope ln technicolorju. T. Power, Kirn Novak In Vlctoria Shavv. Alabama. 15.30: »Car« (»lncante-s;mo»). Najlepša predstava naše dobe v Cinemascope in technicolorju. T. Povver, Kirn Novak In' Victoria Shavv. Arlston. 14.00: «KralJevi tat«, Ann Blyth. Cinemascope. Armonla. 14.00: »Pustolovščine Davyja Crocketta«, F. Parker. Aurora. 14.00: «Bulli e pupe«, M. Brando, j. Simons, F. Sinatra. Garibaldi. Zavrto. Ideale. 14.30: «ZadnJa meja«. Cinemascope v technicolorju. V. Mature, Guy Madison, R. Prest on. Impero. 14.30: »Montecarlo«, V. De Sica, M. Dletrich. Zabavni cinemascope v barvah. Italia. 13,30: »Mož v sivi obleki«, G. Pečk, j. Jones, F. Mazch. S. Marco. 14.00: »Dolga siva črta«. T. Povver, M. 0'Hara. Moderno. 14.00: »Suor Letizia«, A. Magnani, E. Rossi Drago ln Antonio Citanello. Savona. 14.00: «Kruh, ljubezen in...», Sopma Loren m De Sica. Viale. 14.00: «Vrata sanj«, Maria Frau in Maucizio Arena. Vitt. Veneto. 14.30: «Cena slave«, G. Ferzetti, E. Rossi Drago W Mike Bongiorno. Cinemascope, tecnmcolor. Belvedere. 14.00: »Neustrašeni mož«, rtjstolovski technicolor. K. Douglas in J. Crain. Marconi. 14.30: ((Jesensko listje«. Joan Cravvtord in C. Robertson, Massimo. 13.30: ((Razbeljene cevi«-Ljubezen in maščevanje v ognjenem okolju. Novo cine. 14.00: »Amerikanec«, Glenn F’ord, V. in A. Lane. Odeon. 14.00: «Madame Du Bar-ry», Martine Carol. Technico-lor. Radio. 14.30: «Veter iz daljnih dežel«. Cinemascope, technicolor. Glenn Ford, E. Borgnine, Valerie French. ( MALI OOLASI ) KOLESA, znižana cena 7.U00 lir-Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARCON, UL. PIETA 3, Trst. STANOVANJE oddam eni ^ dvema ženskama v zameno hišne čuvajKe. Telefonirati na 92489. TRGOVSKO POMOČNICO IM* zunanjosti z znanjem jezikor sprejmemo v službo. Ponudbo ln priporočila poslati na PublypresSi Trg Goldoni 4. SOLASTNIKA ALI SOLASTNICO s kapitalom za prodajo gramofonskih plošč iščemo. PoreudM poslati na Publypress, Trg Goldoni 4. VESPE, AVTOMOBILE in razn* darila z vsemi potrebnimi 11*1' nami vam odpremlja najhitreje Beltram, Ul. Valdirivo 3, tel-36-991. PO KONKURENČNIH CENAH dobite: brisače, rjuhe, blazine itd. Za športnega ribiča, morsko ribarjenje: avtomatski »P3" rati, podvodne puške itd. t"1 Della SchiaVa, Ul. Geppa 2. «UNIQN» Svetovno znana /.<•. varovalmca od leta 1828 je v TRSTI) UL. GHEGA 8 - I tel. 27512 - 35939 Prokurator RA\’N!K 'ketiteUtedika uaiega oitoUtt v zibelki, pri krožniku, z igračami, pred torto s svečicami? Kličite tel. štev. 30-973 SALON AVTOMOBILOV BAN Trst, Ui. Genova 21, tel 28-37? Velika izbira avtoniobil<>v novih in rabljenih ZMERNE CENE Preskrbimo vse potrebne dokumente za export 'n dajemo vse potrebne infoP macije. KAD ARKOL1 se vam zdi in ne samo v zečetku meseca, se lahko naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Dovoljf da telefonirate na st. 37338, ali da izročite vaš naslov našemil raznašalcu. MOTOM 48 CGM DELFINO160 CCM zastopnik; MOTO GILFHA MOTOM 1TAL1ANA Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke <1° 18 mesecev. Dobave ZA MOTORJE MOSCHION * FRISORI TRST — Ulica XXX. PRITIKLINE in nadomestni deli za vse m o t o r j *• ZNIZANE CENE Ottobre U — Tel. 23-473 Obižčite ! Sodelujte - MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM (JUGOSLAVIJA) b(N 1»»7. POMLAD 12. - 23. aprila 1957. •Splošni vzorčni velesejem FLR Jugoslavije. Mednarodni velesejem potrošnik Izdelkov In grafične industrije. Velesejem obrtniških Izdelkov, Izdelkov umetne obrti t« folklornih ročnih del. f 7.-22. septembra Vsedržavni veles«}** s široko mednarod* udeležbo. Zaključek prijav + sodelovanje In vpl« katalog ter revij®.' 15. ma) 1957 ki Olajšave pri vožnjah In transportu blaga v J ugasi avl jo Inozemstvo. Za informacije, ve lese je mak e Izkaznice ln viz®*" ae obrnite na konzulate FLR Jugoslavije primorski dnevnik ,J. „„„ 1957, AWO DELO TRŽAŠKEGA Boris Pahor: Nomadi brez oaze iur i Jlnjsko naključje je za-Rrao Borisu Pahorju — pi- dot iU J zoke edinstven za-i.ni' je v zavodu, ki ga •’ Preden je prejel po-HinCenje’ ker se ne čuti poit,, iga za duhovniški Odslužiti mora vojaški ,i„ m kot šestindvajsetleten ‘‘“venski fant .iz Trsta si Prostovoljno izbere, ker bi a:J?,v sebi popolnoma raz-. vse, kar se tiče nje- L e,. 2anj življenjsko važne Mocitve, daljno Afriko za , j!ltev roka v italijanski ki': ®!“enem bi rad kjer- *udi v Afriki, v Tri-jsu ali Bengaziju, položil ; uro, ker so izpiti, ki jih n.J? gal v zavodu, v laično? svetu neveljavni. Pola-HvJ-e mature bi imelo zanj D . ‘?n Pomen: z maturo bi ki 6 i j ^omače, zlasti očeta, it,,/ v njem faliranega Dnt i*ta' sebi bi Pa odprl do nadaljnje izobrazbe, Verzo°C *** S' vs'op na u”'" ..^Potnik pride v Afrike sta 'iV0“ ie bioris Pahor polki i za motto svoji «afri-ozi^ "jnnikis. Njegov prihod, tot,°tt'a Prihod Bojana Per- jun v akor imenuje avtor aka svoje avtobiografske v“.‘k<\ je padel v svoje- je v .s'. v let0 l940' k0 Poli u ern.P‘‘a že pregazila lia h *n se priprav- zru“ ndari na zapad in KatS' Francijo in Anglijo. „ i se bo odločila fašistič-K„w7,al'ia. ki je zaveznik ''emcije? tP 'em ugibljejo tudi voja-v .daljni Afriki, med ka- tot Se znajde Bojan Per-tnn-kot. navaden vojak pri Pnicarjih. Slabo so oprem- tudi* v°iakl> Prav ‘rajces, , ._______ tako nesrečne in bedne «črne v stvozelenih umior- z dolgimi hlačami in nis mi gamašami, prav Vro,PriInernimi za vojsko na ,em puščavskem pesku, čent , na Primer so oble- če «V atke hlačke in sraj-svoio kratkimi rokavci, v j0 ‘ znane »kaki« — uni-tiin 6( ,v katerih se pocu-lovci t j kot športniki ali sta pa vojaki. Prepro- Sie-i Pamet pravi vojakom. J katerimi je Bojan Per-, da j- ■ °dl^ vi ------------------ 1 drugače: «faux pas» tot j , 1,11 ie Bojan Perka’ »» Italije m pripravlje- vojno. Toda Mussolini Je s, . usace: «iaux pas« tla u^n, velika šahovnica Prta kem bojišču je odpremi?0! kater' bosta kmalu in ti svoje figure sem tnerv Rommel in Montgo- ‘rečn’ medtem ko bodo nevojak' ‘n bedni italijanski Vred ■ s . syojim poveljstvom z hojj^inili s šahovnice in zfc Pertot zapusti ob ■Sre t velike šahovske fri^. °'. rekonvalescent «A-Pravli puščavo») s srečno o-leno maturo v žepu. * * * »vet,61* Iet' sem v «Novem te se ni„'' namrščil obrvi, nato ““ in sosed nekaj blek-tarefBi pre'cl!,sti dolgin se je Pas# „ i .se spe4 obrnil. Do "°Rp S 'e stegoval dolge daies stran«. suhi' • ' rani se °trl Jat ‘n črnikast fant i* i «1 ih iasec. A«ga - jv acf\ci i »«- ‘eci simpatičen.»» ‘tana prek\a»tega dolgina. Prv-, j’ ?rettijemo potem ves Stanov med četvorico 1-"legovi. ‘n avtt"' «a zaradi "O” a , Preklastili dolgih KiL« Sl,*,dno 'menuje D.n X. Vso : ........ i"jemn H%,doUfci E" S‘L>' dokler se Bojan . 'je Poslovi od svojo hov 7* 3 °d četvorice Istra, -jvni . Poda v novb, zun) lam,,,;. ejso avanturo: k po- ?a'važ„eS; mature v Bcngar.i dalje fte Enajste strani tihe 7, Jer Prvič srečamo 'eza i'navnpga ipanskega vi-lencr pus'oiovca jiar jcecm-Pike»’ Pa.Vse do konca «::ro-Pa (j' 'er avtor privleče govo i ?C Vnemuna in nje-hotR» l01m^enje «Don Ki-Ve* čas in neneii-(-arva^am*i.a primerjava ®rvant» • Pr,me rjava k se 6aoY'm veledelom, ki Prikij.ekj* v sredini se vUh , pr'mera s lluieko-kom» ohrim vojakom Svej- host 'menitno prilož- Svoji , B°ris Pahor v tej rok! v ,*'on'ki,> izpustil iz 'ek a«-en enkraten z ari e-D°, Ue Pustil zbežati! Od R°dii h’„i ta si ie pa4 'zp°‘ Re ia . S* '•» prekljnste lio-riša PoiV0-)aga vojnega tova-bolj k?.1 ca' '°da nekaj vse kar ~ “ v.en° donkihotskega, i,e ležalo na dlani, Popolnoma prezrl. + * tohianuntmre^ , v Pripovedi. * hatei-1.10 za 7-°rni kot, *8a motrj avtor »vo- Bogdan Grom: Trst in njegov Kras Ravnokar je izdal neutrudni slikar našega Krasa Bogdan Grom elegantno mapo desetih litografij, poleg uvodne nekake inicialke. v slogu zgodovinskih litografij. Opekasto rdečkasti ton starih grafik z baročno napetimi jadri tega podoži-vetka da vsej publikaciji vtis stare častitljive zbirke, vtis, ki nas ne zapusti tako kmalu spričo teh realistično dognanih risb, izvedenih z mojstrsko gotovo roko — danes ie bolj redko, rudi izbrani toni raznih listov, od svinčeno črnikastega do opečno rdečkastega nam ohranjajo vzdušje :z-zvenele preteklosti. Vendar... Široke, le najbistvenejše objemajoče poteze na posameznih slikah ali detajlih, izdajajo modernega slikzrja z izbranim okusom, toliko za pokrajinske kot etnografske lepote, — vendar brez romantičnih sentimentalnih povratkov. Motivno zbirka obsega značilne tržaške krajinarske zanimivosti kot Repevtabor. Devinski grad, grič Sv. Justa, Glinščica, vendar povzete z izvežbanim umetniškim očesom, s svežo neposrednostjo in iz drugih zrelišč. Druge pa so motivi, ki jih ne srečamo pri drugih krajinarjih, a so povzete z bistrim očesom izvedenega etnografa, kot so Prosek, Stara vas v Nabrežini, posebno pa Repenč. Tretje pa so široke obmorske panorame kot Trst s Kontovela pod drzno steno, Kontovelske Rebri z o-balo vsega vzhodnega tržaškega zaliva, ali pa posebno zanimiva in izvirna pano-rama zapadnega Tržaškega zaliva do ustja Soče onstran Devinskih Sten. Vse to je seveda izvedeno z mojstrskimi skopimi potezami. Med temi je posebno Repenč pravi umetniški dragulj po redkih konciznih potezah — klasična kitajska u-jedkovina bi se zdelo. Po tehnični izdelavi pa privlačijo vsi motivi s priznanim risarskim mojstrstvom, ki z naglo in neposredno potezo karakterizira svoj predmet in ga prenese v svojo živo umetniško atmokfero. S to mapo je Grom s stroko razgledanim okusom ki ga visoko cenijo tudi italijanski someščani, kot je lupo pokazala posebno njegova zadnja razstava v galeriji Rossoni — in redko, tudi praktično iniciativnostjo zapolnil široko vrzel v vaši krajinarski motiviki, ki naj s svojo umetniško vrednostjo in domačimi temami zasedejo prostor na stenah naših domov, na mestu neokusnega importirane-ga tujega kiča. In tudi ni, mimogrede povedano, prepovedana z astronomskimi (ilirskimi« Številkami, zato bo peč dostopna zelo Uro-kini slojem. Vsak litografski list je lahko uokvirjen kot elegantna grafika, o-premi jen z umetnikovim podpisom predstavlja izvirno umetnino, posebno, ker je izdal le omej'eno število numeriranilt gbirk. Prava poslastica za prefinjene bibliofilske in umetnostne sladokusce. JELINČIČ totom in motri ljudi in ves svet okrog sebe samo skozi njegove oči. Boris Pahor se niti enkrat ne odcepi od glavnega junaka Bojana Per-tota, z njim hodi okrog, z njim meditira, z njim čustvuje, z njim polaga maturo v Bengaziju, ko že vihra po Afriki vojni metež. Vse osebe, ki nastopijo poleg Bojana Pertota, in naj so še tako simpatično občutene, izginejo spet v Bojanovo malho, ko jih slednji zapusti in se poda na drugo torišče. Kaj je bilo potem z njimi, za katere nas je skušal zavzeti in ogreti, v Pahorjevi »kroniki« ne izvemo. Kajti vsi ti ljudje, Mali, Fabič, Stefanovič, Plavolasi, Crni mož itd. nimajo svojega avtohtonega življenja, temveč so navezani na avtorjevo in Bojanovo popkovino. In Bojan Pertot sam, ki tako krčevito išče sredi vojne vihre v Afriki svojo maturo, ki ga misel nanjo nenehno napaja in prevzema, kako imeniten bi se nam zazdel ta junak, če bibil stopil avtor iz njega ven in bi ga nam prikazal ah od strani ali z viška doli, kako se, nebogljen slovenski, fant sredi afriške puščave, peha za edinim ciljem, za maturo, a zraven doživlja vse tegobe in grozote razplamtene vojne vihre v «Afrike puščavi«! Mislim, da bi v tem primeru avtorju ne bilo treba iskati donkihotstva v prek-ljastih nogah vrlega Istrana, marveč bi čitatelja ganil in pretresel z likom samega Bojana Pertota, ki na panorami silnega svetovnega dogajanja išče in tudi najde rešitev lastnih konfliktov in doseže svoj končni cilj s položitvijo zrelostnega izpita. Toda avtor ni prav nič neusmiljen do svojega junaka, kakor je neusmiljen do nesrečnega Don Kihota in do njegovega vrlega oprode Sanča Panse. Kolikokrat sem si sredi prebiranja Pahorjeve «afriške kronike«, k> je velikokrat težko in duha-morno branje, zaželel, da bi junak Bojan Pertot vsaj enkrat skočil iz avtorjeve kože ven, napravil kje kako neumnost, napravil na primer kar koli nespodobnega pred predpostavljenim, si izzval kazen, ga kje kaj polomil, sploh, da bi enkrat samkrat zaživel lastno avtonomno življenje. Ali pa da bi se avtor enkrat samkrat nasmejal nad Bojanovo nebogljenostjo, ga spustil z vajeti, da bi mu ušel in kar koli izrednega doživel. Kajti u-metniška resnica je veliko več