NAS ČASOPIS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
Priloga
Številka 3
Februar 1975
Vsebina
Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin in občine Vrhnika
Statut krajevne skupnosti Vrhnika
Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin in občine Vrhnika
I. OBLIKOVANJE IN UREJANJE KADROVSKE POLITIKE V ZDRUŽENEM DELU
1. člen
Delavci, združeni v temeljnih organizacijah združenega Y dru8ih organizacijah združenega dela, v družbeno-—iv, intoroenih sknnnostih ter druž-
se
političnih in samoup
;anizacijah združenega uac, v Dravnih interesnih skupnostih ter dn izacijah (v nadaljevanju: podpisniki),
i___i______i___--rnctfiVTli   Hpl 1
benopolitičnih organizacijah (v nadaljevanju: poapuuuju/,
ju, da je kadrovska politika kot sestavni del po-»noeknnnmtVnnn mv„n;n nonrtt.uiliiva Dravica de-
ivnih
ob spoznanj
"     '    —"    J*.    UUUlUViJAlI    fjllli . -— —-------
litike družbenoekonomskega razvoja neodtujljiva pravica lovnih ljudi in zato sestavni del socialističnih samoupra odnosov, dogovorijo, da bodo v svoji vsakodnevni samouprav ljavski in proizvodni aktivnosti uresničevali kadrovsko politiko, ki bo zagotavljala hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, hitrejšo rast materialne osnove ter mož-, isti za hitrejši socialni razvoj, za hitrejše in bolj usklajeno spreminjanje družbene strukture prebivalstva in za bolj humane odnose med ljudmi. S takšno kadrovsko politiko bodo združeni proizvajalci — samoupravljavci vsestransko razvijali svobodno socialistično osebnost, to je osebnost z moralno-političnimi vrlinami, sposobnostmi in znanjem, ki omogočajo celovito uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti ter zagotavljajo razvoj sodobne organizacije dela in tehnologije.
2. člen
Podpisniki se s tem družbenim dogovorom dogovorijo o enakih načelih in merilih pri oblikovanju demokratične, načrtne in dolgoročne kadrovske politike ter o postopkih za njeno uresničevanje.
Podpisniki bodo razvijali medsebojno sodelovanje in zagotavljali uspešno uresničevanje skupnih interesov. Zato se bodo po potrebi dogovorili o usklajevanju in enotnem reševanju tudi drugih zadev s področja kadrovske politike ter temu ustrezno dopolnjevali ta družbeni dogovor.
3. člen
V skladu z načeli demokratične samoupravne kadrovske politike in določili tega dogovora delavci v združenem delu določajo vsebino in smotre te politike ter način njihovega uresničevanja, zlasti pa:
— strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj organizacije združenega dela;
— sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe;
— sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov;
— določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov, za rekreacijo delavcev, za reševanje stanovanjskih zadev zaposlenih itd.;
— se sporazumevajo o merilih za nagrajevanje po delu in o delitvi sredstev za osebne dohodke;
— določajo merila in pogoje za izbiranje kadrov za delovna mesta;
— z objavami in razpisi prostih delovnih mest, uresničevanjem načela reelekcije, vsakoletnim preverjanjem in možnostjo predčasno razrešitve omogočajo vsakemu delavcu, da zasede prosto delovno mesto, če ima zahtevane sposobnosti, znanje družbenopolitične in moralnopolitčne vrline;
— s samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti urejajo postopke za oblikovanje, sprejemanje in izvrševanje odločitev na področju kadrovske politike ter določajo pravice, obveznosti in odgovornosti posameznih družbenih dejavnikov
in strokovnih služb;
_preverjajo izvajanje demokratično sprejete kadrovske politike ter učinkovitost posameznih kadrovskih odlo-
čitev, in to neposredno, prek samoupravnih organov, delavske kontrole in družbenopolitičnih organizacij.
4. člen
Delavci, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela, sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju družbenih odločitev v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih prek svojih delegatov, če neposredno odločanje ni možno.
Podpisniki si bodo prizadevali za učinkovito uresničevanje delegatskega sistema in bodo predvsem skrbeli:
— da bo v izvrševanju družbenih funkcij v temeljnih in širših samoupravnih skupnostih sodelovalo čim več članov delovnih skupnosti;
— da bodo nosilci družbenih funkcij tako povezani s samoupravljava, da bodo lahko vsestransko spoznavali interese njihove samoupravne skupnosti kakor tudi interese širših samoupravnih skupnostih;
— da bodo nosilcem družbenih funkcij omogočali nenehno idejnopolitično, družbenoekonomsko in splošno izobraževanje.
5. člen
Podpisniki bodo zagotavljali vsestransko, pravočasno in objektivno informiranje vseh članov delovne skupnosti, da bodo lahko ustvarjalno sodelovali pri oblikovanju samoupravnih odločitev na področju kadrovske politike, spoznavali družbene zakonitosti in razvijali kulturo samoupravnih odnosov. Podpisniki bodo preprečevali neodgovorno ravnanje in manipuliranje z ljudmi ter nastajanje negativnih pojavov tudi v kadrovski politiki, kot so npr. neobjektivno ocenjevanje, familiarnost, klikarstvo, korupcija in podobno.
6. člen
Podpisniki si morajo prizadevati, da bo izbiranje kadrov za družbene funkcije sestavni del vsakodnevnih delovnih in samoupravljavskih obveznosti delavcev. Skrbeti morajo za stalno evidenco možnih kandidatov za voljene in druge družbene funkcije v organih samoupravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah.
Akcijo stalnega evidentiranja vodijo krajevne organizacije SZDL in osnovne organizacije zveze sindikatov.
7. člen
Z družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike delavci usklajujejo medsebojna razmerja v združenem delu in svoje interese s skupnimi interesi. Za to se podpisniki dogovorijo:
— o enotnih izhodiščih in merilih pri urejanju in uresničevanju pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu;
— o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz dogovorjenih skupnih izhodišč in meril;
— o izvajanju oziroma uresničevanju posameznih določb tega družbenega dogovora;
— o odgovornosti podpisnikov, kadar ne izpolnjujejo s tem družbenim dogovorom sprejetih obveznosti;
— o postopku za usklajevanje interesov pri sprejemanju, dopolnjevanju in spreminjanju družbenega dogovora.
8. člen
Nosilci kadrovske politike na območju Ljubljane se sporazumevajo za enoten družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na tem območju. Zato bodo ta dogovor smiselno uporabljale temeljne organizacije združenega dela na vseh področjih družbene dejavnosti (na gospodarskem, vzgojno-izobra-ževulnem, kulturnem, socialnozdravstvenem področju, upravni organi itd.).
Podpisniki tega dogovora lahko v skladu z določbami tega dogovora urejajo nekatera vprašanja kadrovske politike na posameznih področjih dejavnosti s posebnimi samoupravnimi sporazumi.
9. člen
Podpisniki bodo enako obravnavali naloge s področja kadrovske politike kot druge naloge (npr. proizvodne, komercialne, finančno-poslovne in druge naloge). Kadrovske službe morajo biti organizacijsko in kadrovsko tako uspo-
sobljene, da strokovno in v skladu z načeli samoupravljanja pripravljajo predloge možnih rešitev za odločanje samoupravnih organov na naslednjih področjih: planiranje kadrov, pridobivanje in izbiranje kadrov, izobraževanje, informiranje članov delovnih skupnosti, delitev osebnih dohodkov, razvijanje samoupravnih razmerij, priprave samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in drugih splošnih aktov, varstvo pri delu in zaščita zdravja, reševanje socialnih problemov, družbenega standarda itd.
Podpisniki bodo organizirali kadrovske službe (če jih še nimajo), ki bodo odgovorno in strokovno opravljale naloge na področju kadrovske politike v skladu s tem dogovorom in s smernicami samoupravnih organov.
II. OBLIKOVANJE IN SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST
10. člen
Podpisniki si morajo prizadevati za pravilno razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta, za njihovo strokovno, samoupravno, idejnopolitično in družbenoekonomsko usposabljanje in napredovanje ter s tem zagotoviti nenehno rast storilnosti, uspešno poslovanje in ekonomsko stabilne temeljne organizacije združenega dela in drugih organizaci/ združenega dela kakor tudi osebno zadovoljstvo in socialno varnost delavcev.
11. člen
Pri organizaciji dela in pri oblikovanju delovnih mest bodo podpisniki upoštevali zlasti naslednja načela:
a) naloge na posameznih delovnih mestih morajo biti po vsebini in potrebnem znanju čimbolj izenačene. Na delovnih mestih, kjer se zahteva visoka strokovna usposobljenost, so opravila nižje strokovne ravni dopustna le, če so potrebna za celovitost dela na takem delovnem mestu. Na delovnem mestu praviloma ne sme biti nalog, ki terjajo višjo raven znanja, kot se zahteva za delovno mesto;
b) čutne in spretnostne zahteve posameznih delovnih mest morajo biti čimbolj enotne. Naloge, ki niso značilne za pretežni del opravil na delovnem mestu, terjajo pa izredne sposobnosti, je treba — če delovni proces to dovoljuje — izločiti kot posebna delovna mesta. To naj zagotovi večjo storilnost, delavcem pa boljše individualne in skupne rezultate;
c) fizični pogoji dela morajo biti na delovnih mestih čimbolj izenačeni. Če se na več delovnih mestih pojavljajo fizično težje delovne faze, ki niso značilne za pretežni del delovnih operacij na teh delovnih mestih, je treba te fa" ^, dela, če je to organizacijsko in tehnološko možno, izločiti k I posebna delovna mesta ali pa te faze ustrezno mehanizirati.
12. člen
Pri oblikovanju delovnih mest je treba dosledno upoštevati časovni obseg nalog na vsakem delovnem mestu. T" je treba uveljaviti predvsem na tistih delovnih mestih, na katerih delavci niso nagrajeni po individualnih rezultatih' Le-to naj omogoči pravičnejše nagrajevanje in čim večjo delovno vnemo zaposlenih delavcev.
13. člen
Podpisniki bodo izdelali sistemizacijo delovnih mest, Ki bo realna osnova za funkcionalno organizacijo dela, za na> črtovanje potreb po kadrih in izbiranje kadrov, za vrednotenje delovnih mest (tj. za analitično oceno delovnih mest), z3 izobraževanje in varstvo delavcev. Zato mora sistemizacij''1 obsegati:
a) opis del na delovnem mestu (po vrstnem redu njihove pomembnosti, časovne razsežnosti in kontinuitete);
b) popis sredstev za delo (če je to pomembno za zahteve delovnega mesta);
c) popis obveznih povezav z drugimi delovnimi mesti (npr. sprejemanje in oddajanje informacij, navodil, nalogov, materiala, dokumentov itd.);
č) popis pristojnosti in odgovornosti;
d) opis posebnega znanja, in sicer posebej:
1. potrebno šolsko (strokovno) znanje (šolska stopnja il> strokovna smer) in
2. specifično funkcionalno znanje, ki ga zahteva delovno mesto;
e) opis psihofizičnih zahtev delovnega mesta, ki mora zajeti fizične, čutne, spretnostne, umske in osebnostne zahteve;
f) opis delovnih pogojev (ropot, temperatura, vlaga itd.).
14. člen
Podpisniki bodo realno ocenili, kakšno znanje je potrebno za posamezno delovno mesto (stopnja šolske izobrazbe in smer). Le v izjemnih primerih — to je za delovna mesta, na katerih je obseg zahtevanega funkcionalnega znanja vsaj enako pomemben kot šolska izobrazba — bodo v sistemizaciji postavili stopenjsko alternativo. Ker šolski sistem ne more biti povsem usklajen s strokovnimi zahtevami vseh delovnih mest, so dopustne ustrezne alternative glede študijske smeri. Zaradi višjega vrednotenja delovnega mesta ne bodo umetno dvignili zahteve po šolski izobrazbi. Ce je delovno mesto prenizko ovrednoteno, bodo podpisniki korigirali njegovo vrednost, upoštevajoč večjo odgovornost, večje napore ali slabše delovne pogoje, ne pa na račun umetno dvignjenih šolskih zahtev. Objektivno ocenjevanje zahtev glede znanja (šolske £*gpnje in smeri) je še posebno pomembno zaradi realnega „.,-črto van j a izobraževanja.
15. člen
Podpisniki bodo realno ocenili, kakšne delovne izkušnje so potrebne za posamezno delovno mesto. Pri tem bodo upoštevali, da so za uspešno delo poleg ustrezne izobrazbe pomembne primarne sposobnosti človeka, še posebno njegove funkcionalne sposobnosti, medtem ko so leta prakse le eden izmed kriterijev usposobljenosti. Zato tudi na najzahtevnejših strokovnih in ključnih delovnih mestih zahtevana praksa ne sme presegati 5 let, razen če za posamezna delovna mesta ni s posebnimi predpisi ali družbenimi dogovori drugače določeno.
16. člen
Podpisniki bodo sproti dopolnjevali sistemizacijo delovnih mest, na katera vpliva izpopolnitev organizacije dela ali tehnološke spremembe.
III. NAČRTOVANJE KADROV
17. člen
Podpisniki bodo časovno in vsebinsko v skladu z družbe-ekonomskim programiranjem v občini in mestu spre j e-dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne razvojne načrte, Katerih sestavni del bo tudi načrt kadrov. Načrt kadrov je enakovreden drugim sestavinam razvojnih načrtov.
Zaradi posebnega časovnega pomena načrtovanja potreb po kadrih je treba pripravam za sestavljanje srednjeročnih načrtov posvetiti posebno pozornost. Za tekoče izbiranje kadrov in izobraževanje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela imata poseben pomen letni načrt kadrov in program izobraževanja.
18. člen
Podpisniki bodo pri načrtovanju potreb po kadrih upoštevali predvsem naslednje:
a) vsebinski program (vrsta izdelkov, storitev, nalog itd.);
b) količinski plan (število posameznih izdelkov, storitev, nalog itd.);
c) tehnologijo dela (novi stroji, naprave, materiali), organizacijo in delitev dela;
č) potrebno število delavcev za izpopolnjevanje nalog pod točkami a, b in c;
d) pregled delavcev (popis vseh delavcev po šolski izobrazbi, po pridobljenem funkcionalnem znanju, po njihovi uspešnosti in perspektivnosti);
e) predviden odhod delavcev (upokojitev, vojaške obveznosti, povprečna fluktuacija za posamezne kategorije delavcev in odsotnost z dela);
i) načrt potrebnih kadrov in še posebno v strokovnih službah (predvideti je treba tak razvoj strokovnih služb, da bodo zagotavljale uspešno uresničitev razvojnega programa).
roe
5
Glede na vse te elemente in bilanco zaposlenih delavcev bodo temeljne in druge organizacije združenega dela izdelale podroben kvantitativen (potrebno število) in kvalitativen (potrebni profili) načrt kadrov.
19. člen
Organi upravljanja in ustrezne strokovne službe v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bodo na podlagi načrta kadrov sprejemali ukrepe:
a) za notranje — horizontalne in vertikalne ■— premike in napredovanja delavcev v skladu s potrebami organizacije združenega dela in sposobnosti delavcev;
b) za dopolnilno in funkcionalno izobraževanje delavcev (npr. zaradi notranjih premikov, zaradi predvidenih sprememb v tehnologiji dela in podobno);
c) za usposabljanje novih profilov, ki jih zahteva nova tehnologija;
č) za usmerjanje delavcev v izredno šolanje;
d) za štipendiranje in kreditiranje dijakov, študentov in delavcev;
e) za odpiranje učnih delovnih mest za učence v gospodarstvu;
f) za izdelavo načrta o sprejemanju pripravnikov;
g) za pridobivanje novih delavcev.
20. člen
Vsak investicijski elaborat mora vsebovati tudi načrt pridobivanja in usposabljanja potrebnih delavcev kakor tudi program prekvalifikacije in nove razporeditve delavcev, če iz tehnoloških ali ekonomskih razlogov njihovo delo v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela ni več potrebno.
IV. URESNIČEVANJE IN IZVAJANJE TEMELJNIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI IZ MEDSEBOJNIH RAZMERIJ DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
1. Izbira delavcev in pridobitev lastnosti delavca v združenem delu
21. člen
Podpisniki bodo v objavah oziroma v razpisih prostih delovnih mest poleg zahtev glede stopnje in smeri izobrazbe ter delovnih izkušenj navedli bistvene podatke o delovnem področju in pogojih dela in delovnem mestu, če to že ni razvidno iz naziva delovnega mesta.
22. člen
Pri izbiranju novih delavcev — predvsem za delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in odgovornosti (vodilna delovna mesta), in samostojna strokovna delovna mesta, za katera se zahtevata višja in visoka izobrazba — bodo podpisniki proučili strokovna dela kandidatov, njihovo uspešnost na prejšnjih delovnih mestih, njihovo družbenopolitično aktivnost itd. Ce podpisniki ne bodo imeli dovolj podatkov o delu in usposobljenosti kandidatov, bodo te izbrali v neposrednih pogovirih z njimi, z uporabo posebnih sprejemnih vprašalnikov, testov znanja, klavzurnih nalog, elaboratov, testov sposobnosti, avdicije ipd.
Postopek za preizkus in izbiro kandidatov bodo podpisniki določili v samoupravnih aktih.
23. člen
Podpisniki bodo za delovna mesta v kadrovskih službah izbirali delavce, ki imajo poleg ustreznega strokovnega znanja tudi družbene, politične in moralne vrline, ki zagotavljajo uresničevanje dogovorjenih načel samoupravne kadrovske politike.
24. člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo vsako leto v skladu s svojimi načrti kadrov izdelali program sprejemanja pripravnikov in ga uresničevali.
V svojih samoupravnih aktih bodo določili trajanje pripravniške dobe, program, organizacijo in vodstvo pripravništva ter način preverjanja v pripravniški dobi pridobljenih delovnih izkušenj in usposobljenosti za samostojno delo.
25. člen
Podpisniki bodo pri zbiranju delavcev in predlogih za napredovanje enakopravno obravnavali ženske in moške kandidate. Upoštevali bodo socialno-biološko vlogo žensk in jim tako dali možnost, da bodo enakopravno uresničevale pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu.
26. člen
Članom delovne skupnosti, ki bodo izvoljeni oziroma imenovani na samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo, opravljanje te pa zahteva, da začasno prenehajo delati v organizaciji združnnega dela, bodo podpisniki zagotovili, da se po prenehanju opravljanja te funkcije vrnejo v organizacijo združenega dela na njihovo prejšnje delovno mesto ali na drugo enakovredno delovno mesto, ki ustreza njihovim sposobnostim in kvalifikacijam.
27. člen
Vsak prijavljen kandidat za objavljeno ali razpisano delovno mesto mora biti pismeno obveščen o sklepu pristojnega samoupravnega organa in opozorjen, da ima pravico vpogleda v celotni postopek izbire ter dokumentacijo razpisa oziroma objave.
Pred nastopom dela oziroma pred podpisom izjave o pravicah in obveznostih delavca v združenem delu mora temeljna organizacija združenega dela izbranega delavca kar najbolj razumljivo poučiti o pravicah in obveznostih v združenem delu. Poleg tega bodo podpisniki vročili delavcu v trajno rabo samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ali priročno publikacijo, v kateri bodo zbrane vse pomembnejše določbe samoupravnih aktov (npr. o medsebojnih razmerjih, delitvi osebnih dohodkov, varstvu pri delu itd.) in obrazložitve pravic in obveznosti delavcev v združenem delu.
2. Razporejanje ter druge pravice in obveznosti delavca v združenem delu
28. člen
Kandidat, ki je bil na podlagi javnega razpisa oziroma objave izbran na prosto delovno mesto, mora biti pismeno obveščen o izbiri, o dnevu, ko naj podpiše izjavo, da se strinja s pravicami in dolžnostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, in o dnevu, ko je dolžan začeti delo v organizaciji združenega dela.
Delavec lahko začne delati v temeljni organizaciji združenega dela potem, ko podpiše izjavo, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu.
29. člen
Podpisniki bodo zagotovili organizirano uvajanje novo izbranih delavcev na prosta delovna mesta. V primerih, ko za prosta delovna mesta programi uvajanja ne bodo pripravljeni, pristojni samoupravni organi ne bodo razpisovali oziroma objavljali prostih delovnih mest.
Podpisniki bodo v splošnih aktih uredili nagrajevanje mentorjev, ki so odgovorni za uvajanje pripravnikov in novih delavcev v delo.
30. člen
Komunalna skupnost za zaposlovanje Ljubljana se obvezuje, da bo v skladu s finančnimi možnostmi sofinancirala:
— priučevanje nekvalificiranih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni;
— funkcionalno usposabljanje (krajše specializacije) kvalificiranih in strokovnih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni, če je to pogoj za zaposlitev;
— racionalno prekvalifikacijo nezaposlenih delavcev v skladu s potrebami temeljnih in drugih organizacij združenega dela;
— šolanje do popolne osnovne šole prijavljenih nezaposlenih, če je to pogoj za zaposlitev.
Komunalna skupnost bo sofinancirala navedene oblike izobraževanja le tistim temeljnim in drugim organizacijam
združenega dela, ki zagotove zaposlitev tako usposobljenim delavcem.
31. člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo omogočili svojim delavcem, ki so postali invalidi zaradi bolezni ali zaradi poklicnega obolenja, da ostanejo še naprej v organizaciji združenega dela. Razporedili jih bodo na ustrezna delovna mesta in jih za to tudi usposobili.
Ce se na razpis prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje in imajo približno enake sposobnosti, bodo podpisniki dajali pri izbiri prednost invalidom.
32. člen
Podpisniki se v dogovoru s komunalno skupnostjo za po' slovanje in ustreznimi vzgojnimi zavodi za usposabljanje mladine z motnjami v duševnem in telesnem razvoju obvezujejo zagotoviti tej začasno nezaposleni mladini ustrezne predhodno posebno pripravo na zaposlitev in po opravljeni pripravi na podlagi ocene o doseženi sposobnosti zagotoviti delo, ustrezno njihovi sposobnosti.
V ta namen ustanovijo temeljne in druge organizacij« združenega dela, komunalna skupnost za zaposlovanje in za' interesirani zavodi skupno komisijo z nalogo, da izdela kor t leksen program priprave, ki mora potekati pod mentorstvo!.' za pripravo takih oseb usposobljenih strokovnjakov, in da rit koncu priprav oceni delavčevo usposobljenost z ugotovitvijo, kakšna dela bo lahko opravljal in na katerih delovnih mestih
Komunalna skupnost za zaposlovanje Ljubljana bo z* nezaposlene delavce iz prvega odstavka tega člena prispevala najmanj 50%), v težjih primerih pa tudi vse stroške uvajanj' v delo in usposabljanja teh delavcev ter stroške mentorstvi
33. člen
Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo takd začeli postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, ! katerim se bodo dogovorili za pravočasne ukrepe in ustrezn* sredstva za dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo in ustrezfl1 zaposlitev delavcev, kadar iz tehnoloških in ekonomskih raZ' logov delo delavca na določenem delovnem mestu ni ve' potrebno in mu ni mogoče zagotoviti drugega delovnega mestf v isti organizaciji združenega dela.
Ce iz tehnoloških ali ekonomskih razlogov delo delavk v temeljni organizaciji združenega dela ni več potrebno i' čaka delavec na razporeditev na drugo delovno mesto, se iH ne sme zmanjšati osnova osebnega dohodka, ki mu je bil določena za delo na delovnem mestu, na katero je bil raf porejen.
34. člen
Glede nočnega dela žensk v dejavnostih, ki jih našteV zakon, morajo podpisniki upoštevati, da je nočno delo žefll prepovedano in da se sme izvajati le izjemoma, kadar to tel" jajo splošni družbeni interesi.
Na podlagi tega obveznega načela in upoštevaje dejanS^' razmere, bodo podpisniki v mejah svojih razvojnih progra mov v treh mesecih po podpisu tega dogovora izdelali Pe; letne programe o postopnem odpravljanju nočnega de žensk. Neodvisno od tega pa se zavezujejo, da bodo v najkr3 šem času odpravili nočno delo mater z otroki do 7. leta S* rosti.
Programi morajo vsebovati naloge, ukrepe in roke postopno odpravljanje nočnega dela žensk. V programih rajo biti predvidena dela in ustrezne druge zaposlitve za lavke, ki delajo v nočni izmeni.
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, je nočno delo žensk še nujno, si bodo prizadevali za 7 sanje delovnih razmer, tako da bo zavarovano zdravj poslenih žensk, zlasti pa bodo uredili varstvo njihovih < V samoupravnih aktih bodo določili, da matere z maji otroki ne smejo delati ponoči. Ženskam, ki bodo delale noči, bodo zagotovili prevoz z dela in na delo, topli ol hrane in vsaj dvakrat na leto zdravniški pregled.
35. člen
Delavce, ki imajo 35 let (moški) oziroma 30 let (žen delovne dobe in ne morejo več uspešno delati na delov*
mestu, ki ga zasedejo, bo temeljna oziroma druga organizacija združenega dela po možnosti razporedila na lažje oziroma manj zahtevno delo. V takih primerih pa mora delavcem zagotoviti enak osebni dohodek, kot bi ga imeli na delovnem mestu, na katerem so delali pred tem.
36. člen
Podpisniki bodo načrtno spremljali razvoj (izpopolnjevanje, uspešnost dela, pozitivne ambicije, odnose itd.) svojih delavcev, jim omogočali dodatno strokovno usposabljanje in ustrezno napredovanje.
Posebno pozornost bodo posvečali usposabljanju prizadevnih delavcev, ki naj pridobijo ustrezno dopolnilno in funkcionalno znanje (strokovno in družbenopolitično) in izkušnje ter napredovanje v skladu z njihovimi sposobnostmi in uspehi.
37. člen
Podpisniki si bodo prizadevali, da bodo z izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po delu, moralnimi priznanji. I skrbjo za napredovanje delavcev na delovnem mestu in v temeljni oziroma drugi organizaciji združenega dela, uspešnim urejanjem socialnih razmer in medsebojnih razmerij odvrnili ' '^ivce. da bi odhajali v tujino oziroma prehajali iz ene organizacije združenega dela v drugo.
] 38. člen
h Nosilci kadrovske politike v Ljubljani — podpisniki tega v dogovora se bodo zavzemali za trajno spremljanje razvoja I strokovnosti in uspešnosti delavcev v poklicnem in družbe-1 nem delu.
39. člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo posvečali posebno pozornost izumiteljstvu in novatorstvu. Zato bodo v samoupravnih sporazumih in splošnih aktih uredili nagrajevanje izumov, izboljšav in racionalizaciji.
j 3. Individualni oziroma kolegijski poslovni organ in vodilna delovna mesta
i 40. člen
Podpisniki bodo pri izbiranju delavcev za mesta individualnih poslovnih organov oziroma članov kolegijskih poslo-8 vodnih organov in delavcev za vodilna delovna mesta upo-f j;tevali celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralno-'tičnih meril.
Poleg strokovne usposobljenosti bodo podpisniki pri izbiri * "didatov za navedena mesta še posebej upoštevali: ,   " — družbenopolitična merila, kot so odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in , narodnosti, zavzetost za razvijanje samoupravnih odnosov in ,( delitve po delu;
I     — moralno-etična merila, kot so odnos do dela, ljudi in sodelavcev, zavzetost za spoštovanje zakonitosti, poštenost, ;eodgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, sposobnost povezovanja pravic z obveznostmi in odgovornostjo.
L 41. člen
v   Podpisniki se obvezujejo, da bodo v svojih samoupravnih orazumih določili delovna mesta, na katerih imajo delavci ■sebne pravice in odgovornosti, za vodilna delovna mesta, ipisniki sodijo, da je potrebno tako opredeliti zlasti de-..a mesta pomočnikov individualnih poslovodnih organov clovnega mesta, na katerih delavci izvršujejo najodgovor-a opravila vodenja temeljnih funkcij v organizaciji zdruga dela (npr. proizvodno-tehnična, ekonomska, komerci-r-ton finančna, programsko razvojna, kadrovska, splošno-. Tia).