kot kronološko naštevanje fantov, pa naj bodo tl zunanje ali notranje narave. Umetnost je ustvarjalni akt. sproščenost, svoboda tako v izbiri snovi kakor v dejanju in nehanju kreiranih junakov. Boris Pahor pa se vse preveč drži lastnih, kdaj pomembnejših, kdaj tudi malenkostnih doživetij da bi mu osebe ki jih želi uresničiti, resnično svobodno zaživele. Tako je ostal avtor na pol poti med samoizpoveri-jo in objektivnim oblikovanjem snovi. Nekako kakor metulj, ki se ni mogel povsem izmotati iz bube in mu trda skorja, ki se ga še drž,, brani, da bi se mu krila docela razvila. V literaturi nisem za posnemanje vzorov. So pa neke splošne zakonitosti, ki so v vseh časih veljavne. Vzemimo samo primer, kako sta se Don Kihot in Sančo pansa popolnoma odlepila od avtorja in zaživela svoje lastno življenie, ki je vsaj tako pristno, kakor koli drugo «resnično» življenje! In vendar ju jt: moral avtor doživeti, sicer bi ne hodila še danes po zemeljski obli, ki se nagne, ko spregovori eden, za 180 stop. v to, in ko spregovori drugi, za 180 stop. v drugo smer. In Hašekov »Dobri vojak Svejk«! Skozi desetletja opazujem njegovo nenehno prodiranje v svet in danes je skoraj že dokument, zakaj je morala stara Avstrija razpasti. Zato mi je žal, da Boris Pahor ni izbil iz svoje afii-ške snovi tisto, kar bi bil lahko in kar mu je bilo tako rekoč na dlani. Kljub tem pomislekom in pripombam smatram Pahorjevo afriško kroniko za upoštevanja vredno storitev. Bolj je to osebni dokument, dokument Slovenca, ki služi tujo, italijansko vojsko sredi Afrike, bolj je to osebna izpoved ((vzorov in bojev« v lastni notranjosti, kakor pa živopisan mozaik dogajanj in karakterjev sredi a-friške vojne vihre. Z junakom, ki sredi bombardiranja in bolan polaga v Bengasiju maturo, sočustvujemo, simpatičen nam je prav zaradi svoje nebogljenosti in naivnosti, s katero gleda svet okoli sebe. So v knjigi poglavja, zlasti na začetkfu in ob koncu, ki so napisana tako, da čitatelja ogrejejo. Najlepši, ker najbolj preprosti in nepotvorjeni, pa so avtorjevi neposredni zapiski iz Afrike in pisma Malega Bojanu Pertotu v Bengasi in v bolnico v El Abiarju. VLADIMIR BARTOL Naš tede pregled Prizor iz zadnjega dejanja Salacroujeve dramatične farse »Zgodba za smehu, katere premiero smo videli včeraj v dvorani na stadionu »Prvi maj« iiimiiMiiMiiMiiiiiMiiiiHmiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiniitiiiiiiiiiiiiiHiHiiMniiiiimiiiiimiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiimiiimiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiMiiiiiimMiiiiiiiniiiiiiiiMiHiiiiiMiiiiii POLEMIKA MED POLJSKIMI IN SOVJETSKIMI KNJIŽEVNIKI Kaj je cvetje ia kaj plevel? Zanimiva diskusija, v katero so posegli najvidnejši poljski in nekateri sovjetski pisatelji Okoli starega kitajskega izreka o cvetju se je vse zaplelo. V začetku je bilo jasno, kaj je mislil Kitajec, ko je rekel: cvetejo naj vse cvetice. Poljski književniki so v kitajskem nasvetu odkrili poetično obliko, ki izraža tudi njihove misli o širini in raznovrstnostmi umetniškega ustvarjanja. Toda sovjetski književniki in publicisti so jim oporekali, češ da ima kitajski rek drugačen pomen. In tako je prišlo do polemike na stolpcih njihovih literarnih revij, in pojavilo se je vprašanje, kdo pravilno dojema kitajski izrek. Prvi del dvogovora je začel sovjetski publicist Vasilij Zaharčenko, ko je objavil splošno kritiko o poljskem listu »Poljska«, oziroma o u-metniškem ustvarjanju na Poljskem. Zaharčenku je odgovoril urednik napadenega lista, ki je postavil kot tezo svobodo umetniškega u-stvarjanja, katero priporoča tudi kitajski pregovor o »vseh cvetlicah«. Znak za drugi del tega dvogovora je dal sovjetski pisatelj Maksim Rilski. Ko se je Rilski vrnil z obiska na Poljskem, je v kijevskem glasilu Zveze ukrajinskih pisateljev Kuiteraturnaja G ožeta« objavil članek pod naslovom ((Listajoč po poljskih listih«, v katerem je ostro napadel poljske književnike in njihovo gledišče o svobodi umetniškega ustvarjanja in njihovih pogledih. Kritiziral je najvidnejše pisatelje in pesnike, s katerimi se je bil srečal v Varšavi. Kot primer, do kod je privedla ((propagirana svoboda« v literaturi, je Rilski navedel, da obstajajo na Poljskem tudi katoliški pisatelji. V prikazu gledišča poljskih pisate- Anna Maria Guarttieri v drami, ki Je posneta po »Dnevniku« judinjč Ane Frank, ki Je kot mlado dekletce umrla v nacističnem taborišču Belseu ljev, ki ne soglašajo s socialističnim realizmom, je Rilski napisal: «Se bolj čudno kot nekateri književniki, so nastopali proti realizmu in predvsem proti socialističnemu realizmu poljski umetniki iti teoretiki «Nove smeri« v umetnosti. Celo med tamkajšnjimi dobro usmerjenimi umetnostnimi teoretiki, ki so navdahnjeni z dobrim estetskim okusom in ki so z nami vred izražali svoje spoštovanje do klasične in do zdrave sodobne umetnosti (kakršna je tudi na Poljskem), so se našli tudi ljudje, ki so se javno postavili v obrambo tako imenovane «nove umetnosti« in se pri tem opirali na znani kitajski izrek. Njim smo odgovorili, naj cvetlice zares cvetejo, naj cvetejo vse cvetlice, toda plevel, ki kvari plodna tla umetnosti, je treba brez milosti izruvati«. Poljskim književnikom pa tako tolmačenje ni bilo pogodu. Oni ne soglašajo s tem, da bi jim drugi vsiljevali kriterij o tem, kaj je v u-metnosti cvetje in kaj plevel. In Rilskemu sta odgovorila najprej književnik in minister Vladislav Bijenkov-ski, nato še predsednik kulturne komisije varšavskega Društva za poljsko-sovjetsko prijateljstvo Roman Sidlov-ski. »Dragi tovariš Rilski«, — je Sidlovski napisal v «Po proštu«, — da bi se pisalo o poljskem tisku in o glediščih naših pisateljev ni dovolj prelistati poljske liste, ampak jih je treba tudi brati«. Ko je nadalje rekel, da so poljski pisatelji pripravljeni s svojimi sovjetskimi kolegi razpravljati, je Sidlovski dodal, da imajo oni pri tem v mislih temeljito razpravo, ki bi temeljila na analizi vsebine člankov in pogledov njihovih avto-rjev. «Mi nismo za polemiko po metodi „lov-ljenja muh”, ki obstaja v lo-čenju misli od konteksta in v postavljanju tez le na temelju po želji iztrganih citatov. Želimo dobronamerno diskusijo, ki bi bila polna razumevanja do vzajemnih gledišč, ne maramo pa — vzvišenih naukov«. »Navodilo« Maksima Rilskega b ruvanju plevela je poljski pisatelj razumel kot grožnjo. Sidlovski piše: »Vprašanje je, kaj je cvetje, kaj plevel. In kdo more odločati, kaj naj se pleve brez milosti. Izkušnje zadnjih desetletij dokazujejo, kako so zgrešena tolmačenja socialističnega realizma pogosto privedla do tega, da se je ruvalo cvetje, dočim se je negoval plevel. Kot plevel so bili nekoč izruvani tudi Ma-jakovski in Majerhold, Babel, Tretjakov, Jesenjin in Ja-šenski. Plevel so nekoč bili tudi Pasternak in Breht, Prokofjev in Sosjur, Šostakovič, Kravčenko in Arhiben-ko. Namesto teh pa so bdi negovani kot cvetje Babajev-ski, Briht, Surkov, Surov in drugi klasični lakaji socialističnega fetišizma. Ali niso, dragi Maksim Fadejevič, tudi vas včasih nekoliko o-pleli?« «Zaradi teg« ~ nadaljuje Sidlovski — nam ie Pregovor kitajskih tovarišev zelo blizek in ker že govorimo v botanični terminologiji, mnogo raje po našem vrstu br- poganjke literarnega in u-metniškega ustvarjanja zalivamo, kot da bi jih s korenino vred poruvali še preden bi se razcveli. O tem pa, kaj je cvetje in kaj plevel, bodo mogle bolje odločati bodoče generacije. One bodo imele boljšo perspektivo in brez tujih vplivov imele bolj čiste pojme. In kot zaključek tega dela dialoga o cvetju in plevelu, je »Tribuna Ludu« prinesla tudi članek šangajske-ga lista «Venveipao», v katerem se tolmači zakaj so Kitajci za to, da »cvetejo vse cvetlice«; «Ce bi populili vsak plevel in divjo travo, kje je potem jamstvo, da ne bomo pri tem populili tudi najlepše cvetje? V času, ko je Marx še živel, se je smatralo, da je marksizem stru- pena rastlina. In kdo si je mogel tedaj predstavljati, da bo sto let pozneje marksizem postal največji in najlepši cvet?« »Zaradi tega pri izvajanju družbene politike «pletja cvetlic« ni dovoljeno uporabljati do ljudi brutalno metodo rušenja, ampak jih je treba prepričevati, vzgajati in jih navajati na razmišljanje. Marksizem-lenini-zem se ne boji kritike in tako preizkušnjo zmore zdržati. Samo na ta način je možno, da se cvetje marksizma in leninizma še lepše razcvete« — zaključuje kitajski list. S tem seveda še ni bilo vse povedano, in na Poljskem se bo ta diskusija še nadaljevala. B. D. Tudi če se je v preteklem tednu marsikaj zgodilo, vendarle ne moremo reči, da je v odnošajih med velesilami, zlasti pa v od noša jih tned vzhodnim in zahodnim blokom prišlo do knličkaj bistvene spremembe. Sovjetska zveza še nadalje opleta s svojim «taborom» in smatra, da je vprašanje socializma bistveno povezano s tem, ali bo ta njen »tabor« uečji ali manjši, hkrati pa je zanjo prisotnost neke države u tem «taboru» odločilnega pomena, da moremo zanjo reči, da je socialistična, ali ne. Tako smo pononvo zajadrali v čisto stalinistične vode blokovske koncepcije borbe za socializem in vse zunanje politične pobude Sovjetske zveze nosijo povsem očiten pečat take koncepcije. Na tej osnovi se je zaradi tega zaostrila gonja proti Jugoslaviji in vsem tistim, ki tako stališče odklanjajo in smatrajo, da ga ni moč uskladiti z načeli dejansko socialistične politike. Ta, v bistvu blokovska koncepcija sovjetske zunanje politike je tudi glavni vzrok, da izgube na svoji teži vsa druga, sicer pravilna načela, ki jih Sovjetska zveza stalno poudarja v vseh zunanjepolitičnih pobudah. V ta načela sovjetske zunanje politike ne bo moč imeti zaupanja tako dolgo, dokler bo Sovjetska zve za vztrajala na svojem uta boru« in dejanski podreditvi vseh članic tega «tabora» tisti politični liniji, ki jo sedanji sovjetski voditelji imajo za edino zveličavno. Tako trmasto vztrajanje so vjetskih voditeljev na izrazito blokovskih pozicijah je tu di glavni razlog, da se tud vsa politika zapadnih uelesil razvija v takem duhu, V ta kem političnem ozračju je za to zaman pričakovati, da b načela miroljubne in aktivne koeksistence med državami z imiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiimiiiiiii Otvoritev razstave Avgusta Černigoja Številno .občinstvo se je zbralo včeraj ob 18. uri in pozneje v občinski galeriji k otvoritvi razstave del našega slikarja prof. Angsista Černigoja. Poleg uradnih zastopnikov in številnih predstavnikov kulturnega Uvljt^ja je bilo tudi mnogo prijateljev slikarjeve umetnosti, ki so se z zanimanjem ustavljali ob razstavljenih grafikah in oljih Razstava, ki bo odprta deset dni, bo gotovo dnevno privabljala še druge obiskovalce, saj slikarjevo delo to vsekakor zasluži. O razstadi bomo obširneje še poročali. . NOV PREVOD IZ SODOBNE BOLGARSKE LITERATURE G. Karaslavov: Kristavec Delo opisuje življenje bolgarske vasi med obema vojnama Del iz bolgarske književ-sti, posebno sodobne, imamo o slovenskem prevodu sorazmeroma malo. Zato pomeni prevod romana «Kri-stavecv, pisatelja Georgija Karaslavova, ki je zdaj izšel pri Državni založbi Slovenije, še toliko bolj razveseljivo dejstvo. Ta roman nam predstavlja sodobnega bolgarskega pisatelja, obenem pa daje sliko problemov predvojne bolgarske vasi, kjer sta nevednost in zaostalost ter pohlep po zemlji imela veliko vlogo v življenju preprostega bolgarskega ljudstva. Georgi Karaslavov je sodoben pisatelj zrelih let. Slovenski bralec bo lahko iz podatkov na ovitku spoznal njegovo življenjsko pot. Karaslavov je bil rojen leta 1904. Bil je nekaj časa učitelj vendar je zaradi revolucionarnega delovanja moral pustiti službo. Kasneje je študiral agronomijo, zdaj pa je ravnatelj narodnega gledališča v Sofiji. Kot pisatelj je Karaslavov začel svojo pot že v mladih letih. Od leta 1923 sodeluje stalno pri delavskih revijah in časopisih. Največje uspehe pa je dosegel kot pisec romanov, v katerih obravnava življenje delavcev in kmetov. Posebno je uspel z deli iz kmečkega življenja. To dokazuje tudi roman Kristavec, o čemer se bodo lahko prepričali tudi slovenski bralci, katerim je s to knjigo Državna založba nedvomno omogočila pobližno spoznanje s sodobno bolgarski književnostjo. V romanu Kristavec (to je strup iz rastline) prikazuje Karaslavov življenje bolgarske vasi v času med obema vojnama. Zgodba sama je pravzaprav vsakdanja. Roman pa nam vendar plastično in mestoma