42. člen
Eahteve po strokovni izobrazbi za mesta individualnih ovodnih organov in za vodilna delovna mesta bodo poduki določili praviloma le v eni stopnji izobrazbe, izje-na lahko tudi alternativno, vendar največ v dveh stop-h, in sicer: visoka ali višja oziroma višja ali srednja >razba.
Če so organizirane manjše temeljne organizacije zdru-ega dela in to ustreza predmetu dela ter kvalifikacijski
in izobrazbeni ravni delavcev, se za delovna mesta individualnih poslovodnih organov in za vodilna delovna mesta lahko določi kot pogoj tudi dokončana poklicna šola.
Zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe morajo podpisniki določiti na podlagi zahtevnosti opravil, stopnje organizacijskega in tehnološkega razvoja, velikosti organizacije ter njenega družbenoekonomskega pomena, če zahtevana stopnja izobrazbe ni določena z zakonom.
43. člen
Če je za mesta individualnih poslovodnih organov in vodilna delovna mesta strokovna izobrazba določena v več stopnjah, mora biti v samoupravnem aktu določeno, kakšno strokovno znanje in kakšne sposobnosti se poleg družbenopolitičnih in moralno-etičnih kvalitet zahtevajo za ta mesta.
44. člen
Za vodstvena delovna mesta bodo podpisniki določili poleg stopnje zahtevane strokovne izobrazbe ter družbenopolitičnih in moralno-etičnih meril tudi specializirana znanja, ki jih morajo imeti delavci na teh delovnih mestih.
45. člen
Podpisniki bodo v razpisih za mesta individualnih poslovodnih organov in za vodilna delovna mesta postavljali kot pogoj potrebno strokovno usposobljenost, osebne in moralno-politične vrline ter znanja, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje nalog, tega pa v razpisih ni mogoče definirati v določenih letih prakse in s tem zoževati število možnih kandidatov. Ce pa že bodo postavili za pogoj tudi določeno prakso ali delovno dobo, ta ne sme presegati 5 let.
46. člen
Individualni poslovodni organ oziroma člane kolegijskega poslovodnega organa imenuje delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja po javnem razpisu na predlog razpisne komisije, razen če ni v statutu določeno, da so posamezni delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela po položaju člani kolegijskega poslovodnega organa.
V razpisni komisiji je polovica članov delegatov delovne skupnosti, polovico članov pa delegirajo družbenopolitične skupnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
Pred imenovanjem delavcev na mesta individualnih poslovodnih organov in članov kolegijskih poslovodnih organov, na vodilna in vodstvena delovna mesta morajo pristojni samoupravni organi iskati mnenje družbenopolitičnih organizacij v organizaciji združenega dela. Mnenje družbenopolitičnih organizacij posreduje sindikalna organizacija po posvetu z organizacijo ZK in ZMS.
47. člen
Delegate družbenopolitične skupnosti v razpisni komisiji imenuje skupščina občine, na območju katere je sedež temeljne organizacije združenega dela, oziroma organizacije združenega dela ali skupščina mesta Ljubljane oziroma z zakonom določen organ v občini ali mestu.
Skupščina občin in mesta ter drugi podpisniki tega dogovora najkasneje dva meseca po podpisu tega dogovora sporazumno določijo merila in seznam organizacij združenega dela, za katere imenuje delegate v razpisno komisijo skupščine mesta Ljubljane. Pri tem bodo upoštevali vrsto dejavnosti in velikost organizacij združenega dela (število zaposlenih, celotni dohodek) ter njihov pomen za mesto Ljubljana.
48. člen
Člani samoupravnega organa, pristojnega za imenovanje delavcev na delovna mesta individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in vodilna delovna mesta, morajo z vabilom za sejo dobiti podatke o prijavljenih kandidatih za razpisano delovno mesto, merila za izbiro kandidata, mnenje družbenopolitičnih organizacij na podlagi določil 46. člena in predlog razpisne komisije.
49. člen
Pri preverjanju strokovnih in drugih delovnih sposobnosti kandidatov za delovna mesta individualnih poslovodnih or-
ganov, člane kolegijskih poslovodnih organov, vodilna in vodstvena delovna mesta bodo podpisniki upoštevali določbe 22. člena tega dogovora. Še posebno bodo upoštevali družbenopolitične in moralno-etične vrline, ki jih je kandidat pokazal pri dosedanjem delu.
50. člen
Podpisniki se obvezujejo, da na mesta individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov, na vodilna in vodstvena delovna mesta ne bodo sprejemali delavcev, ki izražajo negativen odnos do socialistične družbe in do samoupravljanja, delavcev, ki so bili kaznovani zaradi nepravilnosti na delovnem mestu, ter delavcev, ki so zaradi neodgovornega ravnanja ali nesposobnosti povzročili, da je organizacija združenega dela neuspešno poslovala.
51. člen
Podpisniki bodo v samoupravnih aktih določili, da traja mandatna doba individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in delavcev na vodilnih delovnih mestih štiri leta.
52. člen
Za delavce na delovnih mestih individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in na vodilnih delovnih mestih podpisniki ob njihovem imenovanju praviloma določijo naloge in smotre, ki jih morajo doseči do nove izbire.
Samoupravni organi podpisnic so dolžni ob koncu poslovodnega leta oceniti uspešnost poslovanja temeljnih organizacij združenega dela oziroma organizacij združenega dela v prejšnjem letu in oceniti, ali delavci iz prvega odstavka tega člena uresničujejo sprejete naloge in smotre. V primeru, da je organizacija združenega dela slabo poslovala in delovna skupnost ali samoupravni organi ocenijo, da delavci na na-vednih delovnih mestih zastavljenih smotrov ne uresničujejo, so pristojni samoupravni organi dolžni začeti postopek na njihovo predčasno rešitev.
53. člen
Uvedba postopka za predčasno razrešitev individualnih poslovodnih organov oziroma članov kolegijskih poslovodnih organov lahko zahteva tudi sindikalna organizacija po posvetu z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami (ZK, ZMS) v temeljni organizaciji združenega dela in organizaciji združenega dela; skupščina občine, na območju katere je sedež temeljne organizacije združenega dela oziroma organizacije združenega dela; vodstvo občinske organizacije ZKS, SZDL in sindikatov.
54. člen
Kadar zahteva začetek postopka za razrešitev ena izmed organizacij, navedenih v 53. členu, je podpisnik dolžan zagotoviti njenemu predstavniku, da sodeluje v celotnem postopku za predčasno razrešitev.
55. člen
Podpisniki bodo ob reelekciji individualnih poslovodnih organov oziroma članov kolegijskih poslovodnih organov in vodilnih delavcev analizirali uresničevanje poslovne politike v pretekli mandatni dobi. Ta analiza bo prikazala predvsem uresničevanje letnih razvojnih programov, srednjeročnega in dolgoročnega razvojnega programa, razvoj samoupravnih odnosov, ustvarjanje dohodka, izboljšanje kadrovske strukture in razvoj kadrov, rast življenjske ravni zaposlenih, medsebojne odnose, socialno varnost itd.
Na podlagi takšne analize in temeljnih nalog v naslednji mandatni dobi sprejmejo samoupravni organi merila za izbiro kadrov za delovna mesta, ki so v reelekciji.
4. Vzgoja in izobraževanje
56. člen
Podpisniki bodo omogočili slehernemu delavcu uresničevanje njegovih pravic in obveznosti za pridobivanje dopolnilnega in funkcionalnega, strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega znanja, ki naj prispeva k njegovim ustvarjalnim sposobnostim in izvrševanju samo-
upravnih obveznosti in pravic. Podpisniki bodo sodelovali in finančno podpirali organizacijo in izpopolnjevanje vseh oblik sistematičnega, celovitega in stalnega izobraževanja in usposabljanja delavcev. Posebna pozornost pa mora biti namenjena delavcem v vzgojnoizobraževalnih institucijah.
Programi, zlasti pa načrti izobraževanja in usposabljanja, morajo prispevati k učinkovitejšemu delu na delovnem mestu, uspešnemu opravljanju samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij in k skladnemu razvijanju osebnosti proizvajalca in upravljavca v združenem delu.
57. člen
Upoštevajoč srednjeročne programe in letne načrte razvoja temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter v skladu z načrti družbenega in gospodarskega razvoja se podpisniki obvezujejo, da bodo:
— delavcem omogočali pridobivanje in stalno izpopolnjevanje strokovnega znanja;
— organizirali in omogočali delavcem pridobivanje družbenopolitičnega in ekonomskega znanja;
— pred začetkom sleherne investicije izdelali:
a) načrt izobraževanja in usposabljanja potrebnih kadrov,
b) program reševanja družbenega standarda,
c) program prekvalifikacije morebitnega »tehnološke, presežka delavcev« in po potrebi tudi program njihove zaposlitve zunaj organizacije združenega dela;
— omogočili usposabljanje novih profilov, ki jih zahteva sodobna tehnologija;
— spodbujali, organizirali in razvijali vse tiste oblike kulturnih dejavnosti, ki bodo bogatile znanje delavcev, njihovo delovno in splošno kulturno raven.
58. člen
V razvojnih programih bodo podpisniki posvetili posebno skrb stalnemu (permanentnemu) izobraževanju ob delu in omogočali delavcem redno šolsko ter izvenšolsko izobraževa- ' nje, strokovno usposabljanje, usposabljanje za delo v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah.
59. člen
Podpisniki bodo dajali pobude, organizirali in razvijali vsestransko in tesno sodelovanje temeljnih in drugih organizacij združenega dela z znanstveno-raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami, zlasti z univerzo in njenimi inštituti.
Večja prizadevanja bodo usmerjena k tesnejšemu sodelovanju med visokošolskimi in raziskovalnimi organizacija f j ter temeljnimi organizacijami združenega dela pri razvijanja oblik dopolnilnega izobraževanja strokovnjakov, zato da bi zagotovili hitrejšo uporabo znanstvenih dognanj v združenem delu.
Podpisniki si bodo v samoupravnih interesnih skupnostih prizadevali za hitrejše usklajevanje učnih načrtov in programov izobraževalnih organizacij s potrebami temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
60. člen
Srednjeročni programi in letni načrti kadrov, ki jih sprejmejo podpisniki, morajo vsebovati med drugim tudi ukrepe za uskladitev dejanske z zahtevano strukturo kadrov, in sicer:
— delavcem, ki opravljajo dela, za katera nimajo zahtevane izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti, bodo temeljne in druge organizacije združenega dela omogočile, da si le-to čimprej pridobijo;
— delavcem, ki jih bo temeljna oziroma druga organizacija združenega dela napotila na strokovno izobraževanje oziroma šolanje, bo povrnila stroške šolanja ter jim dala iz- > redni študijski dopust: za šolanje na srednji šoli najmanj 2 delovna dneva za izpit iz posameznega predmeta in najmanj 15 delovnih dni za zaključne izpite; za šolanje na višjih i*1 visokih šolah najmanj 3 delovne dni za vsak izpit iz posameznega predmeta in najmanj 30 delovnih dni za diplomo;
— delavce, ki si v predpisanem roku ne bi pridobili znanja oziroma strokovne usposobljenosti za delo, ki ga opravljajo, bo organizacija razporedila na prosta delovna mesta, k
ustrezajo stopnji njihove strokovne usposobljenosti; izvzeti bodo le delavci, ki uspešno opravljajo delo na svojem delovnem mestu in se redno dopolnilno izobražujejo.
Delavci si morajo pridobiti manjkajočo izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost v roku, ki je določen za redno šolanje na določeni stopnji oziroma vrsti vzgojno-izobraže-valnega zavoda, podaljšanem za polovico. Rok se šteje od dneva vpisa na določeno šolo ali drugo obliko izobraževanja.
Delavci, ki opravljajo dela, za katera nimajo ustrezne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti, organizacija združenega dela pa jim omogoča nadaljnje šolanje, vendar se ne želijo šolati, so lahko razporejeni na delovna mesta, ki ustrezajo njihovi stopnji strokovne usposobljenosti še pred rokom, določenim v drugem odstavku tega člena.
Organizacija združenega dela sklene z delavcem, ki ga napoti na šolanje ali dopolnilno izobraževanje, ustrezno pogodbo. V pogobi se določijo pravice in obveznosti delavca in organizacije združenega dela v zvezi s šolanjem.
61. člen
Podpisniki se obvežejo, da bodo zaposlene delavce, ki so stari manj kot 40 let in nimajo dokončane osnovne šole, spodaj ali in jim omogočili, da končajo to šolo ali vsaj 6. oziroma C Hazred osemletke, pač glede na delovno mesto, ki ga zasedajo. Organizacije združenega dela so dolžne zagotoviti delavcem, da si pridobijo vsaj osnovno znanje (pismenost). V zvezi s tem bodo podpisniki v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih sprejeli določbe, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev v zvezi z izobraževanjem. V letnih načrtih za izobraževanje pa bodo predvideli potrebne ukrepe za uresničevanje nalog.
62. člen
Delavce, ki uspešno opravljajo svoje naloge ter imajo interes in sposobnosti za nadaljnje šolanje in usposabljanje, bodo podpisniki v skladu s kadrovskimi načrti usmerjali v izredni študij.
Delavcem, ki bodo med izrednim študijem dosegli nadpovprečne učne uspehe, bodo v drugi polovici študijskega obdobja v mejah materialnih možnosti organizacije združenega dela omogočili redni študij in jim zagotovili nadomestilo osebnega dohodka za čas šolanja oziroma usposabljanja.
63. člen
Delavcem, ki imajo ustrezen odnos do dela in dosegajo dobre delovne uspehe, imajo ustrezne družbene, politične in '"^a^alne lastnosti, so se uveljavili v razvijanju socialističnih _.noupravnih odnosov in uživajo ugled v svojem delovnem okolju, bodo podpisniki še posebej omogočili pridobivanje dodatnega splošnega in strokovnega znanja, da bodo lahko kandidirali tudi za najzahtevnejša delovna mesta in družbene funkcije.
64. člen
Glede na obstoječo kadrovsko strukturo v organizacijah združenega dela, ter upoštevajoč bodoče potrebe po kadrih, bodo podpisniki namenili ustrezni del bruto osebnega dohodka za strokovno in družbenopolitično izobraževanje, in sicer:
— organizacije združenega dela, ki imajo med vsemi zainteresiranimi delovnimi mesti do 20% delovnih mest, na katerih je potrebna štiriletna srednja, višja ali visoka izobrazba, so dolžne nameniti za izobraževanje najmanj 1 % sredstev, potrebnih za bruto osebne dohodke;
— organizacije združenega dela, ki imajo med vsemi sistemiziranimi delovnimi mesti več kot 20% delovnih mest, na katerem je potrebna štiriletna srednja, višja ali visoka izobrazba, so dolžne nameniti za izobraževanje najmanj 2% sredstev, potrebnih za bruto osebne dohodke.
Sredstva, ki jih organizacije združenega dela na podlagi tega dogovora namenijo za izobraževanje, morajo biti v letnem finančnem načrtu prikazana v posebni postavki.
65. člen
Sredstva, namenjena za izobraževanje, bodo podpisniki lporabih ie za strokovno, idejnopolitično, družbenoekonom-
sko in splošno izobraževanje zaposlenih delavcev, za štipendije in posojila dijakom in študentom in za nadomestilo osebnega dohodka delavcem med izobraževanjem.
66. člen
Podpisniki bodo pred začetkom strokovnega izobraževanja zagotovili, da bo izobraževalni proces smotrno in nemoteno potekal s tem, da bodo:
— izdelali profile, učne načrte in načrt usposabljanja;
— zagotovili izvajalce in
— zagotovili učne prostore, učne pripomočke ter uredili delovna mesta za usposabljanje.
67. člen
Podpisniki bodo v statutih ali drugih samoupravnih aktih določili sistem izobraževanja in usposabljanja v organizaciji združenega dela, še posebej pa naslednje:
— planiranje in programiranje izobraževanja;
— osnove in merila za izbiro delavcev, ki se bodo izobraževali; merila pa morajo vsakomur omogočiti razvoj v skladu z njegovimi sposobnostmi, nagnjenji, delovnimi navadami, potrebami družbenega dela;
— oblike, organizacijo ter evidenco o izobraževanju in usposabljanju;
— način in obseg financiranja.
68. člen
Podpisniki bodo spodbujali udeležbo, spremljali in usmerjali izobraževanje in usposabljanje delavcev, ki bodo izvoljeni v samoupravne organe v organizaciji združenega dela, za delegate v samoupravnih organih širših družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter vodstva družbenopolitičnih organizacij.
Podpisniki se obvezujejo, da bodo za izobraževanje delavcev iz prejšnjega odstavka namenili najmanj 3 delovne dni v letu.
69. člen
Podpisniki se strinjajo, da je družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učencev ter študentov na območju Ljubljane sestavni del tega dogovora. Zato bodo pri oblikovanju štipendijske politike, izbiri štipendistov, določanju višine štipendij in posojil upoštevali določila tega dogovora.
70. člen
Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo po merilih družbenega dogovora o štipendiranju v obdobju od leta 1974 do 1980 štipendirali na visokih in drugih šolah najmanj toliko študentov, kolikor predvideva program kadrovskega razvoja njihove organizacije združenega dela oziroma samoupravnih interesnih skupnosti.
71. člen
Organizacije združenega dela bodo za izobraževanje kadrov imele inštruktorje, ki se bodo ukvarjali z usposabljanjem na delovnem mestu in organiziranjem izobraževanja. Organizacije združenega dela, ki glede na velikost organizacije ne bi sistemizirale delovnega mesta inštruktorja, morajo določili za to delo drugo primerno usposobljeno osebo.
72. člen
Podpisniki ugotavljajo, da so naloge na področju izobraževanja zaposlenih tako zahtevne, da jih bodo lahko uresničili le s sodelovanjem podpisnikov in ustrezno organizirano, strokovno ter materialno usposobljeno institucijo.
Zato se bodo podpisniki zavzemali za takšno organizacijo delavskih univerz in drugih organizacij za izobraževanje odraslih v Ljubljani, ki bo strokovno in materialno usposobljena programirati dolgoročnejšo politiko izobraževanja zaposlenih v Ljubljani, dajati strokovno in organizacijsko pomoč ter povezovati prizadevanja nosilcev kadrovske politike pri družbenoekonomskem, idejnopolitičnem, strokovnem in splošnem izobraževanju.
V. ODGOVORNOST PODPISNIKOV ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA
73. člen
Učinkovito uresničevanje načel demokratične, samoupravne in dolgoročne kadrovske politike je eden izmed pogojev za hitrejši razvoj samoupravne socialistične družbe in zato tudi trajna naloga organiziranih subjektivnih sil.
Družbenopolitične organizacije, podpisnice tega dogovora, s skupščinami občin in mesta organizirajo akcijo, da ta dogovor sklenejo vsi nosilci kadrovske politike na območju Ljubljane.
Občinska in mestna vodstva družbenopolitičnih organizacij bodo v osnovnih organizacijah v temeljnih samoupravnih skupnostih organizirala in spodbujala aktivnost, da se kadrovska politika oblikuje po demokratični samoupravni poti v skladu z določbami tega dogovora.
V družbenopolitičnih organizacijah se delovni ljudje organizirano dogovarjajo o uresničevanju svojih samoupravnih pravic in dolžnosti tudi na področju kadrovske politike in v njih nadzorujejo uresničevanje določil tega dogovora.
Družbenopolitične organizacije spremljajo izvajanje tega dogovora, dajejo pobude za njegove dopolnitve in spodbujajo podpisnike, da sodelujejo pri njegovem uresničevanju.
74. člen
Skupščine občin in mesta Ljubljane imajo kot podpisnice tega dogovora zlasti tele naloge:
— uresničujejo določbe tega dogovora pri reševanju kadrovskih zadev iz svoje pristojnosti;
— v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki organizirajo akcijo, da se v ta dogovor vključijo vsi nosilci kadrovske politike na območju Ljubljane;
— v sodelovanju z nosilci kadrovske politike pripravljajo in sprejemajo srednjeročne in dolgoročne programe kadrov za območje Ljubljane;
— spremljajo uresničevanje tega dogovora, analizirajo kadrovsko situacijo na svojem območju, analizirajo kadrovsko problematiko na posameznih področjih družbenega življenja, spremljajo uresničevanje sprejetih nalog in ciljev kadrovske politike na svojem območju in v zvezi s tem tudi ukrepajo;
— spodbujajo reševanje nalog na tem področju s samoupravnim dogovarjanjem nosilcev kadrovske politike;
— skrbijo za sistematično izpopolnjevanje celotnega koncepta dolgoročne samoupravne kadrovske politike na območju Ljubljane;
— dajejo pobude za oblikovanje raziskovalnih nalog s področja kadrovsko politične problematike in s tem spodbujajo proučevanje oziroma financiranje raziskav s tega področja; s tem namenom se bodo povezovale s raziskovalno skupnostjo Slovenije.
75. člen
Podpisniki bodo v rokih, ki so določeni v zakonih, izpopolnili svoje samoupravne akte in v njih upoštevali določila tega družbenega dogovora.
Akte o sistemizaciji delovnih mest bodo izdelali oziroma dopolnili tako, da bodo uresničili s tem dogovorom sprejeta merila in načela. To bodo opravili najkasneje v dveh letih po podpisu tega dogovora.
76. člen
V občinah in mestu se ustanovijo komisije za družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Te komisije aktivno spremljajo uresničevanje dogovora, preučujejo pobude in izdelajo predloge za dopolnitve dogovora, spodbujajo medsebojno sodelovanje podpisnikov pri uresničevanju dogovora in podobno.
77. člen
Komisije za družbeni dogovor v občinah in mestu bodo podpisniki izvolili na zboru delegatov v občinah. V komisiji za družbeni dogovor v mestu so tudi predsedniki komisij za družbeni dogovor v občinah. Za pripravo za volitve, imeno-
vanja in kadrovske zadeve pri skupščinah občin in mesta. Mandatna doba komisij za družbeni dogovor o kadrovski politiki traja štiri leta.
78. člen
Komisije za družbeni dogovor pri občinskih skupščinah neposredno sodelujejo s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, do katerih opravljajo te skupščine pravice in dolžnosti družbenopolitične skupnosti.
Komisija za družbeni dogovor pri mestni skupščini neposredno sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela na tistih področjih dejavnosti, ki so v pristojnosti mesta. Poleg tega koordinira delo in skrbi za enotnost pri uresničevanju družbenega dogovora ter opravlja naloge v zvezi z dopolnitvami dogovora na pobudo podpisnikov, komisij pri skupščinah občin ali na svojo pobudo.
79. člen
Podpisniki prevzemajo medsebojno obveznost in odgovornost za uresničevanje tega dogovora. Kršitev dogovora neposredno ugotavlja pristojna komisija za družbeni dogovor ali organ, ki ga je za to pooblastila.
Za kršitev družbenega dogovora se šteje predvsem, če podpisnik:
— v določenem roku ne dopolni akta o sistemizaciji lovnih mest v skladu z načeli tega dogovora;
— ne izdela dolgoročnega, srednjeročnega in kratkoročnega načrta kadrov v skladu z načeli tega dogovora;
— ne upošteva določil tega dogovora pri uresničevanju pravic in obveznosti delavcev v združenem delu, predvsem določil, ki urejajo sprejemanje pripravnikov, organizirano uvajanje na delo in položaj delavk;
— ne upošteva dogovorjenih meril in postopkov pri iz-biri, imenovanju in razrešitve individualnih poslovodnih organov in delavcev na vodilnih delovnih mestih;
— ne uresničujejo pravic in dolžnosti delavcev glede izobraževanja, strokovnega in družbenopolitičnega usposabljanja v skladu z določili tega družbenega dogovora in sprejetim letnimi ter srednjeročnimi programi izobraževanja V organizaciji združenega dela;
— ne nameni v dogovoru določenega dela sredstev z3 izobraževanje in jih namensko ne uporablja;
— pri izvajanju štipendijske politike ne uresničuje načel družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov.
Postopek za ugotavljanje kršitve družbenega dogovora vodi pristojna komisija za družbeni dogovor. Ta lahko n& lastno pobudo in na pobudo podpisnikov družbenega dosr ' vora ugotavlja, kako posamezni podpisnik uresničuje dr/ beni dogovor. Podpisniki so dolžni omogočiti komisiji vpogled v akte in gradivo, ki se nanašajo na uresničevanje tega do' govora.
Če komisija ugotovi, da podpisnik ne izpolnjuje obveZ' nosti iz tega dogovora, sestavi o tem zapisnik, v katcrei" mora biti navedeno, katera določila dogovora so kršena. Ko' misija seznani z ugotovitvami ustrezen samoupravni orga^ in družbenopolitične organizacije v temeljni organizacij1 združenega dela — podpisnici z zahtevo, da ukrene, kar ie treba, za dosledno uresničevanje družbenega dogovora.
80. člen
Pristojni samoupravni organ podpisnika je dolžan naj' kasneje v 30 dneh po prejemu pismene ugotovitve komisij* za družbeni dogovor razpravljati o zadevi in ukreniti, ka' je treba, za dosledno uresničevanje dogovora.
O ukrepih mora podpisnik obvestiti pristojno komisij" za družbeni dogovor v občini in komisijo za družbeni dO' govor v mestu.
Komisija za družbeni dogovor v mestu mora s tem A znaniti tudi druge komisije za družbeni dogovor v občina' na območju mesta.
81. člen
Če podpisnik ne ravna po določilih 80. člena ozirorO* ne stori ničesar za izvajanje družbenega dogovora, lahl pristojna komisija za družbeni dogovor v občini ali mesjj izvršilni organ občinskega ali mestnega vodstva ZKS, ali zveze sindikatov, pristojni organ skupščine občine al
mesta skliče skupno sejo z ustreznim samoupravnim organom temeljne oziroma druge organizacije združenega dela, ki krši dogovor.
Na seji je treba ugotoviti vzroke, zakaj se ne izpolnjujejo sprejete obveznosti, razpravljati o morebitni odgovornosti posameznih organov, služb ali strokovnih delavcev ter o potrebnih ukrepih za uresničevanje družbenega dogovora.
Seja je javna. Povabljeni so vsi člani delovne skupnosti obravnavane organizacije združenega dela in predstavniki sredstev javnega obveščanja.
82. člen
Ce komisija za družbeni dogovor občine ali mesta, izvršilni organ občinskega ali mestnega vodstva ZKS, SZDL ali zveze sindikatov ali pristojni organ skupščine občine oziroma mesta ugotovijo, da podpisnik kljub postopkom po določilih 79., 80. in 81. člena še nadalje ne izvaja družbenega dogovora, ocenijo pa, da podpisnik po krivdi individualnega oziroma kolegijskega poslovodnega organa ali vodilnih delavcev ne izpolnjuje bistvenih postavk tega dogovora (kot so: sistemizacija delovnih mest, izdelava letnih in srednjeročnih programov za razvoj, določila o izbiri kadrov za mesta individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslo-Jnih organov in vodilnih delavcev, programiranje in financiranje izobraževanja, dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in drugih splošnih aktov), lahko dajo pobudo, da se začne postopek za predčasno razrešitev delavcev na delovnih mestih individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in vodilnih delavcev.
VII. PREHODNE DOLOČBE
86. člen
Podpisniki bodo najkasneje v šestih mesecih po podpisu tega dogovora v samoupravnih aktih določili postopke za oblikovanje, sprejemanje in uresničevanje kadrovske politike, določili pristojnosti in odgovornosti delovne skupnosti, posameznih samoupravnih organov, strokovnih organov, družbenopolitičnih organizacij itd.
Postopki morajo zagotavljati odločujoč vpliv delovnih ljudi na kadrovsko politiko.