pretresljivo prikaže usodo nesrečne Toške, kmečkega dekleta, ki postane po smrti svojega moža, z otrokom vred, prepuščena svoji ta- .»j- r , šil. Tolka je mlada, vendar skamo itTšibke in občutljive J je vzgojena v starem du- hu. Zato kljub mladosti po smrti svojega moža ni nič drugega kot delavka na posestvu, poslušna snaha, ki potrpežljivo prenaša vse ši-kane od strani svoje tašče. Prav tu tašča, zaostala in stara kmečka ženska pa predstavlja nesrečno usodo za mlado Toško. Tašča se boji, da se bo Toška ponovno omožila in zahtevala del posestva, ki ji po možu pripada. S tem pa bi del posestva prešel v tuje roke, česar pa mati nikakor ne more dopustiti. Odpor proti snahi, ki je brez zaščite, se počasi razvije v sovraštvo. In vse te okolnosti zavedejo taščo v zločin. Po daljšem. oklevanju in strahu se. končno odloči in zastrupi Toško. To je kratek prikaz vsebine romana, v kateri nam pisatelj slika revščino in zaostalost bolgarske vasi ter zakoreninjenost kmeta v starih navadah. Pri tem je treba priznati, da je Karaslavov dober opazovalec vasi in dober psiholog. Vendar pri svojem pisanju ne ostaja samo pri opisovanju, temveč se povzpne tudi do družbene kritike. Mestoma pa se njegova pripoved povzpne tud i do resnične u-metn iške višine. Čeprav morda njegovi liki niso vsi docela izdelani in ostanejo nekateri bledi, pa sta zlasti osebnost Toške in njene tašče odlično prikazani in naravnost zaživita pred bralcem. Prav to pa daje mestoma dolgoveznemu pripovedovanju poseben mik in čar. In le eno je: Karaslavov je kot pisatelj dober graditelj. Čeprav njegovo pripovedovanje ni dramatično temveč mirno, pa napetost sama, izvirajoča iz nasprotij značajev, s talno raste in doseže svoj vrhunec neposredno pred koncem. Zato bralec knjige ne odloži preden je ne prebere do kraja To pa veliko pomeni. Sl. HU. * * # Jugoslovanski veleposlanik v Londonu V.ejvoda je 10. t. m. odprl v Cowentryju v Angliji razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva. Otvoritvi je prisostvovalo o-koli 2000 povabljencev, povečini predstavnikov javnega in kulturnega življenja mesta. Po krajši svečanosti si je župan mesta ogledal razstavo, naear je bil sprejem na čast jugoslovanskega poslanika in gostov, ki ga je priredil pravtako župan. različnim družbenim sisti-mom mogla v bližnji bodočnosti doseči kakšne vidnejše uspehe, zlasti kar zadeva odnošaje med vzhodnim in zapadnim blokom. Blokovska napetost med Vzhodom in Zapadom se nujno odraža tudi na Srednjem vzhodu. Tu se je Eisenhower-jevi in sovjetski »doktrini* pridružila še earabska doktrina«, ,ki stoji na stališču, da je treba vprašanje arabskega sveta reševati neodvisno od vpliva te ali one doktrine, predvsem pa ne z naslonitvijo na ta ali na oni blok. Nevarna plat vseh teh «doktrin» ni v njihovih načelih, ki jih abstraktno proglašaj o in poudarjajo (in ki to v tej svoji abstraktnosti * glavnem pravilna in neoporečna), ampak v dejstvu, da so hkrati izraz določenih gospodarskih teženj in koristi, ki so po svoji naravi povsem ekskluzivističnega značaja in nujno vodijo do večjih ali manjših mednarodnih konfliktov. Tako se na primer vse tri »doktrine« zavzemajo za nevmešavanje v notranje zadeve tujih držav, hkrati pa je na primer Eisenhotoerje-va «doktrina» naperjena proti kolonialnim interesom Velike Britanije in Francije in proti vplivu Sovjetske zveze v a-rabskem svetu; sovjetska «dobtrina» se skuša postaviti proti naraščajočemu vplivu Združenih držav na Srednjem Vzhodu, arabska «doktrina» pa bi hotela uveljaviti samostojno politiko arabskih držav proti vplivu vzhodnega in zahodnega bloka in izločiti vpliv kolonialističnih dežel na arabski svet, Arabska #doktrina« je v preteklem tednu slavila delen uspeh: Jordanija je odpovedala vojaško pogodbo z Veliko Britanijo iz leta 1918, in tako se bodo britanske čete u-mahnile iz te dežele do 13. semptembra letos. To bo postavilo na dnevni red tudi vprašanje plovbe skozi Akab-ski zaliv, ki zlasti zanima Izrael, ker bo Velika Britanija morala umakniti tvoje čete tudi s tega področja, kjer je do sedaj imela svoje oporišče. V Gazo je prispel egiptovski guverner z namenom, da ponovno prevzame civilno oblast na področju, ki so ga ^praznile izraelske čete, m kamor so na njihovo mesto prišle čete OZN. Kljub temu, da ni moč Egiptu odrekati pravice, da ponovno prevzame civilno oblast na omenjenem področju, ostaja še vedno odprto vprašanje, kako razmestiti čete OZN, da bi v bodoče preprečili obmejne incidente med Egiptom in Izraelom. Glede Srednjega vzhoda je treba omeniti tudi noto Sovjetske zveze, ki predlaga skupno izjavo štirih velesil o jamstvu državne neodvisnosti arabskih držav in odgovor treh zapadnih velesil, ki to sovjetsko pobudo odklanjajo, kljub temu, da se strinjajo z njenimi načeli. To svojo odklonitev pa utemeljujejo z argumentom, da obstaja protislovje med omenjenimi načeli in dejansko politiko Sovjetske zveze tudi na področju Srednjega vzhoda. Na Cipru so Angleži ustrelili mladega Palikaridesa, kar je še bolj zaostrilo odnošaje med angleškimi oblastmi m krajevnim prebivalstvom, kakor tudi med Grčijo in Veliko Britanijo. d. h iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitHiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiitiiiii Splitski portal iz XIII. stoletja Detajl portala splitske katelrale. Portal Je izdelal Aa* tun Buvlna v XIII. stoletju WMWWWAVWAWW//AV/AW. WWiVW Nekaj let, skoraj vsak dan, je Sel na Kras. Po jamah je ne spusti, ker se boji, da se sva jedla skupaj v gostilni lazil. Eh, to je bit mojster, ne bi več vrnila, mož se pa pri debelem Kazimiru. Pri isti Med tednom je bit krojač, tako nerad oblači in gre med mizi, pa bogami, da vsa leta p nedeljah pa najboljši raz- ljudi. Tudi nerodno hodi, ker nisva spregovorila niti bes?- iskovalec jam. Ne vem če je ima stopalo kot raca in tudi dice. Pojedla sva vsak svoje še kje katera jama daleč na- roke ima kot račje noge in in se še pogledala nisva. On okoli v kateri on ne bi bil. nosi zato med ljudmi vedno je pojedel svoje, nato vzel zo- Nekje je vedel za jamo, na rokavice. Pa tudi če bi šel, botrebec, široko odprl usta in dnu katere teče reka. Ta ja- kaj bi on kupil saj se ne ra- si mojstrsko iztrebil zobe, na- ma mu je bila posebno pri zume. Za dom ji že kupi oble-to je še malo pocmokal in srcu, zato ker je zelo globo- ko, toda za ples. Po njihovo nato še nekajkrat izpihnil o- ka, zelo nevarna, na dnu je se ona ne more oblačiti. Njen Stanke jedi. Moram priznati, reka in ker se skoraj nikoli mož kadar se 'naveliča ene nikoli ni pihal vame ali v ni nihče spuščal vanjo. Nekaj obleke, jo strle raz sebe, pa moj krožnik, vedno lepo v ur dol, nekaj ur gor. Nekega leže v vodo, da ga na novo stran ali pa v svoj krožnik, dne je bil zopet na dnu. Bil obraste podvodno rastlinje, pa Dolga leta sva si tako bila je tam na dnu doma, kot je obleka. Tega se ona ne mo-skoraj vsak dan soseda pri midva za tole mizo. Gleda in re navaditi, tudi prenesla ne mizi, na cesti pa sva si bila gleda in se mu zdi, da vidi bi. V kratkem pa bo velik popolnoma tujca, čeravno sva neki nov rov. Radoveden kot ples, od vseh krajev se bodo si solila in poprala jed iz iste je bil in korajžen, jo maha zbrali v Škocjanski jami. Ra-solnice in si izbirala kruh iz dalje. Nekaj časa je bilo tes- da bi tako novo plesno oble-iste košarice. no, toda nato se je pri čel rov ko, da bodo druge, stare in Nekega dne sva oba jedla širiti in širiti in nekje pred mlade, medlele od zavisti, ješprenj. Tisti dan je bil ješ- njim se je svetlikalo. Menil Čevljev pa ji ni treba. Njih prenj zasmojen. Zmignil je z je, da je našel nov izhod ali plesišče je plitva voda in za-glavo in godrnjal. Pogledal je pa ga je pripeljala pot v no- to plešejo vsi bosi. mene in jaz sem pogledal nje- vo, od nekod osvetljeno jamo. Lahko bi vam govoril še ga. «Zasmojens, je rekel. «Za- Svetloba je bila čudna, nič ure in ure 0 Um pa ne bom smojen?* sem vprašal. »Ne, kaj podobna dnevni svetlobi, ffj časa. To enkrat drugič, ne, se mi zdi. Kar okusen!* Radovednost ga je gnala da- saj sedaj sva znanca in če Prebodel me je z očmi. vSeve- Ije. Prišel je v veliko razsvet- vas bo zanjma;0 vam bom ge da je zasmojen, pa še kako*, Ijeno jamo in na vse strani mnogo zanimivega povedat, sem si mislil, toda besedo od nje so se bleščali hodniki. Lahko vam bom povedal kosem požrl. Za mano je stal Zavil je po prvem in prišel ko so piesant kako je $et moj debeli Kazimir in vlekel na do krasne sobane. V bleščeči prijatelj po naročilu gospe ušesa. Tisti mesec sem bil z kadi vode je ležal mož in se povodni mož v London, Pa- debelim Kazimirom v sorod- krohotal, da ga je hotelo raz- TjZj Dunaj, celo v Nevo York stvu. Proti koncu meseca je nesti. in nekoč celo v Hollywood šlo, denarja sem imel bolj «Pa te imam. Si le prišel k jn Buenos Aires. V Buenos malo ali nič in z debelim Ka- meni. Dolgo sem te že opazo- Aires je šel kupit argentin-zimirom sva bila v sorodstvu val, no danes te je pa pri- ske gramofonske plošče. No po knjigi dolžnikov. Raje sem neslo«. Prijatelj je pozdravil: pa 0 vsem tem drugič. Da-poh valil zasmoje ni ješprenj, »Dober večer*, kot se spodo- nes vam hočem le povedati kot bi žalil sorodnika. bi, če se vstopi zvečer v hišo. jn dokazati da se vsa zna- «Vem, da so ljudje gluhi, «Nič dober večer, nič dober nost in učenost in vi vred vem, da so slepi, ampak, da dan, pri nas je vedno isto. z njo motite o nastanku Krasa ljudje tudi brez okusa, te- No pozdravljen*, in mu je sa jTlj da vsi skupaj ni( ne ga nisem vedel*. Molčal sem molel kosmato, z mahom ob- znate. in zadovoljnega obraza P raz- raslo roko. «Nič se me ne boj, Moj prijatelj je torej po-nil krožnik. «Da se mogoče ne! Tudi jaz sem živ človek, stal v hiši povodnega moža ne norčujete iz mene. Bi vam imam sicer malo drugačno kar domač. Vse kar je hiša ne priporočal*. Povedal sem stanovanje, kot si ga ti va- potrebovala je on kupoval mu, da ni govora o tem. To- jen, tudi malo drugačne na- po svetu za njihove dragu-da on se ni dal umiriti, go- vade, toda nič se ne boj, nič Ije in zlato in še sam se je drnjal je, da je ješprenj za- hudega se ti ne bo zgodilo*, pri vsem tem kopal v zlatu smojen in, da se on ne da In zopet se je krohotal in in denarju in odlično živel izzivati in, da ne dovoli, da krohotal. «Me ne poznaš? Tu- kot stenica v hotelski poste- bi se ga imelo za bedaka, di se ti nič ne dozdeva kdo Iji. Pravil mi je, kako je bil Sicer odločni Kazimir je pre- sem. Povodni mož sem. Ne nekoč pri njih na neki slo-slišal vse in bil krotek kot bom te niti spekel, niti za- vesnosti in kako so, ko so jagnje. »Kaj boste še jedli, čaral, ker ne znam, pač pa te bili dobre volje obujali spo-gospod profesor?* me je vpra- bom prosil za veliko uslugo, mine. Pogovarjali so se ča-šal. «Tako, saj se mi je zde- Ne bo zastonj. Poglej vso to stistljivi starci povodni mož-lo, profesor, sedaj pa razu- svetlobo; vse to bleščanje je je iz vseh krajev Krasa, mem. Profesor ne vidi nič, ne samo bleščanje zlata in dra- Nekoč ni bil Kras puščava in suho rešeto kot danda- nes, bil je Kras zelen, reke in potoki so se vili po Krasu in šumeli so gozdovi. To je bilo v davnih, davnih časih. Ljudi, takih kot žive dandanes po Krasu še ni bilo. Živeli so takrat na Krasu velikani in povodni mož-sliši nič, profesor ne okuša g ih kamnov. Tega je pri nas ^ Tudi iivali ,0 bile čisto nič. Razumem/ In takim lju- kot smeti, vi tam zunaj to drugačne in mnogo jih je dem je zaupana naša mladi- zelo cenite, pri nas pa rabimo bilo. Medvedi, levi, severni na*. to za razsvetljavo. Opazujem jeleni, mamuti in še nešteto Vstal sem, da sedem k dru- te ie dol0° čata’ vidim te drugih. To je bilo življenje. gi mizi. Pravijo, da ima še kako si vnet za 7ame- Vsem se je dobro godilo. pes rad pri jedi mir. »Ne, ne, de3al•' «Ta bo ^me!» Poslu- Travniki, les, gora, ravnina ne hodite!* se je opravičeval. *ai vnjatelj, krojač mi je po- t0 je bil dom velikanov; re-«Saj vas žaliti res nisem mi- treben. Ne zame, ne tisto ne. potoki dom prednikov slil. Razumite me, razkačil me ?az se se po starem nosim. Za poVodnih mož. Hodili so veje ješprenj in danes pokopu- m°l° ženo bi rad novo oble- nka„i pjt k rekam in poto-jem dobrega pripatelja. Opro- k°- Rada bi prav nekaj poseb- kom in so kramljali in se stite gospod profesor!