87. člen
Komirije za družbeni dogovor v občinah in mestu morajo biti ustanovljene najkasneje do 1. marca 1974. Do ustanovitve teh komisij opravljajo njihove naloge komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščin občin in mesta.
88. člen
K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi temeljne in druge organizacije združenega dela družbenopolitične organizacije, družbenopolitične in samoupravne skupnosti v drugih občinah ljubljanske regije, če se v občini med seboj tako dogovorijo.
Dogovor stopi v veljavo 1. 1. 1975.
VI. PODPISOVANJE, DOPOLNITVE IN OBRAZLOŽITVE ZDRUŽENEGA DOGOVORA
83. člen
Dogovor začne veljati, ko ga sprejme pristojni organ upravljanja temeljne organizacije združenega dela oziroma druge organizacije združenega dela, ustrezni organ družbenopolitične organizacije, družbenopolitične in samoupravne skupnosti po postopku, ki je za sprejemanje družbenih dogovorov predpisan z zakoni, samoupravnin sporazumi oziroma statuti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi splošnimi akti.
84. člen
Predloge za spremembe in dopolnitve tega dogovora lah-Ko dajo podpisniki, komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščin občin in mesta ter komisije za družbeni dogovor v občinah in mestu.
Predloge za dopolnitev družbenega dogovora je treba poslati komisiji za družbeni dogovor mesta. Ta razpravlja o predlogu v navzočnosti predstavnikov predlagatelja in predstavnikov komisij za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Nato o predlogu razpravljajo organi družbenopolitičnih organizacij občin in mesta.
Predloge za dopolnitev z obrazložitvijo predlagatelja ter mnenjem komisije za družbeni dogovor mesta in vodstev družbenopolitičnih organizacij dobijo v obravnavo vsi podpisniki.
Na podlagi mnenj in pripomb v javni razpravi izdela komisija za družbeni dogovor mesta dokončen predlog za dopolnitev dogovora in ga pošlje v podpis vsem podpisnikom. Predlog za dopolnitev dogovora mora po veljavnem postopku za sprejem družbenega dogovora sprejeti več kot polovica podpisnikov, da je dopolnilo sprejeto in obvezno za vse podpisnike.
85. člen
Komisija za družbeni dogovor mesta mora zagotoviti enotno izvajanje tega dogovora na območju Ljubljane. Pooblaščena je, da daje pojasnila in obrazložitve v zvezi z uporabo posameznih določb tega dogovora.
Do ustanovitve komisije za družbeni dogovor mesta opravlja naloge iz prvega odstavka tega člena komisija za pripravo družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike
pri Skupščini mesta T.iiihlinnp
STATUT
Krajevne skupnosti Vrhnika
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
Krajevna skupnost Vrhnika je temeljna samoupravna skupnost v kateri se delovni ljudje in občani organizirajo za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog. Tu se s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter upravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti Vrhnika, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
2. člen
Delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Vrhnika, zadovoljujejo in uresničujejo svoje skupne potrebe in interese na svojih zborih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegacijah in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih, izvrševanje skupnih potreb in interesov pa poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.
3. člen
Krajevna skupnost Vrhnika zajema mesto Vrhnika oziroma KO Vrhnika, ki je razdeljena na sedem mestnih področij. Ta so: Lošca, Hrib, Vas, Klis, Breg, Delavsko naselje in Kolodvor. , /
4. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevno skupnost kot pravno osebo zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
5. člen
Sedež krajevne skupnosti Vrhnika je na Vrhniki, Tržaška cesta 13.
Krajevna skupnost Vrhnika ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike s premerom 3 cm in dvojnim robom z napisom: krajevna skupnost Vrhnika — občina Vrhnika.
6. člen
Krajevna skupnost Vrhnika ima svoj praznik na dan
7. člen
Krajevna skupnost Vrhnika lahko, za posebne zasluge na področju razvoja krajevne skupnosti in krajevne samouprave, podeljuje priznanja. Kriteriji in način podeljevanja priznanj krajevne skupnosti so urejeni s posebnim aktom KS.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI KRAJEVNE SKUPNOSTI IN NAČIN URESNIČEVANJA SKUPNIH INTERESOV
8. člen
Delovni ljudje in občani odločajo o krajevni skupnosti o uresničevanju svojih skupnih interesov in o opravljanju nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na naslednjih področjih: medsebojni odnosi v mestu, gospodarjenje s prostorom urbanističnega planiranja in urejanja mesta, otroško in socialno varstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura, telesna kultura ter rekreacija, stanovanjska politika in upravljanje stanovanj, komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, varstvo človekovega okolja, upravljanje družbenega premoženja ter druga področja skupnega življenja in dela; sprejemajo programe in plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog.
Delovni ljudje in občani v KS se samoupravno organizirajo neposredno in po svojih delegatih in v sodelovali z drugimi skupnostmi odločajo o skupnih vprašanjih.
9. člen
Delovni ljudje v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo svoje skupne potrebe, interese in naloge navedene v 8. členu tega statuta:
— neposredno na svojih zborih;
— v krajevni organizaciji SZDL;
— v društvih;
— v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev;
— na zborih stanovalcev;
— v hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih;
— z referendumom;
— s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
— v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena;
— v samoupravnih interesnih skupnostih;
— v skupščini občine Vrhnika in širših družbenopolitičnih skupnostih;
— v svetu krajevne skupnosti;
— v konferenci krajevne skupnosti in
— v delovnih telesih v krajevni skupnosti.
10. člen
Krajevna skupnost sodeluje z vsemi organi upravljanja, družbenopolitičnimi organizacijami ter družbenimi organizacijami in društvi na svojem območju.
Krajevna skupnost ureja svoje odnose z organizacijam' združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na podlagi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
11. člen
O vprašanjih krajevne skupnosti delovni ljudje in občani razpravljajo, sklepajo in odločajo na zborih delovnih ljudi in občanov, svetu krajevne skupnosti, konferenci delegatov krajevne skupnosti in z referendumom.
12. člen
Krajevna skupnost upravlja z družbenim premoženjem, ki ji je bilo dodeljeno.
13. člen
Krajevna skupnost uresničuje svoje naloge s tem, da prek svojih organov:
— organizira in pospešuje komunalno, stanovanjsko, prometno, gospodarsko, turistično, socialno, zdravstveno, kulturno, telesno vzgojno in druge dejavnosti ter službe, ki neposredno služijo delovnim ljudem in občanom za zadovoljeva
nje skupnih potreb;
— skrbi za racionalno izkoriščanje zazidalnih površin, mesta in republike;
— spremlja izvajanje in način zazidave nezazidanih površin na svojem območju;
— skrbi za vzdrževanje objektov in naprav, ki so v upravljanju krajevne skupnosti;
— skrbi za varstvo naravnega okolja;
— skrbi in sodeluje z organi občine pri urejanju javnega prometa na svojem območju;
— sklicuje zbore delovnih ljudi;
— skrbi za pripravo SLO, civilno zaščito in samozaščito;
— sprejema statut in druge akte krajevne skupnosti;
— sodeluje pri urbanistični ureditvi mesta;
— sprejema program dela, finančni načrt in zaključni račun;
— uvaja krajevni samoprispevek, če se za to odločijo delovni ljudje in občani, ali predlaga uvedbo krajevnega samoprispevka skupščini občine Vrhnika;
— predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo;;
— skrbi za varstvo oseb, ki jim je družbena pomoč po-ij^bna;
— obravnava poslovanje OZD, TOZD in organizacij posebnega družbenega pomena, ki na njenem območju skrbijo za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov;
— organizira in pospešuje vse druge dejavnosti, ki služijo za pomoč gospodinjstvom;
— organizira prostovoljno delo občanov na svojem območju, zbira prostovoljne prispevke, organizira kulturno zabavne prireditve in druge prireditve;
— sodeluje in skrbi za varstvo spomenikov NOB in kulturnih spomenikov;
— skrbi za graditev, vzdrževanje in čiščenje komunalnih objektov in naprav na svojem območju;
— izvaja ukrepe proti požarom;
— ustanavlja poravnalne, potrošniške in druge svete;
— daje pobudo za ustanovitev delovnih organizacij (servisov) za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov ter drugih;
— najema kredite za določene namene;
— opravlja druge zadeve, ki jih določa ustava, zakoni, statut občine in drugi predpisi in ta statut.
14. člen
Na področju otroškega, socialnega in zdravstvenega varstva delovni ljudje in občani zlasti:
— skrbijo za zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb,
— skrbijo za domsko varstvo nezavarovanih oseb in drugih socialno ogroženih delovnih ljudi in občanov, stanujočih na območju krajevne skupnosti,
— skrbijo za preventivno zdravstveno varstvo delovnih ljudi in občanov skupno s pristojnimi organi občine in skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter strokovnimi službami zdravstvene delovne organizacije,
— skrbijo za stare in onemogle ljudi s tem, da sami ali prek specializiranih organizacij organizirajo patronažno službo, oziroma stalne obiske na domu in občasno ali stalno nudijo tem ljudem denarno ali drugačno materialno podporo (prinašanje kurjave, nakupovanje, pranje in likanje perila, čiščenje stanovanja, nega bolnikov itd.),
— skrbijo za telesno in duševno prizadete, za družine alkoholikov, mladoletne prestopnike in druge socialno ogrožene občane,
— pomagajo organizaciji ZB pri reševanju socialnih problemov borcev,
— v sodelovanju s šolskimi zavodi in zdravstveno službo, spremljajo zdravstveno stanje mladine in predlagajo izboljšanje,
— rešujejo probleme mladoletnih prestopnikov in njihovega vključevanja v družbeno življenje in družbeno aktivnost,
— proučujejo potrebe po varstvu dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok in skrbijo, da so socialno in vzgojno ogroženi otroci v organiziranem varstvu,
— pomagajo mladini s posredovanjem pri dodeljevanju raznih štipendij in socialnih pomoči za šolanje, pomoči pri šolski prehrani ter pri zaposlovanju mladine,
— sodelujejo z ustreznimi organizacijami pri reševanju problemov mladoletnih prestopnikov in njihovem vključevanju v družbeno življenje in družbeno aktivnost,
— sodelujejo po svoji delegaciji v skupnosti zdravstvenega zavarovanja, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, skupnosti otroškega varstva in v skupnosti socialnega varstva.
15. člen
Na področju vzgoje in izobraževanja delovni ljudje in občani zlasti:
— sodelujejo s šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami, vzgojno varstvenimi zavodi na območju krajevne skupnosti pri programiranju posameznih nalog s tega področja in uresničevanje le-te,
— povezujejo se z delavsko univerzo in drugimi družbenimi organizacijami pri organiziranju tečajev, seminarjev, predavanj (pouka prve pomoči, demonstracije uporabe novih aparatov v gospodinjstvu in strojev v kmečkem gospodarstvu, šivilske, kuharske tečaje itd.),
— zagotavljajo lastna ali združena sredstva TOZD kot pomoč pri graditvi vzgojno varstvenih zavodov in drugih objektov, ki so namenjeni razvedrilu otrok,
— sodelujejo po svoji delegaciji v izobraževalni skupnosti.
16. člen
Na področju prosvete in kulture, telesne rekreacije delovni ljudje in občani zlasti:
— sodelujejo v načrtovanju, sofinanciranju in vzdrževanju prosvetno kulturnih in telesno-kulturnih objektov in naprav ter upravljanju s tovrstnimi objekti,
— ustanavljajo ali dajejo pobude za ustanovitev posameznih klubov, društev, sekcij itd., s tega področja,
— sodelujejo pri organizaciji raznih kulturnih in telesno kulturnih prireditev,
— prizadevajo si, da se mladina in ostali delovni ljudje in občani čim bolj množično vključujejo v razne oblike športne in rekreativne dejavnosti in skrbijo za objektivne pogoje za tako vključevanje,
— skrbijo za normalno vzdrževanje otroških igrišč, in drugih prostorov,
— neposredno po svoji delegaciji sodelujejo v kulturni skupnosti in telesno kulturni skupnosti.
17. člen
Na področju stanovanjske politike in upravljanja stanovanj delovni ljudje in občani zlasti:
— sodelujejo s hišnimi sveti in stanovanjskimi podjetji in organizirajo skupne sestanke v zvezi z investicijskimi problemi, sprotnim vzdrževanjem hiš, programi vzdrževanja hiš in izvajanja raznih del na stavbah družbenega premoženja,
— opozarjajo hišne svete, da namenjajo več skrbi vzdrževanju stanovanjskega fonda, čistoči v hišah družbene lastnine in v okolici stanovanjskih naselij,
— pomagajo pri formiranju hišnih svetov,
— skrbijo, da hišni sveti redno poročajo stanovalcem hiš o potrošnji sredstev za redno in investicijsko vzdrževanje,
— oblikujejo stališča in predloge za oblikovanje ekonomskih in socialnih vidikov subvencioniranih stanarin,
— sodelujejo po svojih delegacijah v stanovanjski skupnosti, v stanovanjskih podjetjih in TOZD — iz splošnega družbenega pomena, kot so v statutu omenjene.
18. člen
Na področju upravljanja družbenega premoženja in komunalne dejavnosti delovni ljudje in občani zlasti:
— upravljajo družbeno premoženje, ki jim je dano v
uporabo,
— spremljajo izgradnje, vzdrževanje in upravljanje komunalnih objektov, vzdrževanje čistoče in videza kraja, javnih nasadov, zelenic, otroških igrišč, nezazidljivih površin,
— predlagajo ustrezne ukrepe in pripravljajo programe
komunalne ureditve,
— proučujejo možnosti lokacij na razne družbene in komunalne objekte,
— vlagajo lastna sredstva v izgradnji komunalnih naprav,
— sodelujejo po svoji delegaciji v komunalnih organizacijah združenega dela.
19. člen
Poleg naštetih pravic in dolžnosti sodelujejo delovni ljudje in občani pri uresničevanju naslednjih nalog:
— organizirajo in pospešujejo vse vrste dejavnosti za pomoč v gospodinjstvu tako, da ustanavljajo ustrezne servise,
— spremljajo gospodarska gibanja raznih dejavnosti na svojem območju, predvsem razvoj uslužnostnih dejavnosti, ki so večjega pomena za delovne ljudi in občane, spodbujajo in pomagajo pri razvoju posameznih, predvsem uslužnostnih dejavnosti,
— spremljajo in s svojimi stališči vplivajo na oblikovanje davčne politike,
— prek svojih delegacij sodelujejo v delovanju samoupravnih interesnih skupnosti za posamezna področja in družbenopolitičnih skupnosti,
— aktivno sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami na območju krajevne skupnosti in na širšem območju,
— opravljajo tudi druge naloge, ki jih je krajevna skupnost dolžna opravljati po ustavnih zakonih ter tiste naloge, za katere se krajevna skupnost dogovori z družbenopolitičnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
III. ORGANIZACIJA, UPRAVLJANJE, ODLOČANJE IN KONTROLA V KRAJEVNI SKUPNOSTI
20. člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti uresničujejo skupne potrebe, interese in naloge:
— na zborih delovnih ljudi in občanov,
— z referendumom,
— na javni razpravi,
— na zboru stanovalcev,
— na zboru potrošnikov in uporabnikov,
— na sestankih krajevne organizacije SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij.
21. člen
Zbor delovnih ljudi in občanov je najvišji organ v krajevni skupnosti. Zbor delovnih ljudi sestavljajo delovni ljudje in občani, ki prebivajo oziroma delajo na območju krajevne skupnosti Vrhnika. Delovni ljudje na svojih zborih razpravljajo o vprašanjih, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v širši družbenopolitični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje le-teh.
Delovni ljudje v krajevni skupnosti sodelujejo v delu krajevne skrupnosti in njenih samoupravnih organih.
22. člen
Zbor delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ima naslednje pristojnosti:
— sprejema statut in druge akte krajevne skupnosti,
— sklepa o razpisu referenduma za samoprispevek,
■— voli in razrešuje delegate za konferenco krajevne skupnosti,
— predlaga možne kandidate za člane delegacije krajevne skupnosti in za samoupravne interesne skupnosti,
— predlaga spremembo območij krajevne skupnosti,
— razpravlja in sprejema stališča o perspektivnem programu krajevne skupnosti, letnem programu dela KS, o finančnem programu KS in zaključnem računu,
— obravnava poročila o delu konference, delegacije sveta KS in drugi organov KS,
— razpravlja in sprejema zaključke o drugih zadevah v skladu z zakonom, statutom občine in tem statutom.
23. člen
Zbor delovnih ljudi in občanov se skliče za celotno krajevno skupnost, lahko pa se skliče za njen del.
24. člen
Zbor delovnih ljudi in občanov si sklicuje po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Zbor delovnih ljudi in občanov skliče predsednik sveta KS na podlagi sklepa sveta ali konference KS, lahko pa se skliče tudi na predlog: krajevne konference SZDL, skupščine občine, samoupravne interesne skupnosti, zbora OZD, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena in delegacije krajevne skupnosti.
25. člen
Zbor delovnih ljudi in občanov skliče predsednik KS najmanj 5 dni pred zborom na krajevno običajen način. Ce predsednik sveta KS ne skliče zbora delovnih ljudi in občanov v navedenem roku ali pa sploh ne skliče, lahko skličejo zbor delovnih ljudi in občanov tudi drugi, navedeni v 28. členu tega statuta.
Zbor delovnih ljudi in občanov prične predstavnik sklicatelja.
26. člen
Na zboru delovnih ljudi in občanov sodelujejo vsi člani iz območja krajevne skupnosti, ki so dopolnili 15 let starosti.
Sklicatelj zbora delovnih ljudi mora objaviti sklep o sklicu najmanj 5 dni pred zborom na krajevno običajen na? ter dostaviti družinska vabila delovnim ljudem in občanom. Vabilo   mora   dostaviti   družbenopolitičnim organizacijam, OZD, TOZD, ki so na območju KS.
Sklep o sklicu zbora delovnih ljudi in občanov in vabilo mora vsebovati:
— predlog dnevnega reda,
— čas in kraj zbora,
— kdo sklicuje zbor delovnih ljudi.
Ce je obravnavana zadeva takega pomena, za katero se delovni ljudje in občani ne morejo odločiti brez ustreznega gradiva, se mora delovnim ljudem in občanom hkrati z vabilom za zbor dostaviti tudi ustrezno gradivo.
27. 61en     <-v^ Y, "J" Zbor delovnih ljudi in občanov je sklepčen, če je navzočih 5 %> vseh občanov iz območja, za katerega se zbor sklicuje.
Ce na zboru ni navzočih toliko delovnih ljudi in občanov, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, se lahko čez pol ure od ure, ki je bila določena za začetek zbora, opravi zbor s prisotnimi delovnimi ljudmi in se šteje, da so odločitve zbora veljavne.
28. člen ) Sklepi in zaključki zbora delovnih ljudi in občanov so
veljavni, če so zanje glasovali večina navzočih.
Zbor delovnih ljudi in občanov odloča praviloma o vseh vprašanjih javno.
29. člen
Z referendumom delovni ljudje in občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo skupen pomen za krajevno skupnost ali za del krajevne skupnosti.
Skladno s prvim odstavkom tega člena se referendum razpiše za celotno območje krajevne skupnosti ali za posamezni del, krajevne skupnosti. Referendum razpiše konferenca delegatov krajevne skupnosti s sklepom, potem ko ga je sprejel zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti
Ce se z referendumom odloča o zadevi, ki je v skupnem interesu večjih krajevnih skupnosti ali njihovih delov, razpiše referendum občinska skupščina.
30. člen Referendum se razpiše za:
— uvedbo samoprispevka,
— spremembo območja krajevne skupnosti.
31. člen
Pravico glasovanja na referendumu v krajevni skupnosti imajo delovni ljudje in občani ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum-
Ce je referendum v krajevni skupnosti razpisan zaradi uvedbe prispevka občanov za financiranje skupnih družbeni!1 potreb, imajo pravico glasovati tudi zaposleni občani, ki &e
nimajo splošne volilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
32. člen
Razpis referenduma lahko predlaga, zbor delovnih ljudi in občanov, svet KS, ena dvajsetina delovnih ljudi in občanov s posameznega območja ali celotne krajevne skupnosti.
Razpis referenduma se objavi na krajevno običajen način.
33. člen
Referendum je veljaven, če se ga udeleži večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo glasovalno pravico, z območja za katero se razpiše referendum.
Odločitev referenduma in občanov je sprejeta, če je zanjo glasovalo večina delovnih ljudi in občanov s pravico glasovanja.
34. člen
Organi krajevne skupnosti ne smejo eno leto po izvedbi referenduma sprejeti nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, niti ne smejo referenduma o istem vprašanju ponoviti, razen kadar so z zakonom določeni drugačni roki.
35. člen
Za uspešno izvrševanje varstva pravic in dolžnosti po-(TSkšnikov se pri krajevni skupnosti oblikuje svet potrošnikov. Svet potrošnikov zlasti:
— sprejema delovni program in pri tem upošteva ter skrbi za izvedbo tistega dela družbenega programa krajevne skrpnosti, ki opredeljuje varstvo interesa delovnega človeka kot potrošnika, vseh njegovih oblikah zadovoljevanja življenjskih potreb in interesov,
— sodeluje pri sprejemanju in dokončnem oblikovanju programov dela in razvoja proizvodnih, storitvenih in komunalnih dejavnosti,
— zbira in ocenjuje pripombe, pritožbe, reklamacije delovnih ljudi in občanov v zvezi z nepravilnostmi v oskrbi s potrošniškimi dobrinami ter ureja ta vprašanja neposredno s samoupravnimi organi v delovnih skupnostih ali posredno s pomočjo nadzornih služb ali po delegatski poti do ustreznih organov družbenopolitičnih skupnosti,
— skrbi za izobraževanje in vzgojo potrošnikov in za njihovo ustrezno obveščanje,
— spodbuja strokovno izobraževanje in sodelovanje pri poglabljanju odnosov med delavci v TOZD in storitvenih dejavnostih ter potrošniki.
— razpravlja in sodeluje z ustreznimi organi o vprašanjih politike cen, spodbuja sodelovanje in spremlja uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
se sklepajo v okviru varstva interesov potrošnikov,
" _        daje pobude in sodeluje pri sprejemanju ustrezne
zakonodaje in drugih sistemskih rešitev, ki so življenjskega pomena za potrošnika in zagotavlja skupen interes tudi delavcev v združenem delu,
— sodeluje z ustreznimi inšpekcijskimi in drugimi strokovnimi organi ter daje pobude za skupne akcije.
36. člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje samoupravne pravice tudi:
— v konferenci delegatov krajevne skupnosti;
— v delovnih telesih krajevne skupnosti;
— v delegaciji krajevne skupnosti za zbor krajevnih skupnosti v zboru skupščine in drugih samoupravnih organih in skupnostih,
— v splošni delegaciji za skupščine SIS;
— v poravnalnih svetih.
a) Konferenca delegatov krajevne skupnosti
\ 37. člen
Konferenca delegatov KS je najvišji samoupravni organ v krajevni skupnosti.
Konferenca delegatov samostojno odloča o vseh zadevah, ki so ji poverjene s tem statutom in sklepi delovnih ljudi in občanov.
38. člen
Konfnrenca delegatov KS šteje 41 delegatov.
Konferenco krajevne skupnosti sestavljajo: 8 delegatov izvolijo delovni ljudje in občani družbenopolitičnih organizacij,
20 delegatov izvolijo delovni ljudje v TOZD na območju
KS,
6 delegatov izvolijo delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov,
4 delegate izvolijo delovni ljudje OZD, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
3 delegate izvolijo delovni ljudje in občani družbenih organizacij in društev.
39. člen
Kandidacijski postopek za volitve delegatov iz prejšnjega člena opravi krajevna organizacija SZDL razen za delegate TOZD, kjer ta postopek opravi sindikalna organizacija.
40. člen
Delovni ljudje in občani na zboru delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti izvolijo svoje delegate na podlagi liste, ki jo sestavi krajevna konferenca SZDL, z večino glasov vseh prisotnih.
41. člen
Število delegatov TOZD in drugih organizacij, ki se ne vodijo na zboru delovnih ljudi in občanov v KS, se določi s sporazumom na število zaposlenih.
42. člen
Mandat delegatov konference KS traja 4 leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata v isti samoupravni organ KS. V konferenco delegatov KS ne more biti izvoljen tisti, ki je član delovne skupnosti krajevne skupnosti.
43. člen
Krajevna konferenca SZDL z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami vodi kandidacijski postopek tako, da evidentira možne kandidate in predlaga na zborih delovnih ljudi in občanov kandidacijsko listo za delegate konference delegatov.
Člane delegacije KS volijo delovni ljudje in občani neposredno s tajnim ali javnim glasovanjem.
44. člen
Predlog za odpoklic delegata v konferenci delegatov se lahko uvede pred potekom dobe, za katero je bil delegat izvoljen, če:
— ne opravlja svoje dolžnosti,
— se odseli z območja krajevne skupnosti,
— mu preneha lastnost delavca v združenem delu TOZD, ki ga je delegirala,
— če se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje konference delegatov.
Postopek za odpoklic posameznega delegata začne konferenca delegatov, o odpoklicu pa odloča zbor delovnih ljudi in občanov, če gre za delegate, ki jih je ta izvolil, sicer pa tiste organizacije, ki so delegate delegirale.
45. člen
Konferenca delegatov dela na sejah, ki so javne. Konferenco delegatov sklicuje in vodi predsednik krajevne skupnosti. Konferenca delegatov je sklepčna, če je na sejah navzočih več kot polovica delegatov. Konferenca delegatov sprejema sklepe z večino glasov navzočih.
O sejah konference delegatov se vodi zapisnik.
46. člen
Konferenca delegatov krajevne skupnosti ima predvsem tele pristojnosti:
— sprejema perspektivni in letni program razvoja in dela KS ter spremlja njihovo izvajanje,
— sprejema letni finančni načrt in zaključni račun KS,
— razpiše referendum za uvedbo samoprispevka,
— sprejema splošne akte,
— sprejema in potrjuje ustanovitev servisov za storitveno dejavnost,
— sodeluje pri oblikovanju politike razvoja gospodarskih, komunalnih, socialnih, zdravstvenih, kulturno-prosvet-nih, telesno vzgojnih in drugih dejavnosti na območju KS,
— sprejema stališča, sklepe, zaključke, priporočila in druge akte iz pristojnosti KS,
— obravnava vprašanja splošnega LO, varnosti in družbene samozaščite,
— razpravlja o urbanističnem planiranju in urejanju,
— razpravlja in odloča, o zadevah, ki so skupnega pomena za gospodarsko, kulturno in družbeno življenje v KS,
— obravnava predloge krajevne organizacije SZDL ter jo obvešča o stališčih, ki jih je sprejela,
— razpravlja in predlaga svoja stališča v zvezi s poročili o delovanju samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
— obravnava poročilo o delu delegacije KS,
— obravnava poročila o delu organov krajevne skupnosti,
— voli in razrešuje predsednika in člane sveta krajevne skupnosti, člane odbora za SLO, člane štaba za civilno zaščito, člane poravnalnega sveta ter člane komisij in drugih organov KS,
— odloča in sklepa o najemanju kreditov,
— daje poročila o svojem delu zboru delovnih ljudi in občanov,
— imenuje in razrešuje tajnika KS,
— sklepa o nabavi in prodaji osnovnih sredstev, katerih vrednost presega 10.000,00 din,
— opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen, s tem statutom in sklepi zbora delovnih ljudi in občanov.
47. člen
Konferenca delegatov ima predsednika in njegovega namestnika.
Predsednika in njegovega namestnika izvoli konferenca delegatov na prvi seji po konstituiranju.
Predsednik konference delegatov in njegov namestnik se volita za 4 leta.
48. člen
Predsednik konference vodi delo konference, sklicuje seje konference, na lastno pobudo ali če to zahteva 5 delegatov konference, svet krajevne skupnosti, delegacija krajevne skupnosti ali krajevna konferenca SZDL.