* Sedel nega. Na ples bova sla. Ples- pogovarjali s povodnimi mož-sem «No sedaj ko sva se po n° obleko bi rada, neka) kar mi_ Tudi igrali so se z nji-tolikih letih le spoznala, vsaj ** ne mdl vsak dan• d“. *e mi razne igre in se zabavava pol spoznala, sem prav bo Pač bahala 'n Postavljala u. K morju se pa niso spu-vesel da ste profesor. Rad pred vrstnicami. Torej na ples i(aU_ Saj je bilo tako pribi govoril z vami. Sicer ne misliva, saj me razumeš, ne y„io na Krasu. Tu pa tam vem če bo kaj Saj sem ho- na Ples 9or k vam na vrh so včasih živali bežale m se VVWW«VjW/AiWA*//.".VAVVVWj Pi&e: Tone /P# VVVVVSWW»V.VAWAVAWAWi dil v šolo, nekaj let, in vem, zemlje, ne, pač pa na naš zatekale do morja, če so jih da ie profesorjev več vrst in P|e»- nam ‘nak.h. Tudi mi u preveč lovili in zasledovali ne vem če ste vi tisti, s k ate- Pišemo *n se zabavamo. Ce velikani. Toda to ni trajalo rim bi rad govoril. Bi mi boi Priden te ie mo°oče p0“ večno. Od juga gor so pri-hoteli povedat, katere pred- »“««»■, . . .. . Mi Prihajati ob barju Ijud- jr•. Gledal sem sobesednika m je, podobni današnjim lju- mete učite v sonrn i\o sem * mu povedal je bil nad vse P° malem se me je lotevala dem Naselili so se ob mor-zadovoljen. Po p omoti ali, da 0™*°- Mal° *• . »krenil, ju. Požigali in trebil, so poz- , . , u , ob meni je stal Kazimir, de- dove, kopah zemljo, zasadili bi m. dofcazal .vojo nakionje- > od_ • n . jadje< seja(l> nost je naročil še en krožnik J redjlj iivaU , Iopj„ rjf)e. zasmojenega ješprenja. »Kad y ’.\ , . . , _ * ,, . , bi govoril z nekom o Krasu. ‘Tisto pr,em k, jo je na- Tu pa tam, pa redko, je ko- Saj se razumete na Kras?* P'*aI nekt advokat v L>ubl’a' «a *°neslnD tud' » ooz*ovet _ , « j „ . «i o Povodnem možu, po- na Kras. Poizkusili so loviti os US! sem. epo me j p No dobro, poznaš jo. živali. Nekoč je velikan ujel „1 naj b, mu »»»"loK™- ^ pravljica_ ti,to drži. človeka na Krasu. Igral se su, o n,ego i p * Kakor si je takrat s plesišča je z njim kot ščuka s postr- jama rt z , . t „insih odpeljal moj daljni sorodnik vijo. Človek ga je prosil naj zemskth vodah, presihajočih » Ljubljančanko Urško, ga spusti, da mu bo dal ne-jezerih. Ka, prav, znano,: ka- P sem tudi jaz odpeljal kaj dobrega, kar še ni ni- ko je vse o nastalo Pr ha- ^ ^ ^ ^ .. prej kM okuiU VeUkan ga je jal sem iz šole m ra zmešal glavo z zlatom m dra- nesel k morju, kakor mu je predpoldun sem v šoli v ne- £ , bj .g na d( n(J_ kem razredu govor,, ^vsetn ““'J* okovalo. Prinesel „a je do- Clovek mu je dal vi- . ' . . „ .. * . moja sitna kot zlodej. Včasih mov so ese ni aj _ . bi jo kar rad nazaj nagnal, na. Velikan je pokušal. Cmo- razburjal, lepo ,e ,e oprav.- ^ ^ ^ (g ^ ^ ^ ^ Dobro bilo. Saj je čil vljudno me je prosil, p kn(ero drug0 nfl znamkah naj omenimo, da le v zadnjem času izšla na skem serija treh znamk, spominja na 50. obletnico četka smučarskega šp°rta ^ Poljskem. Znamke so zelo ^ po izdelane. Dve znam . športnimi motivi pa je 1 Ekvador ob priliki VI. *eB _ : ga južnoameriškega PrVg*a j stva v košarki. Znamki ^ j alegoričnega značaja m kazujeta ekvadorski grb zeB1' zasta^e družbi nepozabni dogodek iz mladih let. «Dajte, povejte nam, kako je bilo,» sc ga prosili zbrani gostje. ((Veste, živeli smo na obali reke Mississippi. Naša hiša je bila komaj nekaj metrov od brega. Spomladi je voda tako močno narasla, da smo morali splezati na streho, sicer bi u-tonili. Oče se je napotil po pomoč: sedel je na posteljo in se odrinil po reki, jaz kot dober sin pa sem ga spremlja! na starem klavirju, ki sem ga našel na podstrešju.* ljevid Južne Amerike, držav ki so sodelovale m , men e iz košarkarske iS1 ■ gj-g I Zadnjič smo omenili *‘ Egipt in Izrael izdala P° o„ vojno-propagandne znam priliki nedavnega sp jVOje Ta vojna pa bo imela v filatelistične posledice tu ^ Organizaciji združenih dov. Poštna uprava oZ!\ril namreč napovedala za 8- 3 1957 izid dveh znamk t in 8 centov), ki bosta P čeni vojaško-policijskim s a OZN, ki se nahajajo na j med Egiptom in Izraa ,j. Znamki bosta meli enaK ^ j njeto, ki bo prikazovala vjn , I dini krog z grbom OZN ^ napisom v angleščini ^ EMERGENCY FORCE»-bovih so običajni nazivi , v petih jezikih. Poštni t OZN bo letos izdal se ^ ^ llinmilHIIMUllllMUlHMIlimiMIIIIMIIIIIIIIIIIininillllllUNNUIIMIIIKIIIIIIIIIlUNIIIIIIIIIIIIIIIIII Uprli so se študentje na milanski univerzi Do spora je prišlo, ker je rektorat nenadoma in protizakonito zahteval plačilo nove takse v višini 7.000 lir V Milanu je več univerz; dr-inike študentov in jim zagro-žavna in katoliška univerza I zil, da bo prihodnje leto po- Ficko piše Dragi prt Morski! Ta teden jeblo dosti no Vic ko so filo Vije in tram Vaji stali. Je rekel rošo s Tonde da je delala čegat ščopero, ma je rekel rošo, da kašen ščopero jeto ce se tudi števci ne ustavijo. S to ščopero pa je čegat na pravila tržačane bol zdrave ker mor-jo dosti hodit. Tisti ki imajo topo Line in lam Bre-te pa se zdaj, ko so od Mašili suecki Kanal da bol teče ben Cin. lahko vozijo. Kako smose smejali ko smo brali va Bilo za Rastavo od slik črni Goja! Je rekel gušto da bi dobil tako Faifo čebi v Soli tako pisal in da Pisanje ni Prosto ročno kot je Risanje. Črni Goj bi lahko pogledal v pra^o Pis in da pro Fesor bi moral Pravilno Pisat. V nedeljo zvečer smo pri nas vsi komaj čakali kdaj bo povedal slovenski Raj no Vice s pla Nice, paje samo Dva Stavka povedal. Raj ne da Gušta, je rekel gušto, ker ni blo nobenga od njih v pla Nici paje blo strašno lepo in grozno dosti ljudi in ska Kalcov od Vseh Narodov. V gorici pa kar naprej imajo prešernove Pro Slave. Zdej sose še Dijaki spomnili in imajo danes Veliko Proslavo. Te pozdravla tvoj FICKO ter univerza Bocconi. Na državni univerzi je že več let za rektorja monarhist prof. De Francesco, ki je že v preteklih letih imel spopade s študenti zaradi avtonomije študentovskih svetov in podobnih zadev. Letos pa se je — pred mesecem dni — zopet pričela vojna med rektorjem in med akademiki. Kar na lepem je rektorat zahteval od vseh akademikov posebno takso 7000 lir, ker je bila po njegovem univerza zelo zadolžena in ker državna podpora ni zadostovala. Edino sredstvo, s katerim bi bili lahko krili deficit je bilo povišanje taks. Takso 7000 lir ra utemeljili takole: 3000 lir izredne doklade za kurjavo in 4000 lir za splošne stroške. Med akademiki je takoj zavrelo. Akademski svet se je takoj sestal na izredni seji in sklenil, da pozove vse akademike* naj ne plačajo te takse, ker je protizakonita in ker bi obremenila večino akademikov. Vedeti namreč moramo, da so takse na milanski univerzi zelo visoke, približno 50 odstotkov večje kot na tržaški, Predstavniki akademikov so imeli stike s predstavnik, rektorja, slednji so pristali na to da bi morali študentje plačati le 3000 lir za kurjavo, o-stalih 4000 lir pa bi odložil, na poznejši čas, ko bi predstavniki akademskega sveta pregledali računske knjige u-niverze in se tako prepričali o utemeljenosti poviška. V pričakovanju da bi administrativni tajnik univerze pripravil knjige so hoteli študentje plačati 3000 lir za kurjavo Na denarnem zavodu, ki sprejema takse za univerzo pa so z začudenjem ugotovili, da morajo plačati vseh 7000 lir v dveh enakih obrokih. Na uni verzi je zavrelo. Poleg tega so nastale nevšečnosti še z administrativno oblastjo. Tajnik je izjavil, da morajo študentje plačati vseh 7000 lir, sicer bi nastala zmešnjava v mehano-grafičnem centru univerze. A-kademski svet je znova proglasil bojkot taks in študentje so se seveda smatrali prosti vseh prejšnjih obljub plačilu 3000 lir za kurjavo, poleg tega je akademski svet pozval študente naj ne plačajo niti drugega in tretjega obroka taks. Rektor De Francesco je pozval k sebi predstav- stoletnice ustanovitve *-r0, škega zavoda za arhite višal takse za 1000 odstotkov in da bo tedaj napravil vse v mejah zakona. Istočasno jim je »očetovsko ukazal« naj pozovejo študente k plačilu letošnjega poviška. Zakon o univerzah v Italiji namreč določa, da je treba vsak povišek taks sprejeti v skladu s prosvetnim ministrstvom, univerzo in akademskim svetom, ter da je treba povišek sprejeti pred pričetkom akademskega leta. Letos pa je milanska univerza hotela izvršiti nekakšen «u-dar«. Zaradi tega se je akademski svet obrnil na državno akademsko orga*nizacijo UNURI in istočasno na prosvetnega ministra Paola Rossija. Poleg tega pa se bodo nekateri m.latiski študentje, ki so že plačali povišek 7000 lir, obrnili na državni svet (Consiglio di Sta-to), ker je povišek nezakonit, ko in blok za 4 cente maja) za letalsko Pošto’paO oktobra dve znamki za ^e OZN*, 10. decembra Pa znamki za »Dan človeški vic*. je Ameriška poštna upral^eg3 dala zadnje dni PretB meseca v promet lepo 1 ^ no — čeprav preprosi®.^ znamko za 3 cente ob P . arhite’ Poleg napisov, ki zaVZj0jlji' več kot polovico razpo ^ vega prostora na znamk*-prikazana tudi dva s j« starogrški korintski ste ^ najmodernejši jekleni s .ff, ki ga v ameriškem stgjnte-stvu zelo uporabljajo. je za dveh tako različnih na znamki odlično prika ■mi'1 In sedaj še nekaj zaPJsioV«' svetovnih novosti: m)ce * ška je izdala štiri zna”j1 vi narodnimi nošami: "^.^vask6, dimo zenske noše iz - ji iz Blata na Češkem ^oVo-dve slovaški noši 1Z ^fil- hradskega in Cikanij8-žene države Amerike s® p o-le znamko medicinskes^paP mena ki hoče biti v vsem tistim ki so ,e flif proti otroški paralizi * (50- je alegoričnega znača)8’ o-letnico službe slavi *e ^f,, balna geodetska služb8 siuj-ob tej priliki je bila 1 ti bi čast izdana zna?pe ae' 3 cente, na kateri so V1 katere ladje. Na ie je vršil ssttovni konSr . pri' klet-skavtov. Tudi ob .^Kl! liki je izšla lepa sPolD znamka. 1 TRST, UL. C. BAflg, STE V. 23 - 1. NA1l’|t{r: Teleton 44-208 ..uTt-IMPP XPORT - fHlh , ■it UVAŽA: I/sakovrslni les. drva za kurjavo, gradbeni material I Z V A 7. a bloQ° tekstil, kolonialno '^0jt in raznovrstne s SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMI pENZAfltf TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373 POŽAR ARTEMIO krdje’ TOVORNI PREVOZI p vse tudi v inozPn,s Ribarič Ivan 1MPORT ♦ E X P O K T VSEH V UST LESA IN TKD1H TRST — ULICA F. CRISPI 14 — TEL. 9>sa3 ULICA DELI E M1LIZ1E 1» — TEL. S«*51 Gradivo za kmetijsko komisijo Gojimo cvetlice Pri pokrajinski upravi je u-ttanovljena komisija, ki ima nalogo proučiti kmetijske razmere v naši pokrajini in jih s primernimi ukrepi po motnosti izboljšati. 2e sam ta korak pomeni napredek, ker je bila pokrajina doslej za to vprašanje nezainteresirana. Je povsem pravilno, če zbirajo člani te komisije ustrezne podatke pri občinah kot organih, ki kmetijske probleme svojega področja najbolje poznajo. Prav tako je hvale vredna želja, da bi pri tej stvari sodelovali z nasveti in predlogi vsi tisti, ki se zanimajo za kme-tijsko-gospodarski napredek. ((Primorski dnevnik* je objavil že več člankov, kjer je skušal prikazati to vprašanje v njegovih temeljih. Ob eni in drugi priložnosti je opozarjal na kmetijsko-tehnično izobrazbo, ki čaka že leta na rešitev, čeprav ni to vprašanje tako težko rešljivo. Vse gospodarske veje zahtevajo čim večjo in popolnejšo strokovno izobrazbo. Tehnika se vedno bolj oslanja na znanost, kmetijstvo ne more biti pri tem izjema, v naprednih državah Pa celo ni. Cim bolj pa kmetijstvo drugod napreduje, tem večji je razmah med naprednimi in zaostalimi deželami, seveda na veliko gospodarsko ikodo zadnjih. K tem spadamo mi, saj je naš hektarski donos Pridelkov med najnižjimi, in t° ne samo zaradi slabih podnebnih in talnih razmer, am-Pak še mnogo bolj zaradi nesodobnega kmetoVanja ali pomanjkljivega strokovnega znanja. Zaradi tega postavljamo to vprašanje na prvo mesto in s tem v zvezi opozorimo na dvo-le doslej še neznanih, a važnih poglavij. Prvo se tiče izobrazbe naše kmečke žene. Njena naloga ni le urejevanje Potrošnje, ampak ona vedno bolj sodeluje v proizvodnji. Obe nalogi opravlja nepripravljena. s primerno ustrezno izobrazbo bi dala naprednemu kmetovanju mnogo večji delež, kot si to predstavljamo. Drugo poglavje se nanaša na izobrazbo učiteljstva. Na Posebnih tečajih naj bi se učiteljstvo pripravilo za vzgojo mladine v ljubezni in razumevanju za prirodo in v spoznanju osnovnih načel za racionalno izkoriščanje zemlje. Pridobljeno znanje bi moglo učiteljstvo posredovati — seveda y širšem obsegu — tudi izven-šolski (odrasli) mladini. Enak tečaj, prikrojen nalogam žene, naj bi bil tudi za | učiteljice. ((Primorski dnevnik« je tudi opozoril na naše podnebne in talne prilike, ki narekujejo po-sebne ukrepe. S tega vidika je treba zajeti in organsko pro Učiti medsebojno povezanost in odvisnost kmetijskih vej ter ta vprašanja smotrno reševati. Kaj je pri nas izhodišče ali temelj kmetijskega gospodarstva? (Nadaljevanje s 4. strani) k°(i so in čakali, da je dozorelo grozdje, gledali kako s° ljudje mečkali grozdje v Bino. Komaj so strpeli, da je Povzelo in že so ga popili kot Sahara de£. Nt zlodi, da so se ljudje Poveličali velikanov in so bili siti. Domenili so se, do se jih znebijo■ Velikani *° bili' sicer veliki in so imeli debele, orjaške glave, toda pamet je bila drobna; ludje pa so bjli pritlikavci u primeri z njimi, toda prebrisani m namazani. Iz tro-Pip in sadja so napravili žpa-nie, rega velikani še niso okušali. Skrili so ga pred n)tmi. Skovali so načrt. Do-Bouornjepa dne so napeljali "o kraško planoto sode iga-nii- Prišh so k njim velika-Pl' Dali so jim žganje, naj-bre) po malem, potem pa t’edito več. Ljudje so imeli telesno orožje m loke z že-leznim? puščicami. Velikanom ** o orožju in železu še sanjalo ni. Saj so bili orjaki •n močni. Velikani so se pa Pošteno navlekli, niso jih t’pč nosile noge, počepali so kot muhe Takrat pa ljudje Po njih. Najprej so se pijani I 'likam smejali m so mi-st*(i, da je vse skupaj šala, toda nazadnje so le spoznali, da gre zares. Potem so zdivjali. Začeli so ruvati drene-*a in z njumj mlatiti, ru-t’oli so skale, grebli za ska-mt v zemljo, da so premetali in razmetali vso ženijo. Ljudje so se jim izmikali in škripali. Ko se je velikan krivil m pripopibal, da bo izdrl globoko skalo, pa ga Je napajivi človeček odzadaj dregnil s priostreno sulico ’’ napeto debelo meso P »d rbtom. Seveda je zatulil ve-ikan, skočil, padel in še bolj Podivjal. Frčale so po zraku skale in drevesa. Ljudje pa vanje puščice in kopja — ” °či, v glavo, v nos in amor je pa( priletelo. Saj meriti res ni bilo težko. Pi- Kljub pomanjkanju odličnih pogojev je živinoreja (govedoreja) osnovna kmetijska veja, in to ne-le zaradi njenih neposrednih dohodkov (meso, mleko), ampak ker je ključ kmetovanja. Gre namreč za po membno, če ne celo za najpomembnejše poglavje v kmetijstvu; gre za svojevrstno »proizvodnjo* — za gnoj, brez katerega bi bilo — in v mnogih primerih je že — naše kmetijsko obratovanje podobno hiši brez strehe. Ta ključ pa ne odpira samo hlevskih vrat, se pravi, da se ne tiče le vprašanja goveje pasme, selekcije, zreje itd., ampak mora reševati tudi zadevo krme. To pa pomeni, da se je treba nemudoma lotiti sistematičnega izboljšanja travnega sveta in gojenja najizdatnejših njivskih krmskih rastlin. Naša zemlja zelo trpi na po- «Primorski dnevnik* je v sredo 13. t. m. objavil kratko poročilo o protestni resoluciji, ki so jo poslali cvetličarji s Proseka-Kontovela na pokrajinski svet, kjer prosijo, da tudi pokrajinska u-prava posreduje pri pristojnih organih tržaške občine zaradi uvedbe zakona 703, ki določa tudi trošarinski davek na cvetlice. Ker je mnogim še nejasno zakaj je ta davek zbudil med našimi cvetličarji tako veliko nezadovoljstvo in zaskrbljenost, da nameravajo celo opustiti gojitev nekaterih vrst cvetlic, hočem razložiti ovire, ki povzročajo zastoj cvetličarstva na našem področju. Zakon 703 določa naslednjo trošarino na odrezane cvetlice: lir 36 na posamezno cvetlico dragocene vrste, kot so orhideje, caladium itd. Lir 90 za kg za cvetlice prve vrste; vrtnice, gladiole, tulipane, nageljne, nekatere vrste krizantem itd. Lir 30 za kg za navadne cvetlice; dalije, majnice, astre, marjetice in druge. En sam primer zadostuje, da razumemo zaskrbljenost in odpor naših cvetličarjev. V zaanjih letih se je gojitev raznih vrst cvetlic na našem področju zelo povečala. Z veliko vnemo so začeli gojiti posebno gladiole. Ta cvet je velik in tehta v polnem razvoju 30 do 40 dkg. Tri, štiri gladiole tehtajo približno en kg. V začetku sezone se prve gladiole dobro prodajo, potem pa cene padejo in ne dosežejo niti cene trošarine, ki jo morajo plačati, če pomislimo, da je trošarinski davek pri- jani velikani so lučali kamenje kar tja v en dan. Seveda, da je zadel tudi velikan velikana. In potem so velikani pozabili na ljudi, pričeli so se med sabo in udri drug po drugem. Razrili so, razmetali vso lepo zeleno pokrajino. Poruvali in uničili vse dre je. V razriti in preluknjani deželi so tudi vode odtekle s površja, kot še danes odtekajo in se zbrale v podzemeljske potoke, reke in jezera. Z rekami in potoki so se v podzemlje odselili tudi povodni možje. Velikani so se skoraj vsi pomendrali med seboj. Le malo jih je ušlo uničenju, in še tisti, ki so ostrli živi so se odselili drugam. Podobno je bilo z živalmi. O nekem velikanu še pišejo knjige. Tisti se je odselil s Krasa menda nekam dol na Sicilijo. Ce se ne motim je bilo tistemu velikanu ime Polijem. Tistega je tudi, kot pišejo knjige, opijanil in oslepil m prevanl neki mornar. Tisti mornar je menda slišal na ime Odisej. Tako je Kras postal puščava in rešeto. Ljudi, ob morju je bilo vedno več. Poedm-ci so se pričeli naseljevati tudi na Krasu, na prazni planoti. Obdelovali so Kras in tudi tja so zanesli sadje t n vinsko trto. Vino iz krnske trte pa daje človeku moč in zdravje tn ga krepi, nič čudnega, saj je zemlja prepojena s krvjo orjakov velikanov. Taka je vidite dragi moj profesor zgodba o Krasu in ne tista, ki jo učite vi in ki jo lažno razgla.a laži učenost. Profesor, jaz grem, mu-dj se mi. Pa še drugič. Po-kopujem danes tega. ki mi je to pravil, ki je bil hišni krojač in zaupnik soproge povodnega moža. Imate čas? «Pojdite z menoj!« ePa grem. Greva daleč-«. «Do norišnice, tam je umrl včergj zjutraj«. manjkanju sprstenine (humusa) ali organskih snovi iz drob-noživk. Brez teh dveh činite-ljev pa ne moremo govoriti o rodovitnosti zemlje. V tem je torej tisti veliki pomen zalaganja zemlje z naravnim gnojilom — gnojem, ki nam ga v veliki meri preskrbuje govedo. Mnogo površine čaka na zaščitno pogozditev, oziroma na obsaditev s primernim gozdnim in sadnim drevjem. Cernu stoji ta svet v svoji vedno bolj pustinjski nagoti in pospešuje zgubo še te skromne plasti zemlje?! Vodni sistem naj se, kjer je to možno, stavi v službo kme-tistvu za čimbolj intenzivno izkoriščanje zemlje. To naj bi bilo delovno področje kmetijske komisije za dosego napredka v našem močno zaostalem kmetijstvu. J. F. bližno 30 lir od gladiole. Res je, da davek na cvetlice plača prodajalec, ampak škodo trpi proizvajalec, ki mora cvetlice prodati po tako nizki ceni, da se mu ne izplača več gojiti cvetlic. Naši cvetličarji nimajo ne podnebja I ne tako razvite cvetličarske I industrije kot jo imajo podjetja v Liguriji, da bi morali konkurirati s temi, ki lahko gojijo cvetlice v vsakem letnem času. Ce občina ne reši pravočasno in ugodno to vprašanje in zaščiti domače proizvajalce bodo ti primorani opustiti to s tolikim trudom in požrtvovalnostjo razvijajočo proizvodnjo cvetlic. V Trstu se proda letno za okrog 150 milijonov lir raznih cvetlic, od katerih približno za 40 milijonov domačega pridelka.. Novi trošarinski davek na cvetlice bi dal tržaški občini prib.ižno 2 milijona od domačega pridelka. To je zelo skromen dohodek, če pomislimo na škodo, ki bi jo povzročil domačemu pridelku. Letos je kmetijski inšpektorat 1 določil 600.000 lir prispevkov za tukajšnje cvetličarstvo. Naši cvetličarji so letos naročili pri inšpektoratu 20.000 čebulic tulipanov, 35.000 čebulic gladiol in 7600 sadik vrtnic. Po eni strani prispeva država za razvoj in izboljšanje tukajšnjega cvetličarstva, po drugi strani pa ga hoče občina zadušiti. Na seji pokrajinske kmetijske komisije je podpisani predlagal, naj tržaška občina opusti davek na domačo produkcijo, ostane pa naj ta davek na cvetlice, ki prihajajo iz drugih pokrajin. V tem primeru bi se domača proizvodnja zaščitila pred tujo konkurenco in bi se pospešil razvoj cvetličarstva na našem področju. Predsednik komisije odbornik Corberi je takoj nastopil pri občinskem finančnem odborniku, od katerega je dobil zagotovilo, da se bo zadeva trošarine za tržaške cvetličarje ugodno rešila, ne da bi imeli ti kako škodo. Uradne ukrepe, ki jih bodo glede tega sprejeli, bomo pravočasno objavili. MARIJ GRBEC SESLJAN Devinski princ že pripravlja na svojem prostoru svoj «camping», kar močno ljubijo zlasti Nemci. Ker njegov svet pridobiva na vrednosti in bo z ureditvijo ceste k obali še bolj pridobil, je brezplačno odstopil svoje zemljišče za razširitev te ceste. Ta dela bi se bila morala začeti že pred časom, a so se nekje ((zataknila*. Ne vemo kje se je pojavil ta vozel, a je zanimivo, da se je delo, ki je bilo odobreno, in je občina od državnega prispevka nakazala zanj 20 milijonov lir, kar na lepem odložilo. Kroži glas, da nosi pri tem znatno krivdo tehnični urad (Genio civile). Bilo kakorkoli, dejstvo je, da bomo za eno kopalno sezono v zamudi, kar se bo poznalo v gospodarstvu. NABREŽINA Potrebno bi bilo, res zelo potrebno, da bi si mi Nabrežine) postavili več vprašanj in nanje tudi odgovorili, kot stvari resnično so. Na primer: kriške napredne žene so v nedeljo lepo proslavile mednarodni dan žena. Kje pa so bile naše žene? Ali ne velja 8. marec tudi zanje? Ali je veljal le, dokler so (po osvoboditvi) sodelovale žene i» sosednjih vasi? Nekoč smo dali Nabrežinci nekaj več nase in se Javno bolj udejstvovali. Danes visi nad nami mnogo več skupnih vprašanj kot nekdaj, a mi stojimo ob njih kot sul a veja. Prosvetna dejavnost kul- ŠEMP0LAJ Po daljšem presledku smo imeli nekaj poučnih sestankov. V petek 8. t. m. je bil roditeljski sestanek, kjer so se matere pogovorile o napredku svojih otrok in slišale potrebna naVodila za njih čimbolj uspešno vzgojo Bo le v interesu otrok, če bodo matere ta navodila praktično upoštevala Istega dne sb se odrasli in mladina udeležili predavanja o zgodoVini naših krajev, ki ga je priredilo tukajšnje prosvetno društvo. Predavanje se bo nadaljevalo in bo obravnavalo našo tekočo zgodovino. Imeli snrio tudi filmsko kmetijsko predavanje. Tudi tega smo zelo potrebni. Dobro bi bilo, če bi imeli večerni kmetijski tečaj za mladino, zlasti ker se nekateri za to .zanimajo. 24. marca pride v gempolaj- zastopnik Kmečke zveze, ki bo izpolnil in prevzel davčne prijave po Vanonijevem zakonu, ki jih morajo davkoplačevalci izpolniti do 31. marca. turnega značaja drema, ona gospodarskega, socialnega in drugega značaja spi, družabnost je ohromela. Kot da bi moči popolnoma odpovedale. Sposobnosti pa bi bilo na pretek. A namesto, da bi jih preskusili in koristno usmerili, smo se vsak s svojim izgovorom in opravičilom zabubili v svoje zgolj osebne zadeve. Značilno je za nas dejstvo, da se pri nas gospodarsko uveljavljajo pretežno priseljenci iz sosednih vasi. Ali ne pomeni ta pojav njihovo večjo življenjsko sposobnost? Dosti je takih vprašanj in zadev, bolj ali manj pomembnih, ki bi jih morali v skupnem in tudi v interesu posameznika skupno reševati Malenkostna je na primer zadeva napisa nad našim novim damskim salonom na trgu, ki je najprej v italijanskem jeziku. Ta zasebna zadeva da vsem Nabrežincem svoj ne paav lepi pečat, zato je tudi skupna zadeva. In tako naprej... KRIŽ Letošnjo zimo smo bili' deležni vsaj nekaj kmetijskega pouka. Udeležba je bila po-voljna in je pobila mnenje, da ni pri nas za to zanimanja. Pouk v domači, nam razumljivi besedi, radi poslušamo in smo željni pojasnil za dosego večjih uspehov. Ce je kmetijskemu nadzornistvu za naš napredek, naj pošlje k nam samo takšne predavatelje, ki temeljito znajo naš jezik. J.e res, da znamo italijanski, a nikoli ne toliko, da bi mogli s pridom slediti italijanskemu predavanju. Nismo tako zaostali in nerazsodni, da ne bi znali pogoditi kakšno pot moramo u-brati v borbi, ki nam jo vsi ljujejo politične razmere. Ce je komu za to, da se mi med seboj politično dajemo, ker to mogoče prija njihovemu položaju, ni to pogodu nam niti naši stvari. Naj se tiče moža ali žene, vsi čutimo potrebo po enotnem nastopu, ko gre za naša politična, gospodarska, socialna in druga vprašanja. Iz tega razloga so naše na predne žene skupno priredile v nedeljo proslavo 8. marca in tako dokazale svojo zrelost. Mislimo, da je predvsem žena, ki ima v življenju toliko družbenih nalog (materinstvo, gospodarstvo, vzgoja i. e.) poklicana čvrsto in čimbolj strnjeno poseči v javno življenje. Vsi napredni Križani z zadoščenjem pozdravljamo to razumevanje za enotnost in želimo, da bi žene tudi v bodoče