49. člen
Svet krajevne skupnosti je kolektivni izvršilni organ konfnrence krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti je 13-članski. Izvoli ga konferenca delegatov s tajnim glasovanjem. V svetu krajevne skupnosti mora biti zagotovljeno enako razmerje med delovnimi ljudmi in občani, TOZD in ostalimi delovnimi ljudmi in občani, kot je to predvideno za konferenco delegatov v 44. členu tega statuta.
Mandat članov sveta traja 4 leta.
Za kandidacijski postopek in volitve članov ter njihov odpoklic, se smiselno uporabijo določila tega statuta o izvolitvi delegatov konference delegatov.
50. člen
Svet krajevno skupnosti samostojno odloča o zadevah za katere je pooblaščen s tem statutom ali s sklepi konference delegatov.
Svet krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:
— pripravlja predloge statuta in drugih splošnih aktov krajevne skupnosti in jih predlaga delegatom v sprejem,
— pripravlja predlog letnega in dolgoročnega programa dela ter razvojnega programa kajevne skupnosti,
— pripravlja predlog finančnega in zaključnega računa,
— predlaga konferenci delegatov ustanovitev gospodinjskih servisov in drugih TOZD, namenjenih za zadovoljevanje splošnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti.
— skrbi za izvajanje sklepov in stališč konference KS,
— skrbi za izvajanje sklepov zborov delovnih ljudi in občanov,
— poroča o svojem delu in delu svojih teles konferenci delegatov,
— imenuje občasne komisije sveta KS,
— sklepa o nabavi in o prodaji osnovnih sredstev do
zneska 10.000,00 din,
— organizira prostovoljno delo delovnih ljudi in občanom in zbira prostovoljne prispevke,
— predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe,
— skrbi za varstvo oseb, ki jim je družbena pomoč potrebna,
— sklepa o uporabi finančnih sredstev, ki jih za svoj« delovanje potrebuje delovna skupnost in organi sveta KS,
— opravlja tudi druge zadeve, za katere je tako določeno v tem statutu ali ga zanje pooblasti konferenca delegatov.
51. člen
Svet krajevne skupnosti zaseda na rednih ali izrednih sejah, o čemer se mora voditi zapisnik.
Seje sveta krajevne skupnosti so javne.
52. člen
Svet krajevne skupnosti je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica članov, sklep pa je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica navzočih.
O delu sveta krajevne skupnosti je treba najmanj enkrat letno poročati zboru delovnih ljudi in občanov.
53. člen f'' Predsednik sveta krajevne skupnosti opravlja naslednj'
naloge:
— sklicuje in vodi seje sveta KS,
— podpisuje vse finančno materialne listine krajevne skupnosti in je odredbodajalec za izdatke krajevne skupnosti,
— neposredno odgovarja, da se sklepi konference delegatov ter sveta krajevne skupnosti izvršujejo in o izvršitvi sklepov seznanja konferenco delegatov in svet krajevnih skupnosti,
— usklajuje delo odborov in komisij sveta krajevne skupnosti in sodeluje v odboru za splošni ljudski odpor,
— opravlja tudi druge zadeve, za katere je pooblaščen s tem statutom ali s sklepi sveta krajevne skupnosti.
54. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti je za svoje dele odgovoren konferenci krajevni skupnosti.
55. člen
Poravnalni svet.
Krajevna skupnost ima poravnalni svet, ki je samostojen in neodvisen družbeni organ za posredovanje v izvensodnern poravnavanju sporov med delovnimi ljudmi in občani, po^ meznimi  organizacijami  in društvi na  območju krajevi.-skupnosti.
56. člen
Poravnalni svet sestavljajo predsednik in dva člana tet njihovi namestniki.
Predsednika poravnalnega sveta, člana ter njihove namestnike izvoli konferenca delegatov izmed delovnih ljudi ki imajo splošno razgledanost in uživajo zaupanje.
Mandat predsednika poravnalnega sveta, članov ter njihovih namestnikov traja 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo.
57. člen
Zbor delovnih ljudi in občanov lahko predčasno razreš predsednika, člana poravnalnega sveta ter njihove namestnike, še pred potekom dobe, za katero so izvoljeni iz razlogov:
— da ne opravlja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti,
— da se izseli iz območja krajevne skupnosti,
— na lastno željo.
58. člen
Krajevna skupnost z letnim finančnim načrtom zagotavlja materialna sredstva za uspešno delovanje poravnalnega
sveta.
59. člen
Poravnalni svet mora najmanj enkrat letno poročati 0 svojem delu zboru delovnih ljudi in občanom, konferenci delegatov, občinski skupščini in pristojnemu sodišču.
60. člen
Podrobnejše določbe o delovanju zbora delovnih ljudi in občanov in vseh organov krajevne skupnosti so določene s poslovnikom.
Komisije sveta krajevne skupnosti
61. člen
Za neposredno izvajanje nalog krajevne skupnosti ter uspešno delo na posameznih delovnih področjih ima svet krajevne skupnosti stalne in občasne komisije kot delovna telesar.
Stalne komisije sveta krajevne skupnosti so:
— komisija za komunalno gospodarstvo, urbanistično programiranje, varstvo naravnega okolja in urejanje mesta,
— komisija za zdravstveno in socialno varstvo,
— komisija za kulturo in prosveto, telesno kulturo in rekreacijo delovnih ljudi,
— volilna komisija,
— komisija za statut,
— kadrovska komisija.
62. člen
^ Stalne komisije sveta krajevne skupnosti imajo predsed-i._..a in 4—6 članov.
Predsednika komisije izvoli svet krajevne skupnosti izmed svojih članov, člane komisije pa tudi izmed drugih delovnih ljudi in občanov.
Mandat predsednika komisije in članov traja 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo.
Delegacija krajevne skupnosti
63. člen
Delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Vrhnika, oblikujejo zaradi neposrednega uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, svojo delegacijo.
64. člen
Delegacija krajevne skupnosti je 23-članska in sestavljena tako, da odraža socialno strukturo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in da zagotavlja zastopanost vseh poglavitnih interesov delovnih ljudi in občanov.
65. člen
rs Člani delegacije se volijo za 4 leta.
— Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije krajevne skupnosti.
66. člen
Člane delegacije krajevne skupnosti volijo delovni ljudje in občani izmed sebe na podlagi splošne in enake volilne pravice.
V delegacijo volijo in so lahko izvoljeni delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Vrhnika.
Volitve članov delegacije so neposredne in se izvedejo s tajnim glasovanjem.
67. člen
Prvo zasedanje delegacije skliče predsednik sveta krajevne skupnosti.
Delegacija izvoli izmed sebe vodjo delegacije.
Vodja delegacije sklicuje in vodi zasedanje delegacije, podpisuje akte delegacije (npr. pooblastila) in skrbi za sodelovanje delegacije z organi krajevne skupnosti.
Delegacija sprejma poslovnik o delu delegacije.
68. člen
Število delegatov, ki jih delegacija delegira v zbor krajevne skupnosti občinske skupščine, določa statut občinske skupščine.
69. člen
Ce na zasedanju delegacije krajevne skupnosti stališče v konkretnem vprašanju ni enotno, skuša predsednik delega-
cije uskladiti različna mnenja in doseči sporazum med člani delegacije. Če sporazuma ni mogoče doseči, obravnava delegacija to vprašanje skupaj s pristojnim organom krajevne skupnosti.
Če tudi tako ni mogoče doseči soglasja, odloča delegacija z večino članov o svojem stališču.
70. člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča na zasedanjih, ravna delegat v skladu s smernicami delegacije ob upoštevanju interesov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, širših družbenih interesov in potreb pri čemer upošteva nujnost sporazumevanja.
71. člen
Delegacija je dolžna obveščati krajevno skupnost o delu delegacije in o delu delegatov na vseh zasedanjih sveta krajevne skupnosti in konference delegatov krajevne skupnosti.
Obenem obvešča delegacija te organe tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov drugih krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Na zboru delovnih ljudi in občanov poroča delegacija obvezno o vprašanjih, o katerih daje ta delegacija svoja stališča,
72. člen
Delegat je dolžan o svojem delu in o delu samoupravne organizacije in skupščine skupnosti, na zasedanjih katerih je bil delegiran, poročati delegaciji krajevne skupnosti oziroma stalni konferenci delegacij.
73. člen
Vsak delegat v občinski skupščini ima pravico dajati zboru katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
74. člen
Delegat ima na zasedanju občinske skupščine pravico predlagati skupščini oziroma njenemu zboru naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, sveta predstojnikov, upravnih organov, na izvrševanje zakonov, oziroma odlokov ali na delo upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju občinske skupščine pravico obrniti se na izvršni svet z vprašanji, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
Delegat ima pravico na zasedanjih občinske skupščine zahtevati pojasnilo od predstojnika upravnega organa. Ta mora dati delegatu zahtevano pojasnilo.
75. člen
Delegat, ki je določen za zasedanje delegacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa lahko zahteva na zasedanju teh od individualnih oziroma kolegijskih poslovodnih organov pojasnila o vprašanjih, ki se neposredno ali posredno tičejo gradiva, ki je na dnevnem redu zasedanja.
Delegat, ki je določen za zasedanje v organih samoupravnih interesnih skupnosti lahko od vseh njihovih organov zahteva enaka pojasnila, kot so navedena v prejšnjem odstavku.
76. člen
Delegacija krajevne skupdnosti je dolžna pred obravnavo na zasedanju občinske skupščine predložiti v obravnavo zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti:
— predlog statuta občine Vrhnika, njegove spremembe in dopolnitve,
— predlog proračuna in zaključnega računa občine Vrhnika,
— predlog družbenega plana in proračuna občine Vrhnika.
O vseh teh vprašanjih navedenih v tem členu mora predhodno razpravljati konferenca delegatov krajevne skupnosti.
77. člen
Svet krajevne skupnosti mora predložiti v obravnavo delegaciji naslednja vprašanja:
— osnutke statutov in drugih splošnih aktov,
— letne in večletne delovne programe krajevnih skupnosti,
— predlog finančnega načrta in zaključnega računa,
— predlog za ustanovitev storitvenih servisov,
— predlaga in pripravlja gradivo o letnem delovanju samoupravnih interesnih skupnosti,
— poročilo o delu sveta krajevne skupnosti.
78. člen
Delegacija je za svoje delo odgovorna zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti, ki lahko izreče delegaciji ali posameznemu članu delegacije zaradi njunega dela nezaupnico in ju lahko odpokliče.
79. člen
Delegacija krajevne skupnosti in vsak njen član imajo pravico dati ostavko.
80. člen
Delegat je za svoje delo odgovoren delegaciji oziroma stalni konferenci delegacij krajevne skupnosti.
Delegacija krajevne skupnosti ali stalna konferenca delegacij krajevne skupnosti lahko izreče delegatu nezaupnico in predlaga odpoklic.
81. člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij v samoupravnih interesnih skupnostih in v organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa, oblikuje krajevna skupnost splošno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščine SIS.
Te delegate izvolijo delovni ljudje in občani na neposrednih volitvah.
Splošna delegacija je 21-članska in veljajo zanjo enake določbe kot za delegacijo za zbor krajevne skupnosti občinske skupščine.
Delegacija mora biti sestavljena tako, da bo ustrezala strukturi prebivalcev krajevne skupnosti in njihovim interesom.
82. člen
Za konstituiranje in naloge ter odgovornost članov delegacije in delegacije same so enake kot sicer veljajo po tem statutu za delegacijo krajevne skupnosti v zboru krajevne skupnosti občinske skupščine.
83. člen
Družbenopolitične organizacije, ki delujejo na območju ali za območje krajevne skupnosti, morajo že v razpravi v delegacijo krajevne skupnosti in pozneje skrbeti za potrebno vsebinsko soočenje, povezovanje in zbliževanje interesov na podlagi enotne politike za vsa pomembnejša družbena vprašanja.
Družbenopolitične organizacije morajo ustvariti takšno družbenopolitično aktivnost, na osnovi katere bodo lahko delegacije opredeljevale stališča, ugotavljale interese delovnih ljurdi v temeljnih organizacijah in skupnostih in na osnovi tega tudi izoblikovale svoje predloge za nadaljnje dogovarjanje in odločanje.
IV. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
84. člen
V pripravah na splošni ljudski odpor delovni ljudje in občani zlasti:
— skrbijo za idejno politično vzgojo delovnih ljudi in občanov, uveljavljajo principe splošnega ljudskega odpora in razvijajo vse njegove oblike,
— skrbijo za propagando in informativno dejavnost na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite z organiziranjem raznih predavanj, seminarjev in tečajev,
— rešujejo gospodarska in materialna vprašanja v zvezi s splošnim ljudskim odporom, oskrbo enot in materializirajo priprave,
— krepijo izvidniško obveščevalno dejavnost in komunikacije,
— skrbijo za zagotovitev primernih prostorov za zdravstveno in socialno ogrožene delovne ljudi in občane, za otroke in ostarele v primeru vojne,
— programirajo učinkovito varstvo delovnih ljudi in družbeno premoženje za primer vojne ter pomagajo pri urejanju zaklonišč. #
85. člen
Delovni ljudje in občani ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni zlasti:
— sodelujejo pri mobilizaciji in ustreznem obveščanju vsega prebivalstva, skrbijo za varnostne ukrepe in za odkrivanje in onemogočanje delovanja diverzantov, saboterjev, vohunov, povzročiteljev nemira itd.,
— aktivirajo krajevnim razmeram ustrezno službo obveščanja, propagandno informativno in kurirsko službo, sredstva za veze, sredstva za obveščanje in propagando itd.,
— zagotavljajo učinkovito delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in njihovo vlogo v splošnem ljudskem r' v i1 poru in uveljavljanje vseh ukrepov, smernic in predpisu« naše socialistične oblasti in samoupravnih organov,
— aktivirajo materialno bazo, pomagajo pri organizaciji vojne, industrijske, obrtne in kmetijske proizvodnje, pri odkupu, pri zbiranju, razdeljevanju živil, zbiranju in prenosu materiala za vojno proizvodnjo, potreb enot oboroženih sil, organov oblasti in civilnega prebivalstva,
— organizirajo pomoč sanitetni službi, posebno pri nuđenju prve pomoči in oskrbe ranjencev in bolnikov,
— aktivirajo štab za civilno zaščito in skrbijo za zaščito, evakuacijo in nastanitev ter reševanje prebivalstva in materialnih dobrin,
— organizirajo solidarnostno pomoč med prebivalci in skrbijo za varnost ljudi, posebno pa za varnost in vzgojo otrok.