smatrale enotnost za svojo najvišjo nalogo. ŠTIVAN Bralci, vsaj oni iz naše občine, so nedvomno pozorno sledili poročilom o nameravani gradnji papirnice v naši vasi. Začetna dela so že v teku in kot slišimo, bo morala biti tovarna v enem letu in pol «pod streho*. Bo med najmodernejšimi tovarnami te vrste in opremljena bo z najnovejšimi stroji. Občina je ob izstavi gradbenega dovoljenja stavila pogoj, da mora priti pri delih v poštev predvsem delovna sila iz naše občine, enako tudi kasneje v papirnici. Moramo priznati, da se podjetje drži dane obveze in upamo, da bo tako tudi ostalo. DEVIN Avstrijski Nemci gojijo do teh krajev posebne simpatije in skušajo izčrpati vse možnosti. da bi dosegli čim boljše pogoje za letovanje. Ze sedaj se zanimajo za primerne prostore svojim počitniškim kolonijam. Zanimajo se za našo šolo, ki pa jo je doslej vsako leto najelo slovensko podporno društvo. Naša narodna pesem je ogledalo, v katerem se izidimo, kakšni smo. V njej še srcali naše delo in naše gledanje. Z njo opevamo našo lepo domovino, v njej imajo prostora naša jezera, naše gore, reke in naše morje, v njej srečaš ljubezen in pomlad in kako naj ne bi vsebovala naše pesem ljubezni, kii jo gojijo Slovenci do cvetlic? eRože je na vrtu plelan, pravi ena, druga pa ji odgovarja «Rožic ne bom trgala«; eDekle dam rož rde-čih«, pravi fant dekle tu, a ko gre vasovat h Katrici, ji potepta. kar celo leho nageljr nov. V resnici, naša dekleta in naše žene živijo s cvetlicami in do tega spoznanja prideš, ko se kretaš po naši okolici in po bližnjem Krasu, da ne govorim o vsej naši domovini. Ce se vzpenjaš po ozkem klancu po okoličanskem pobočju, boš večkrat naletel na dolgo dvorišče, ki ga tvori večje število med seboj strnjenih hiš, ki ti dajo vtis, da tekmujejo med seboj, katera bo imela več in lepših cvetlic. Na kraškem borjaču stoji voz s senom ali krompirjem, okrog njega polno različnega orodja, a pred hišo stoji več razpolo-vičenih sodov, iz katerih rastejo oleandri, na oknih pa vidiš več loncev, v katerih raste nagelj, ki bo za fanta ko pride v vas. A ne samo v hiši, kjer živi mladica, ampak tudi na oknu revne koče, v kateri preživlja svoje težko življenje stara vdova, zagledaš vrsto loncev z raznimi rožami. Te niso namenjene fantu, a vendar jih goji starka z enako ljubeznijo kakor mladenka. Koliko notranjega bogastva pri tako revni zunanjosti! Naslednje vrste niso namenjene tem gojiteljem cvetja, ampak tistim, ki imajo v svoji hiši gola in mrzla okna brez enega samega cveta, ki imajo pred hišo košček zemlje, na kateri raste grda trava, a bi prišli do lepih cvetlic z majhnimi stroški, ki jih zahteva nakup nekaj zemeljskih loncev in neka j kilogramov dobre zemlje, ki opravi za več let brez vsakega gnojenja. Pri naših cvetličarkah na trgu dobijo po nizki ceni veliko izbiro sadik, ki bodo po nekaj mesecih pognale lepo cvetje, na katerem se bo paslo oko skozi vse poletje, vso jesen in večkrat celo do polovice zime. Ni namen teh vrst, da bi navajali vse vrste cvetlic, ki so primerne in priporočljive. V prvi vrsti gre za take, ki cve-tejo skozi dolgo dobo in stanejo malo. Kot kralj na oknu ostane vedno nagelj, a priznati moramo tudi gorečici njeno zasluženo mesto. V poštev pride tudi pet unija s svojo pestro barvo «in begonia semperflorens», ki se razlikuje od drugih s strojim rjavkastordečim listjem in po svetlordečem do temnordečem cvetu. Ko pritisne zima, se ta vrsta še vedno bori za svoj obstanek. Vse štiri vrste so skrajno odporne in malo zahtevne. Kdor ima pred hišo ozko gredico, bo posadil poleg navedenih vrst še cinije, sablie (gladiole), turške nageljne, zajčke, verbeno in salvijo splendens, ki tako udarja v oko s svojim ognjenordečim cvetjem. Kot rob za tako gredico je posebno priporočljiv ageratum, ki se tako loči od drugih cvetlic s svojo modro barvo in gostimi, kosmatimi cveti, ki se podobni majhnim kroglicam. Lepi so tudi turški nageljni nizke vrste in lobelije. Tisti, ki razpolagajo z večjim prostorom, bodo posadili čebule nizkih ali visokih dalij ali pa indijskih kan v rumenih in rdečih barvah. Priporočljivi so tudi oleandri, ki naj bodo z enojnim cvetjem namesto z dvojnim. Dvojni cvet je težak in preden ovene, porjavi in ostane tak še dolgo na veji, medtem ko enojni cvet ovene in takoj odpade, tako da je drevesce ali grm vedno v svežem cvetju. Na večji prostor spada tudi hibisens. katerega se lahko vzgoji kot drevesce in nadvse lepi »Lager-stroemia». tudi kot drevesce s svojim krasnim, vijoličastim cvetjem. Ostane še kraljica vseh cvetlic, vrtnica. Vrtnic je več vrst. So nizke, ki dajejo čisto majhen cvet, a cvetijo skozi vse leto. Te pokrivajo navadno velike kroge, ki jih vidimo na mestnih trgih. Sama zase ne pride ta vrsta do posebne veljave. Druga vrsta da lep cvet, a cveti samo spomladi in le malo v jeseni. Te se dobijo nizke, ki dosežejo dober meter, a druge so, ki pletejo in dosežejo tudi nad šest metrov. In zopet so take, ki rastejo na kratkih steblih in služijo za okras vrtov, druge pa stojijo na dolgih steblih in se lahko režejo, da napolnijo večje ali manjše vaze. Za tiste, ki imajo prostor za latnik, so priporočljive tako imenovane sClim-berg«, to so take, ki pletejo in se v nekoliko letih razpasejo po vsem latniku in dajo na stotine rož. V to vrsto spadajo: Dame Edith Helen (roza). Etoile de Hollande (rdeča), Madame Butterfly in stara, a vedno nova President H. Hoover, s svojo rdečkasto rjavo barvo, ki se konča v rumeni. Ze dolgo let kraljuje ta vrtnica v vseh cvetličarnah in bo še dolgo kraljevala, ker je lepa, rodovitna in trpežna. V naslednjem so navedene t iste vrste, ki dajo lep cvet in cvete jo (vsaj nekatere) skoraj skozi vse leto. Comtesse Vandal (rjavkasto rdeča), Crimson Glorg (rdeča), Dame Edith Helen (roza), For-ty-Niner (rdeča-rumena), Had-leg (rdeča), Pace (rumena), že pri Climbinpu imenovana President Hoover, Souvenir de Claudius Pernet (rumena), Suor Teresa (zlatorumena), Talisman (rdečeškrlatna) in Virgo (bela). Kot stara mati se še vedno postavlja Frau Druschkj/ (kraljica snega) s svojim belim in velikim cvetom. Na stotine je še drugih vrst vrtnic, a tu navedene vrste so tudi po mnenju izvedencev najbolj priporočljive, kajti v poštev pride odpornost rastline, ki ni pri vseh vrstah enaka, lep cvet na dolgem steblu in bogato cvetje. Vsako leto pride na trg na desetine novih vrst, ki se pa večkrat le malo razlikujejo od navedenih in nimajo za seboj tiste dolge dobe, da bi se človek nanje zanesel. KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in siioje vsake velikosti. IZKLJUČNO FBI kolesa znamke JUL1A zajamčene TRST Ul. Valdlrlvo 21 Tel. 3M60 „ Oglasov ne plačuje trgovec ki oglase naroča jn tudi ne kupec ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plaia oglase konkurent, ki sam ne oglaša." Herbert Canon Naročniki! KUPUJTE prt TVRDKAH, ki oglašajo v našem Usta! ""■■iiiiiiiiiimiiii mu, iiiimiiniiiiiiiHtiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiMiittiiiinmimmmiimii itiinii POVEST 0 KRASU llllllf llilllllllllllllllllliailllll llllll II lil lllllt Ulili lillllllllllllllHlllllllllllllll II IIMIIItlllllllllllillllliiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilll la zaščito cv Dopisi iz naših krajev • C Ricmanje V torek Je Jožefovo, tradicionalni ricmanjski praznik, ki privabi vsako leto tisoče Tržačanov in okoličanov na šagro. V vas so prišit prvi kramarji, ki pripravljajo vrtiljak in stojnice. Seveda bodo tudi domače gostilne dobro založene z domačim pršutom in vinom, da bodo obiskovalci kar najbolj zadovoljni. Pridite v Ricmanje, in ne bo vam zail Lokomotiva z dvema vagonoma, ki jo vidimo pred železniško postajo v Riema-njih, sestavlja mednarodni vlak, ki vozi na po vsej verjetnosti najkrajši mednarodni progi v Evropi. Njegova pot gre od postaje pri Sv. Andreju do Kozine, vendar le enkrat na dan. Vlaka se poslužujejo v glavnem mlekarice in obmejni prebivalci, toda kljub temu se vam ni treba bati gneče, Ricmanjci so dobri in umni gospodarji, ki posvečajo mnogo skrbi razvoju kmečkega gospodarstva. V vast niso samb stare domačije s stoletnimi kalonami, temveč tudi nova, modernizirana go-spodarštTa poslopja, kot na pr. hlev Karla KJudra, ki ga vidimo na sliki. Naš fotoreporter Je na filmski trak ujel tudi gosko, ki je tako-rekoč «vaski heroji). Stara je namreč že 18 let, in med njene največjs uzasluge* prištevajo to, da Je usoešno prestala nemško okupacijo. Ricmanje nimajo svoje industrije, zato pa je toliko bolj v časti veliko mizarsko podjetje, ki je last bratov Berdon. V njem je zaposlenih 3 delavcev, kar ni malo, če pomislimo, da v naših vaseh obrtnih delavnic takorekoč sploh ne poznajo. Foto MAGAJNA Nedaleč od Trsta pod golim grebenom, kjer neha Tržaški Kras in se že začenja Istra, so kraji, ki jim pravimo Breg. Prvi od teh krajev so Ricmanje, prijazna vasica, ki se v terasah spušča v dolino, kot nam kaže nasa prva slika. Stara šola v Ricmanjih je bila pretesna, da bi lahko sprejela vse ukaželjne malčke. Tako so lani začeli zidati novo šolsko poslopje in otroški vrtec, in sicer tik zraven stare šole. Na naši sliki vidimo že skoraj dograjeno stavbo, ki bo šolarjem na razpolago v prihodnjem šolskem letu. Nad Ricmanji Je kamnolom cementarne eltalcemen-tin, kjer kopljejo kamen in ga z žičnico odvažajo v ža-veljsko industrijsko pristanišče, kjer ga predelujejo. V cementarni so zaposleni tudi štirje domačini. DE2ELNA AVTONOMIJA V* Clen 69 osnutka S seje sovodenjskega občinskega sveta v petek zvečer m pevmski najemniki Predstavniki manjšine in večine vodboru podporne ustanove (ECA) Prejšnji teden se je na seji pokrajinskega sveta pričela razprava o deželni avtonomiji. Ob tej priliki se je tudi izvedelo za podrobnosti zakonskega osnutka demokrist-janskih poslancev iz Vidma in Gorice. Ko smo pregledovali posamezne člene, smo u-gotovili zanimiv predlog, ki se nanaša na ustanovo Tre V enezie. Clen 69 omenjenega zakonskega osnutka namreč pravi, da se imovina ustanove Tre Venezie, ki jo sedaj upravlja ministrski svet, prenese pod upravo deželnega sveta. Ta predlog večinske stranke je povsem v skladu z zahtevami naših ljudi, ki se že dolgo borijo, da bi se spremenilo ravnanje te ustanove, ki i-ma obsežne predele zemlje v Pevmi in v Fossalonu. Znano je, da je ustanova z izgovorom, da bo zemljo pevm-skih najemnikov meliorirala, nasadila trte in izvedla boljše namakanje, odvzela zemljo, ki so jo Pevmčani imeli v najemu. Čeprav sta od takrat potekli skoraj dve leti, ustanova ni uresničila skoraj nobenega izmed navedenih razlogov, zaradi katerih so morali Pevmčani zapustiti zemljo. Ce bo upravo nad imovino Tre Ven | ie prevzel deželni svet, bodo krajevni predstavniki v njem lahko temeljiteje sledili delovanju te važne u-stanove, ki je obljubljala izvedbo velikih načrtov, toda kakor se zdi samo zato, da je zapodila z zemlje slovenske najemnike. Okrepili bodo javno razsvetljavo v Rubijah in Eabrijah Odobritev načrta za gradnjo otroškega vrtca v Rupi V petek zvečer je bila seja sovodenjskega občinskega sveta, na kateri so obravnavali številne točke dnevnega reda. Najprej so odobrili nagrado spravnemu sodniku, potem pa nakup 500 kubičnih metrov gramoza, s katerim bodo posuli popravila potrebne vaške poti. Gramoz bodo kupili v Zagraju po 650 lir kubični meter. V volilno komisijo so izvolili štiri stalne člane in štiri namestnike, v občnsko podporno ustanovo (ECA) pa šest članov, čeprav jih zakon dovoljuje samo pet. Šestega člana so izvolili zato, da bodo v podporni ustanovi zastopane vse vasi. Občinski svet predstavlja v u-stanovi svetovalec Ivan Gu-lin iz Sovodenj. Predstavniki večine in manjšine so skupno predlagali v ustanovo tiste ljudi, ki bodo s svojo nepristranostjo ne glede na politično prepričanje najbolje skrbeli, da bodo deležni podpore res najbolj potrebni. Izvolitev odbornikov ECA je najboljše jamstvo, da bo občinska podpora razdeljena nepristransko. Odobrili so vsoto 104.000 lir za ureditev zunanjosti županstva in načrt za gradnjo •>- troškega vrtca v Rupi. Načrt so že predložili pristojnemu uradu (genio civile), ki ga bo poslal v Rim, od koder v kratkem pričakujejo dokončno odobrenje za pričetek gradbenih del, za katere ima županstvo že vsa potrebna sredstva. Po odobritvi nagrade za župana so odobrili pogodbo, s katero so oddali za devet let v najem prostor, v katerem bo materinska posvetovalnica. Doslej je bil prostor na županstvu oddan v najem samo za eno leto, vendar se ustanovi ONMI tako kratka doba ne izplača, ker dosti stane oprema posvetovalnice. Po ugodnt rešitvi prošnje Franca Kovica za uporabo poti na Peč za dobo devetih let in po odobritvi predloga za okrepitev javne razsvetljave v Rubijah in Gafcrijah, kjer bodo dodali še po eno žarnico, v Rupi pa bodo sedanjo žarnico premestili na primernejši kraj, so zaključili sejo z odobritvijo zneska 40.000 lir nogometni enajstorici So-vodnje. Z delovnim centrom, ki ga je občina dobila za popravilo poti in v katerem je zaposlenih večje število brezposelnih občanov, popravlja glavno cesto proti Rupi. sedaj Danes občni zbor j posojilnice v Sovodnjah Danes ob 11. uri bo v občinski dvorani v Sovodnjah redni letni občni zbor Kmečko - delavske posojilnice. Na dnevnem redu je poročilo o poslovanju v preteklem letu, sklepanje o uporabi dobička, o posojilih in obrestih in druge zadeve- Vsi člani toplo vab- Delovanje ECA v februarju Občina potrošila 3.500.000 za občinske reveže V preteklem mesecu februarju je občinska podporna ustanova nudila pomoč skupno 2857 osebam. Y hiralnici je bilo v istem mesecu nastanjenih 2156 oseb, medtem ko je prespalo v njej 1048 oseb. V hiralnico je bil sprejet še en nov član, čeprav je število nastanjenih že cokaj visoko. Za vzdrževanje hiralnice je občinska podporna ustanova potrošila v februarju 670.128 lir, za prenočišča 67.500 lir. V denarni pomoči je občina izdala 853700 lir, nadalje je za dnevno pomoč oskrbovanim starčkom in onemoglim gori-skim občanom potrošila milijon 181.050 lir, skupno z nekaterimi manjšimi stroški pa 3.569.587 lir. Goričani so le malo prispevali za vzdrževanje hiralnice, podarili so namreč v februarju le 12.000 Ilir, vse drugo pa je morala kriti občina. ljem. To in ono iz Štandreža Nad sto Štan obiskalo veronski velesejem Športni dnevnik Po včerajšnjih poletapah Anquetil prevzel vodstvo na dirki od Pariza do Nice V prvi poletapi na kronometer je zmagal Anquetil, v drugi poletapi pa Ruffet Občina bo asfaltirala zadnji del Ceste Sv. Mihaela - Vodo so speljali skoraj v vse hiše Tuči letošnje leto je društvo neposrednih obdelovalcev zemlje organiziralo izlet štandreških kmetov na znani iiitiiimmHMumimiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiMHiiiiiittiMniiiHiiiHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiinitiHiiiitiiiiiii velesejem kmetijskih prodzvo- ! dov in strojev v Verono. Iz- Ponovni sestanek vaščanov v Dolu 1 delovnim teatrom popraviti testo iz Bonetov v Palkište Vaščani prišli do zadovoljive rešitve glede elektrifikacije 2e na predzadnjem sestanku je podžupan tov. Viktor Vižintin na sestanku v Dolu o-menil važnost sestankov vaških skupščin volivcev pri vodenju občinske politike. Dejal je, da so taki sestanki občanov v pomoč občinskim svetovalcem. Zelje, ki jih vaščani izrazijo na teh sestankih, svetovalci potem prenašajo na občinski svet, kjer se o njih razpravlja in sklepa. S tem namenom je bil nekaj dni kasneje, v nedeljo ponovni sestanek vaščanov, katerega je vodil tov. Vižintin in na katerem so ponovno govorili o najbolj važnih vprašanjih, ki se tičejo Dolanov. Izrazili so željo, da bi z delovnim centrom, ki ga bo občina dobila, popravili pot iz Bonetov v Palkišče, to je Poljska pot, ki jo kmetje zelo uporabljajo, ker je dohod na glavno pot precej strm in se ga vozniki izogibljejo. Na dolgo so govorili tudi o elektrifikaciji zaselkov v Dolu. Glede tega vprašanja so vaščani prišli do zadovoljive rešitve. V kratkem se bodo ponovno sestali in izvolili komisijo, ki bo zbirala in proučevala potrebe vasi. *»—— Ugodno vreme omogoča dela na polju v Brdih so z deli ckoli trt skoraj pri kraju Ugodno vreme, ki je zajelo Goriško prejšnji teden, je pripomoglo našim kmetom, da so opravili številna spomladanska dela. V Sovodnjah so posadili skoraj ves krompir. Kdor ga še ni posadil, hiti z opravilom, kajti v navadi je, da se posadi krompir do praznika sv. Jožefa. Tudi grah so že posadili, z bučkami pa so sklenili še nekoliko počakati, ker se še vedno bojijo slane, da bi jih u-ničila- Tudi v Brdih jim gre delo hitro od rok. Trte so že obrezane ter jih hitijo upogibati, vezati in okopavati. Marljivo sadijo tudi krompir, ki so ga v glavnem kupili od konzorcija. Steverjanci pravijo, da ga bodo letos toliko posadili, da bodo delali konkurenco celo Standrešcem. Od konzorcija so brezplačno dobili škropilo za hruške, jablane, češplje in črešnje. Sadno drevje so poškropili, ker so ga napadli škodljivci. «»------------------- Gospodinjski tečaj se bo Že drugič si je zlomil nogo nadaljeval za Pevmke V Pevmi so v petek zaključili gospodinjski tečaj, katerega se je okoli enajst tednov udeleževalo lepo število gospodinj z Oslavja. Na programu so imele hranoslovje, teorijo kuhanja, gospodinjstvo s teorijo in prakso, krojno risanje, šivanje z ročnim delom ter vrtnarstvo. Tečaj, ki ga je vodila tov. Vilma Bregant iz Podgore, je zelo dobro u-spel. Danes se bo voditeljica tečaja sestala z gospodinjami iz Pevme, ki so izrazile željo, da bi že v tem tednu pričele s takim tečajem. DEZURNa"*LEK ARNA Danes posluje ves dan ir. ponoči lekarna Urbani-Alba-nese Ul. Rossini 1, tel. 24-43; do 12. ure pa je odprta lekarna Cristofoletti na Travniku št. 14, tel. 29-72. letnikov, ki so odpotovali da-j nes zjutraj, je bilo nad 100 in Želimo jim, da bi se na izletu kar najbolje počutili ter si v Veroni in med potjo ogledali kar največ zanimivosti. Polovico stroškov za tradicionalni izlet bo krilo društvo, drugo polovico pa udeleženci. Vsekakor je prav, ča se naš delovni človek enkrat toliko odtegne delu, ki ga na kmetih nikoli ne manjka in si privošči daljši ali krajši izlet izven meja Goriške. Po vrnitvi se bo kajpak zopet začela stara pesem; pomlad je tu in zemlja kliče! Večina Štandrešcev je že zorala njive in začela saditi krompir, kii je eden najvažnejših pridelkov tega goriškega predmestja. Ce bo vreme lepo tudi naprej, bo tudi pšenica lepo napredovala in at lahko obetamo boljše letine kakor lanii. Standrešoi so se razveselili novice, ča bo pokrajinski kmetijski konzorcij kmalu odprl v vasi svojo podružnico, pravzaprav bo prenesel podružnico, ki je bila doslej poleg goriške občine v Ul. Nazario Sauro v Lutmanovo hišo na Piloščah. S tem bo štandreškiim in sovodenjskim kmetom prikrajšana nepotreb-Vceraj popoldne ob 15.50 so na v Qorico po semena in sprejeli v bolnišnico Brigata ! dnige kmetijske potrebščine. Pavia 48-letnega Stanislava od p;i0š£ pa .vse do ovinka Pintarja iz Drevoreda 20. sep- | pri železniški' čuvajnici bo-tembra št 31. Pintar je pri I do najtarž že v kratkem as-povratku z njive doma ne-1 faitiraU cesto. To sklepajo v rodno skočil s kmečkega voza j gtandrežu zato, ker so ta del in si poškodoval desno n°g°-1 ceste že premerili uradniki Ker nanjo ni mogel več sto-1 tehničnega urada iz Gorice, piti, je poklical Zeleni križ, . j se^ da se je občina odloki ga je odpeljal^ v bolnišnico | jjja za asfaltiranje tega predela glavne ceste, ker nameravajo v bližini železnice zgraditi nova stanovanja. Vsekakor bi bilo najbolje, da bi se oblasti dogovorile za čimprejšnje asfaltiranje celotne prometne žile, ki veže Gorico s Standrežem, Sovodnja-mi in Gabrjami. Letos je Standrešcem končno vendarle uspelo napeljati pitno vodo v vse hiše, razen v one, kjer prebivajo najemniki, katerih gospodarji nočejo prevzeti nase stroškov za napeljavo vodovoda. Kaj pomeni imeti tekočo pitno vo- Dolga seja občinskega sveta v Števerjanu Prejšnji teden je bila seja števerjanskega občinskega sveta, ki je trajala od 18. ure do 1. ponoči. Na seji so imenovali novo volilno komisijo, sestavljeno iz štirih stalnih članov in štirih namestnikov Imenovali so tudi komisijo za določitev porotnikov in komisijo za ugotavljanje enotnih prispevkov v poljedelstvu. Končno so na dolgo pregledovali občinske takse. ——«»----- Obe. zbor hranilnice v Doberdobu 31. marca Kakor so nam sporočili iz Doberdoba bo redni letni občni zbor Delavsko - kmečke posojilnice v nedeljo 31. marca dopoldne. Ob tej priliki bodo člani poleg pregleda obračunov posojilnice izvolili tudi nov odbor, ki se po pravilniku obnovi vsako tretje leto. —-*»----- Brigata Pavtia. Tam so ugotovili, da si je Pintar ponovno zlomil stopalo česne noge, in to na istem mestu kakor zadnjič, ko je bil na zdravljenju. Nogo mu bodo dali ponovno v mavec, nato pa se bo lahko vrnil domov. Občni zbor SPD v Gorici Danes dopoldne ob 10. uri bo v dvorani gostilne »Zvezda« v Gorici redni občni zbor SPD, na katerem bodo člani izvolili tudi nov odbor društva. več gospodinje, ki so morale dolga leta tudi v najslabšem vremenu prenašati vodo iz oddaljenih vodnjakov, da so zadovoljile potrebe domačega gospodinjstva m gospodarstva. UZES, 16. — V današnji prvi poletapi kolesarske dirke Pariz - N.ca, v kateri so morali kolesarji prevoziti 33 km dolgo progo Ales - Uzes na kronometer, je zmagal Francoz Anquetil, ki je istočasno osvojil tudi prvo mesto v splošni klasifikaciji. Anqueti! je vozil s hitrostjo nad 45 km na uro. Italijan Coletto, ki je starta! 28. je bil s svojim časom dolgo na prvem mestu. Njegov čas je prvi izboljšal Forestier, nato pa Brankart in s povprečno hitrostjo 44,622 km na uro in se drugi. Loui-son Bobet, ki je startal za njim je dosegel slabši cas in Francozom je preostalo še edino upanje, da bo Auquetil odvzel primat Belgijcu, kar je ta tudi storil. Vrstni red na cilju prve poi-etape Ales - Uzes: 1. Anquetil (Fr.) 44’48' (45.537 km na uro), 2. Brankart (Bei./ 45’43”, 3. Plankaert (Bel.) 45’49”, 4. Keteleer (Bel.) 45’55”, Louis Bobet 46T2”, 6. Riviere 46’52”, 7. Forestier 46’59”, 8. Coletto (It.) 47 36”, 9. Ruffet in Bauvin 47’48”, 11. Heyvaert (Bel.) 48’10”, 12. Mo-ser (It.) 48’13”, Splošna klasifikacija po prvi poletapi: 1. Anquetil (Fr.) 21.29’32” 2. Keteleer (Bel.) 21.29’55”, 3. Brankart (Bel.) 21.30’27”, 4. današnjih poletapah je naslednja: 1. Jacques Anquetil (Fr.) 25.28’41”, 2. Keteleer (Bel.) 29’04”, 3. Brankart (Bel.) 29'36”, 4. Plankaert (Bel.) 29’42”, 5. Bobet (Fr.) 30’05”, 6. Forestier (Fr.) 30’52”, 7. Heyvaert (Bel ) 31’43”, 8. Robinson (V.B ) 31’49”, 9. Dupont (Fr.) 32’05” 18. Nencini (It.) 34’43", 23. Mo-ser (It.) 45'20”, 33. Pintarelli (It.) 25.53 18”, 43. Coletto (It.) 25.59'27”, 48. Gismondi (It.) 26.02’54”. Zadnja pot E. Castellottija LODI, 16. — Posmrtne ostanke tragično preminulega dirkača Eugtnia Castellottija so danes popoldne položili k poslednjemu počitku. Pogrebnim svečanostim je prisostvovala ogromna množica meščanov Lodija in od drugod, zastopniki vseh domačih in tujih avtomobilskih hiš, skoraj vsi najbolj znan: svetovni dirkači r, Fangiom in Behro na čelu, predstavniki oblasti, vlade itd. Pogrebni sprevod je bil dolg nad 2 km. S AH SOMBOR, 15. — Jugoslovansko državno prvenstvo: Prekinjeni partiji XVII. kola: Ko-zomara - Ivkov 0:1, Nedeljko-vič - Gligorič 0:1. XVIII. kolo: Tot - Bradva-revič remi, Djuraševič - Vukčevič remi. Milič - Trifunovič remi, Rakič - Puc remi, Gligorič - Rabar remi, Udovčič -Nedeljkovič prek., Vukovič -Cuderman prek., Janoševič -Marič prek., Ivkov - Karakla-jič remi, Smailbegovič - Kozo-mara prek., Pirc - Matulovič remi. Rezultati prekinjenih partij: Puc - Milič 1:0, Nedeljkovič - Gligorič 0:1, Nedeljkovič - Udovčič 1:0, Vukovič - Cuderman remi, Janoševič - Marič remi, Smailbegovič - Ko-zomara remi. Stanje po XVIII. kolu: Gligorič 12,5, Ivkov 11,5, Kara-klajič 11, Udovčič 10,5, Matulovič 10,5, Trifunovič, Nedeljkovič 10, Pirc 9,5 itd. KINO SKEDENJ predvaja danes 17. t. m. ob 16. uri barvni film: «SALOME» V ponedeljek 18. t. m. ob 18. uri barvni film: 'Popolni zločin' KINO PROSEK-KON10 VEL predvaja danes 17. t. m. ob 16. uri barvni wamer Bros film: «Črni prestol> Igrajo: Burt Lancaster in Joane Rice NOGOMET Turnir je bil prekinjen zaradi žalovanja po umrlem predsedniku jug. zvezne skupščine Moši Pijadu. Nadaljeval se bo 19. t. m. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT • Trst AVTOPREVOZNISKO PODJETJE FRANC LIPOVEC naznanja vsem svojim cenj. klientom da se je s. I. marcem t. i. preselilo iz Ulice Timeus 4 v Rojan Ul. Moreri Z • telefon 35608 AUTORIMF.SSA ROIANO punkaert (Bei ) 2i.30'33”,’ 5 Spomladanski nogometni Louis Bobet 21.30 56 , 6. Fo- # . turnir na Madžarskem Akademsko - srednješolski klub «Simon Gregorčič« priredi 19. t. m. v prosvetni dvorani na Korzu 1, namiznoteniški turnir za prehodni pokal MILAN BOGATAJ Vljudno vabljeni vsi! restier 21.31’43", 7. Bauvin 21.32’32”, 8. Heyvaert. (Bel.) 21.32’40”, 9. Dupont 21.32’56”, 10. Jean Bobet 21.33’08\ V drugi poletapi od Uzesa do Manosquesa, dolgi 171 km, je zmagal Francoz Ruffet s časom 3.57’27” pred Ircem El-liotom, Angležem Robinsonom, Italijanoma Nencinijem in Colettom, ki sta zaostala za prvim za 8 oz. 17 sekund. Splošna klasifikacija po obeh iiniiiiiiiiinunniiim«innHiiiiiiHiwiuimilu—MiiinwMiMMH«»iiuiuniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinn Smučanje Spiss zmagovalec slaloma na Ktni CATANIA, 16. — Toni Spiss, trener avstrijske smučarske zveze, je zmagal danes v slalomu v ekviru dvodnevnega tekmovanja na Etni. Tekmovanja so se udeležili italijanski, švicarski, avstrijski in španski smučarji. Proga je bila dolga 1200 m m je imela 350 m visinske razlike. Trasa je bila zelo težka zaradi odjuge. Spissov nastop je bil negotov do zadnjega trenutka, ker je bilo potrebno posebno dovoljenje mednarodne komisije. Vrstni red moških: 1. Toni Spiss (Avstr.) 2’38 ”, 2. Hermann Gamon (Avstr.) 2’40"8, 3. Toni Mark (Avstr) 2’44”, 4. ltalo Pedroncelli (It.) 2’44”4, 5. Gilbert Mollard (Fr.) 2’44”e! 6. Bruno Burrini (It.) 2’44”8, 7. Alban Scheiber (Avstrija) 2’46’2, 8. Philippe Baeh-ni (Sv.) 2'47”, 9. Fritz Rupert (It.) 2’47”2, 10. Vincent Losin-ger (Sv.) 2’57”8. Vrstni red žensk: 1. Thea Hochleitner (Avstr.) 2’34”3, 2. Katy Hoerl (Avstr.) 2'34"8, 3. Marianne Spillmann (Sv.) 2’36”8 4. Margrit Gertsch (Sv.) 2’41", 5. Grete Haslauer (Avstr.) 2'42”8. GRESSONEY ST. JEAN, 16. — V smuku za klasično kombinacijo na »Rdeči progi«, dolgi 2800 m z 800 m višinske do v hiši, vedo povedati naj- razlike, •« zmagal Italijan Da- vid Davide pred rojakom Pic-chiottinom s časom 2’16”2. ZERMATT, 16. — Avstrijec Stiegler je zmagal v smuku na progi »Blauherd«, dolgi 2500 m, pred rojakom Hinter-seerom in Leitnerjem. Stiegler je dosegel čas 1’51”7. Italijan Zecchini sc je uvrstil na 10., Viotto pa na 14. mesto. Gino Burrini, ki je prišel na cilj kot sedmi, je bil diskvalificiran, ker je izpustil vratca. Tekmovanje je veljalo za alpsko kombinacijo v okviru izločilnega tekmovanja za derby v Gonergradtu. — «»------ Marchellijeva šesta STONE, 16. — V veleslalomu na mednarodnem ameriškem prvenstvu je zmagal Avstrijec Sailer pred Molterer-jem in Pravdo, pri ženskah pa Francozinja Leduc pred Švicarko Damer. Italijanka Mar-chelli je bila šesta. KOLESARSTVO ZUERICH, 16. — Bivši sve tovni prvak Ferdinand Kuble,-je sklenil, da ne bo več tekmoval v cestnih dirkah. Ku-bler je star 38 let in namerava poslej dirkati le se na dirkališčih in eventualno na kriterijih. Za dirko po Roman-diji in Švici bo tehnični svetovalec svojega moštva. DUNAJ, 16. — Aktivnost madžarskih nogometnih klubov se je začela danes s spo-mladansaim turnirjem, katerega se udeležuje 12 enajstonc bivše A-lige. Te enajstorice so: Honved, Ferencvaros, MTK, Ujpest, C.sepel, Vasas, Szom-bathely, Salgotarian, Szegedi, Tatabanya, Dorog in Pecs. Se letošnjo jesen pa se bo začelo redno nogometno prvenstvo nove A-lige, v kateri bo nadopalo 12 enajstoric sedanjega turnirja in 4 prvo-plasirane enajstorice druge lige. Na sedanjem turnirju bo Honved igral v naslednji postavi: Varga; Toeroecsik II., Solti, Csako, Palicsko, Ba-bolcsai, Horvath, Machos, Ti-chy, Kiss in Tima. —- «» — Sestanek org. komisije za svetovno nog. prvenstvo PARIZ, 16. — V Parizu se je danes sestala organizacijska komisija svetovnega nogometnega prvenstva, ki je dokončno določila kraje m termine za finalno tekmovanje, ki bo od 8. do 29. junija 1958 v Švici in katerega se bo udeležilo 16 držav. 14 od njih se bo za finalno tekmovanje kvalificiralo po izločilnih tekmah, Nemčija kot sedanji svetovni prvak in Švica kot organizator pa bosta vključeni uradno. predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni Universal film: «Kot listje v vetru» (aCome lc foglie al ventoi) Igrajo: ROCK HUDSON, LAUREN BACALL, ROBERT STACK Zgodba o prevroči ženski, ki je postala zagrenjena, ker ni mogla zadostiti svoji strasti. V ponedeljek 18. t.m. ob 18. uri ponovitev istega filma N/TH OGLUŠELOST premagana z aparatom Velika izbira akustičnih aparatov ZA VSE STOPNJE OGLUSELOSTI IZREDNE CENE Pregledi slušnosti — Brezplačni in neobvezni dokazi se bodo vršili pri OPTIKA GIACOMO AVANZO SUCC. Foto Geodesia — Trst Korzo Italia 17 — nasproti UPIM v soboto dne 30. marca 1957 Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP Simič Marij OPČINE - Narodna ulica 48 PREDSTAVNIŠTVO motociklov „Clmatti“ in „WaaiietU“ S temi motocikli se lahko vozi brez patenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomestne dele za hišo t E BRISAČE . RJUHE BLAZINE SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE t.t.d. vs E za šport-ribiča, morsko ribarjenje s AVTOMA SKI APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d,- Na drobno in debelo po konkurenčnih cenah Lastnik: G. DELL A SCH1AVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tel. 23-489 uOGOOOOOOOOOOOOOOOOOC/O OOOOOOOOnOOCOOOOOOOOOOOOOCKJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOCOOOCOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOUOOtOOOOOOOOOOOU^CJCDLDtiOCJO DOBRIČA ČOSIČ nitt ie soki Pod vtisom vesti o Učovi nesreči si je Pavle bolj s čustvom kakor z razumom zaželel, da bi za vsako ceno čimprej, samo čimprej, prekoračil Moravo in ohranil odred, čutil je, da je sedaj v enakem položaju, kakor na začetku ofenzive; kako rešiti odred? Samo da tvorijo sedaj njegove čete cel odred. In pri tej nalogi ne bi hotel z nikomer deliti odgovornosti. «Tako je! Odločen in nagel naskok na most!« Žalost za Učom se je zgostila v kamnito grčo in mu obležala v srcu, ga žulila in trgala. Stisnil je pest in močno udaril po kolenu. »Razmislimo malo. Sedaj za odred ne odgovarjaš samo ti,» je dejal Brka in s pogledom na Pavleta umolknil. »Moramo na most! Strinjam se s Pavletom,« Je potrdil Vuk. »Tudi jaz vidim, da moramo. Treba je samo vse naprej premisliti.« »Eh. kdo pa bo v. vojni vse vnaprej premislil?« je dostavil Vuk. Brka ga je očitajoče pogledal, nadaljeval s hojo po sobi in analiziral možnost za takšno akcijo. Spuščal se je v podrobnosti, si zamišljal najtežavnejše položaje in poiskal zanje rešitve Pavle in Vuk sta ga poslušala in malo govorila. Na koncu je Brka napravil sklep, da je nalogo mogoče izvesti, ce bo opravljena naglo in odločno. Dogovorili so se, da se bodo nocoj premaknili konspirativno proti mostu. Pavle je omenil Brku in Vuku, da o Uču in drugi četi partizanom ni treba ničesar govoriti, dokler ne prispo na Jastrebac. »Lahko greva?« je vprašal Vuk in vstal. «Tudi jaz grem z vama, samo prej se morava s Pavletom še pogovoriti. Vidva naju počakajta v drugi sobi in v tem času organizirajta, da bodo pripravili hrano za odred,« mu je odgovoril Brka. »Torej, tovariš Pavle, povej mi, kaj se je zgodilo z Gvozde-nom?« je dejal Brka in sedel na stol pred Pavletom. »Vidiš, tako je bilo...« je začel Pavle in skušal iz dogodkov izluščiti bistveno in to kratko povedati... »Predlagal sem, da se prebijemo iz blokade in premaknemo sovražniku za hrbet na novo ozemlje. Oni pa so bili proti...« »Prav, razumem, šlo je za dvoje taktik,« ga je prekinil Brka. «Tvoje pojmovanje je pravilno; to je linija partije. Toda ali nisi mogel po partijski liniji prepričati takšnih komunistov in voditeljev, kakor sta bila Uča in Ovozden?« Brka je govoril tiho. Pavletu se je zazdelo, da je tudi Brku mučno in neprijetno, ker govori o tem. »Ni bilo mogoče; storil sem vse! Morali smo ga ustreliti. S tem, da smo ustrelili Gvozdena, smo pri borcih ubili dvom. Pozval je odred, naj se razcepi in razbije. Položaj Je bil...« in Pavle je razburjeno razložil vse okoliščine in dogodke za odred v usodnem dnevu. »Slo je za moralo borcev... Prepričan sem, da smo pravilno ravnali. Sicer pa to dokazujejo vsi dogodki, ki so sledili. Tvoje pismo me je zelo presenetilo in zadelo,« je na koncu dejal Pavle. »Ravnal si po liniji najmanjšega odpora. Tvoja dolžnost kot partijskega voditelja je bila, da rešiš odred ln Gvozdena. Gvozdenova smrt bo zapustila ljudem težak vtis. To ni pobijanje dvoma, kakor ti praviš; to je pobijanje vere v idejno moč partije. Za vse mlajše komuniste bo to mučen spomin. Takšno sredstvo uporablja partija v svojih vrstah samo proti izdajalcem. To je poslednje in Izjemno sredstvo partijske prakse. Samo komunist, ki se čuti slabega, ki Je bil Izgubil perspektivo boja, je lahko storil nekaj takšnega. Da, tovariš Pavle!« je Brka prikimal z glavo. »Ne strinjam se s takšnim mnenjem! Ni res, da sem Izgubil perspektivo,« se je uprl Pavle in začel ves iz sebe glasneje dokazovati pravilnost svojega ravnanja. In nikdar se Pavle ni čutil tako trdnega v tem kakor v teh trenutkih. Govoril je pogumno In samozavestno. »Pravila so pravila, življenje pa je popolnoma nekaj drugega!« Je na koncu dejal in vstal s stola. »Voda ti je zalila ušesa. Izognil si se partijskemu nadzorstvu, podivjal si, obnašaš se kot poglavar, ne pa kot partijski voditelj. Kaj je s teboj, tovariš Pavle?« Brka ni zvišal glasu. »Nikar ne misli, da boja ne bo brez naju dveh. Nekaj me preseneča: to namreč, da ne vidiš, kako mučno bo to delovalo na ves kraj in koliko bomo s tem politično izgubili med ljudstvom. Malo je takšnih kmetov, kakor je bil Gvozden.« Pavle mu je znova ugovarjal. »Dobro, tovariš Pavlel Nimava več časa, da bi se prepričevala, iti morava. Ko bomo prispeli na Jastrebac, bomo sklicali partijsko konferenco odreda in to stvar skrbno pretresli. Slišali bomo, kaj mislijo drugi komunisti, pa se bomo glede na to ravnali v našem stališču do tebe.« Brka je vstal. Pavle mu ni ničesar več odvrnil. Bilo mu Je celo vseeno. Ves čas pogovora je nanj pritiskala misel na Uča. Ko sta prišla ven v temo in se odpravila po polju, so mu po obrazu drsele solze. 39. Veter šiba mračno noč, mokro od dežja, pomešanega s snegom. V tihem nemiru ždi odred v hrastovem gozdiču ln nestrpno pričakuje, da bo odrinil v akcijo. Pod nhmi buči v podnožju slemena Morava. Na njeni desni obali se zibljejo nemimi in rumenkasti odbleski redkih nizkih luči iz malega mesteca, ki Je za železnim mostom objelo reko in jo potegnilo k sebi. Pavle je z Nikolom in Djurdjem čepel pod trohnelim hra-stičem, kadil cigareto, Jo skrival v pesti in gledal slabo osvetljeno mestece. Tam se bo opolnoči znova odločalo o usodi njegovega odreda. Od previdnosti Ijotlčevskega mitraljezca v bunkerju, od tega, ali dremlje, ali je zaspan, ali sc bo v tistem hipu, ko se mu bodo bližali partizani, pogovarjal s svojim tovarišem na straži, od razpoloženja vojakov v bunkerju, je odvisen odred, on sam, vse tisto, kar je bil storil. In tile ljotičevci so hrabri vojaki... Nemci so bili vse predvideli. Stražarjem v bunkerju je bilo sporočeno, naj bodo zlasti nocoj še posebno previdni. Samo če se bo partizan pred bunkerjem spotaknil ob grm ali kamen, če bo bolj trdo stopil, povzročil šum " bo že konec! Kakor bi bilo vse odvisno ol slučaja, Kakor pri ruleti. «Klavrne so tiste luči! Gledam jih m se mi zdi, da jih bo veter vsak hip pogasil ali pa jih bosta zadušila dež in sneg,* Je spregovoril Pavle, ki je bil utrujen od skrbi, molčanja 1° pričakovanja polnoči. »Mene kar pri srcu stiska, ko gledam razsvetljeno mesto. Povsod Je temno; samo Nemcem sveti...« je onemoglo dejal Nikola. «Oh, moj odsluženec! Tebe tu moči, ti curlja za vrat, srajco imaš mokro, nogavice mokre, želodec se ti je prilepil na hrbtenico, tam pa so se možje v toplih sobah, pod odejami stisnili k ženam... Ti se tu stiskaš v dve gube in čakaš polnoči, boš planil na bunkerje in mitraljeze. Ej, oči bi ti spraskal, pravica...« je vzdihoval Djurdje. »Tu sem bil vajenec... V mrazu sem vlačil ustrojene kože iz jame... strašno sovražim tale trg! če bi imel bombo, ki bj ga lahko vsega raznesla, bi Jo od tod vrgel nanj,« je dejal Nikola. »Tudi jaz ga sovražim! Vsaka tretja hiša v glavni ulici je kavarna pa še cel špalir mesarskih klad s pečenko in telec' jimi glavami imaš,« je dodal Pavle ln pomislil: Ali je kaj bolj gnusnega kakor pasti v tem trgu!’ »Dve leti sem delal v njem. Gospodar mi je odjedel tri plače. Tožil sem ga, advokat me Je oskubel za petdeset kovačev in sem opustil pravdo. Nocoj bomo morali mimo njegove hiše Potrkal mu bom na okno in ga spomnil, da sem živ. Naj vsaj eno noč ne spl mimo.« »Pusti hudiča, Djurdje!« (Nadaljevanje sledi)