86. člen
Delovni ljudje in občani v civilni zaščiti organizirajo in vodijo akcijo za reševanje, pomoč in varstvo delovnih ljudi in občanov in materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ob vojnih akcijah pa preprečujejo in odpravljajo nevarnosti, zaradi katerih bi lahko prišlo do naravnih in drugih nesreč.
87. člen f Delovni ljudje in občani pri uresničevanju družbene samozaščite zlasti:
— varujejo v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravne pravice delovnega človeka in občana, spremljajo delo pristojnih organov in opozarjajo na nepravilnost v zvezi s samoupravnimi pravicami delovnih ljudi in občanov,
— krepijo zavest delovnih ljudi in občanov z izobraževanjem in vzgajanjem (s predavanji, seminarji in tečaji),
— spremljajo družbene negativne pojave, ki jih zaznavajo na območju krajevne skupnosti in opozarjajo pristojne organe,
— sodelujejo z občinskimi komisijami in za ugotavljanj6 izvora premoženja.
Krajevni štab za civilno zaščito
88. člen
Civilno zaščito vodi krajevni štab za civilno zaščito, # ima predsednika in 6 članov.
89. člen
Krajevni štab za civilno zaščito organizira in vodi akcije za reševanje pomoči in varstva prebivalstva in materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah in ob vojnih akcijah ter preprečuje in odpravlja nevarnosti, zaradi katerih bi lahko prišlo do naravnih in drugih hudih nesreč.
Družbena samozaščita
90. člen
Družbena samozaščita je sestavni del samoupravne dejavnosti delovnih ljudi in občanov, njihovih delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij v KS.
91. člen
Naloge delovnih ljudi in občanov pri uresničevanju družbene samozaščite v KS so:
— varstvo nemotenega razvoja samoupravnega socialističnega sistema,
— varstvo samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih,
— varstvo osebne varnosti delovnih ljudi in občanov,
— varstvo družbene lastnine,
— odklanjanje pojavov, ki povzročajo ogrožanje družbene varnosti.
92. člen
Za uresničevanje nalog družbene samozaščite se delovni ljudje in občani v KS povezujejo medsebojno z državnimi organi, katerih delovanje je povezano z izvajanjem družbene viozaščite.
93. člen
Pravice in dolžnosti s področja družbene samozaščite se določijo s posebnim aktom KS v skladu s statutom občine.
94. člen
Za uspešno izvrševanje nalog iz 19. in 20. člena tega statuta se oblikuje pri krajevni skupnosti odbor za splošni ljudski odpor.
Odbor za splošni ljudski odpor skrbi tudi za izvajanje družbene samozaščite.
Odbor za splošni ljudski odpor izvoli konferenca delegatov na predlog krajevne konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
Člane odbora za splošni odpor ter njegovega predsednika in njegovega namestnika izvoli konfnrenca delegatov.
Odbor za splošni ljudski odpor krajevne skupnosti sestavljajo:
— poveljnik teritorialne enote,
— vodja štaba za civilno zaščito,
— predsednik sveta krajevne skupnosti,
— predsednik krajevne konference SZDL,
— predsednik KO ZB NOV,
— predsednik ZVVI,
' — sekretar sveta ZK pri krajevni skupnosti, - — predsednik ZRVS.
Tajnik odbora je delavec krajevne skupnosti, ki se v krajevni skupnosti ukvarja z vprašanji splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite.
Odbor za splošni ljudski odpor lahko za opravljanje posameznih nalog imenuje stalne ali začasne komisije. Za imenovanje in za razrešitev teh komisij veljajo določbe tega statuta, ki se uporabljajo za ostale komisije.
95. člen
Za izvrševanje posameznih nalog v primeru elementarnih in drugih hudih nesreč imenuje odbor za splošni ljudski odpor štab za civilno zaščito krajevne skupnosti. Stab šteje 7 članov, ki se imenujejo izmed delovnih ljudi in občanov — obveznikov civilne zaščite.
S sklepom imenovanja štaba se določijo njegove neposredne naloge in sredstva za uspešno izvrševanje nalog.
V. JAVNOST DELA IN ODGOVORNOST V KRAJEVNI SKUPNOSTI
96. člen
Zaradi zagotovitve javnosti dela in seznanjanja delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti s skupnimi in posameznimi nalogami krajevne skupnosti je krajevna skupnost dolžna zlasti:
— na primeren način obveščati delovne ljudi in občane o vseh problemih krajevne skupnosti in o stanju na posamez-
ih področij dela,
— seznanjati delovne ljudi in občane z vsemi pomembnimi sklepi organov krajevne skupnosti,
— najmanj enkrat letno poročati delovnim ljudem in občanom o svojem delu,
— pravočasno in pred odločanjem o vseh pomembnejših predlogih sklepov obveščati o tem delovne ljudi in občane, da bi lahko dali nanje predloge in pripombe.
VI. VLOGA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V KRAJEVNI SKUPNOSTI
97. člen
Zveza komunistov kot zavestni nosilec teženj in interesov delovnih ljudi in občanov in organizirana vodilna, idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov aktivno sodeluje pri uresničevanju razvoja samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih, v povezavi vseh delovnih ljudi na območju krajevne skupnosti s TOZD in drugimi skupnostmi in organizacijami na območju krajevne skupnosti.
Zveza komunistov je nosilec politične dejavnosti v krajevni skupnosti.
98. člen
V socialistični zvezi delovnega ljudstva delovni ljudje in občani uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja na temelju oblasti delavskega razreda in samoupravljanja vseh delovnih ljudi in občanov.
Socialistična zveza delovnega ljudstva določa program politične aktivnosti in določa družbena merila za izvolitev delegatov v delegacije krajevnih skupnosti, evidentira možne kandidate za vse organe krajevne skupnosti in predlaga kandidatne liste za izvolitev posameznih delegatov oziroma članov v te organe, obravnava splošno kadrovsko politiko na območju krajevne skuposti, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij ter samoupravnih interesnih skupnosti ter društev.
99. člen
Delovni ljudje in občani se na nivoju krajevne skupnosti organizirajo tudi v organizacijo Zveze socialistične mladine in Zveze združenj borcev.
VII. SODELOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI, ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA. DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI IN DRUŠTVI TER Z DRUGIMI KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI
100. člen
Krajevna skupnost sodeluje s skupščino občine Vrhnika prek svojih delegatov.
Vse svoje predloge in pobude pošilja obema skupščinama prek svoje delegacije oziroma delegatov ali neposredno prek svojih organov.
101. člen
Krajevna skupnost sodeluje prek svojih delegatov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena in interesa na območju občine Vrhnika.
102. člen
Z delovnimi organizacijami, ki delujejo na območju krajevne skupnosti ali izven nje, pa so delavci, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti člani delovne skupnosti te organizacije, sodeluje krajevna skupnost prek konference delegatov krajevne skupnosti oziroma njenih delegatov.
103. člen
Krajevna skupnost lahko za pomembnejša vprašanja, ki zadevajo delovne ljudi in občane, ki delajo ali prebivajo na območju krajevne skupnosti organizira razgovore in posvetovanja med delovnimi ljudmi in občani in delegati. Za take razgovore mora tajništvo krajevne skupnosti zbrati vprašanja delovnih ljudi in občanov, organov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter jih posredovati delegatom, da se lahko nanje pripravijo.
104. člen
Družbenopolitične organizacije in društva z območja krajevne skupnosti so dolžni krajevni skupnosti pri njenem delu nuditi vso pomoč in podporo zlasti pri oblikovanju političnih stališč in reševanju posameznih vprašanj, pomembnih za krajevno skupnost.
Krajevna skupnost vabi na seje svojih organov predstavnike družbenopolitičnih organizacij.
105. člen
Krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi na območju občine ali na širšem območju zaradi združevanja sredstev in opravljanja nalog, ki so pomembna za širše območje. V ta namen se delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti.
Krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi zlasti pri oblikovanju skupnih pomembnih stališč in enotnega nastopanja v občinski skupščini in republiški skupščini. V ta namen oblikujejo delovni ljudje in občani konference delegatov krajevnih skupnosti.
VIII. PROGRAMI RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI
106. člen
Za uspešno opravljanje pravic in dolžnosti, ki jih imajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti po tem statutu, sestavljajo delovni ljudje in občani letne, srednjeročne in dolgoročne programe razvoja in nalog.
Z letnimi programi zagotavljajo izvrševanje tekočih kratkoročnih nalog, s srednjeročnimi in dolgoročnimi programi pa programirajo perspektivni razvoj krajevne skupnosti.
Delovne programe iz prejšnjih odstavkov tega člena sprejme konferenca delegatov krajevne skupnosti po predhodni obravnavi na zobru delovnih ljudi in občanov.
107. člen
Na svojih zborih so občani dolžni razpravljati o regio-nalnio planih, družbenem planu občine, urbanističnem programu, statut občine, programu razvoja krajevne skupnosti, letnem programu dela KS, razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka, poročilo o delu delegacije KS, konference KS in drugih organov KS ter drugih aktih pomembnih za širšo družbeno skupnost, kakor tudi za krajevno skupnost.
108. člen
Krajevna skupnost je dolžna na začetku vsakega koledarskega leta sprejeti program dela, ki mora biti usklajen z družbenim planom občine.
Pred sprejetjem ga je treba dati v razpravo zborom delovnih ljudi in občanov ter družbenopolitičnim organizacijam.
Sestavni del programa je finančni načrt o višini predvidenih razpoložljivih sredstev. Namenska sredstva se smejo trošiti le za namene, za katere so bila dana.
109. člen
V okviru krajevne skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o programu komunalnih dejavnosti, združujejo z uresničevanjem tega programa svoja sredstva, vplivajo na cene komunalnih storitev in proizvodov ter uresničujejo druge skupne interese na področju komunalnega gospodarstva.
110. člen
Krajevna skupnost predvsem skrbi za gradnjo tistih objektov, ki so v splošnem interesu za območje vse krajevne skupnosti. Krajevna skupnost daje prednost tistim investitorjem na področju komunalne gradnje v posameznih krajih in naseljih, kjer je večja materialna udeležba in sodelovanje občanov ter je podan širši družbeni interes, upoštevajoč tudi nujnost potreb po takih komunalnih objektih.
111. člen
Komunalni objekti, ki jih zgradijo občani ob sodelovanju delovnih organizacij za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb, praviloma uporabljajo uporabniki prek svojega samoupravnega organa. Take objekte prevzame v vzdrževanje
krajevna skupnost ali stanovanjska skupnost, medsebojnim odnosi med uporabniki in krajevno ali stanovanjsko skupnostjo pa se uredijo s samoupravnim sporazumom ali s pogodbo.
112. člen
Pri izdelavi letnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja krajevne skuposti in uresničevaju tekočih nalog, sodeluje krajevna skupnost s TOZD, družbenopolitičnimi organizacijami na svojem območju kakor tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi.
Vsi programi krajevne skupnosti morajo biti usklajeni delovnimi programi družbenopolitičnih skupnosti in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, interesi TOZD in drugih samoupravnih organizacij ter interesi delavcev, ki bivajo na območju krajevne skupnosti.
113. člen
Krajevna skupnost razloži svoj letni in večletni delovn program kot dokumentacijo skupščini družbenopolitični! skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti kakor tud TOZD na območju krajevne skupnosti in izven nje zarad dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o sofin"n" ciranju posameznih nalog.
IX. MATERIALNA OSNOVA KRAJEVNE SKUPNOSTI
114. člen
Svoje skupne potrebe, interese in naloge v krajevni skupnosti delovni ljudje in občani zadovoljujejo in uresničujejo z naslednjimi viri sredstev:
— s sredstvi, ki jih delovni ljudje in občani sami zberejo s samoprispevkom ali pridobijo na kak drug način,
— z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci TOZD z območja krajevne skupnosti in TOZD, katerih delavci prebivajo na območju krajevne skupnosti,
— s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana in proračuna občinske skupščine Vrhnika, programov in planot samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združeneg3 dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnost' in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih skup' nih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti,
— s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z lastnimi dejavnostmi,
— z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine Vrhnika
— z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih- * območju krajevne skupnosti, ki jih občina Vrhnika ods krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu '■ plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine Vrhnika,
— z delom prispevka za uporabo mestnega zemljišča o< stanovanjskih površin, po odbitku deleža za skupne potreb' mesta,
— s prostovoljnim združevanjem sredstev družbenopoli tičnih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti
— z darili in
— s sredstvi, pridobljenimi s posojili in iz drugih viro* Krajevna skupnost za pridobivanje sredstev iz drug*
tretje, pete in osme alinee prejšnjega odstavka, sklepa TOZD, drugimi organizacijami in skupnostmi družbene do govore in samoupravne sporazume.
115. člen
Krajevna skupnost z lastnimi sredstvi samostojno razp" laga ter jih z letnimi finančnimi načrti razporedi glede H potrebe in skladno z letnim razvojem in delovnim progra mom. Sredstva, ki jih krajevna skupnost zbere s samopr' spevkom in del sredstev za uporabo mestnega zemljišča S namenska in jih za druge namene ni mogoče uporabljati.
Kadar združujejo TOZD ter organizacije in skupnosti družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom sv< del dohodka s sredstvi krajevne skupnosti za uresničitev pc sebej določene naloge, imajo TOZD pravico vpogleda v pc rabo tako zbranih sredstev, pri čemer imajo TOZD pravi' odtegniti lastna sredstva, če ugotovijo, da niso namensK porabljena.
116. člen
Krajevni samoprispevek se uvede na pobudo samoupravnih organov krajevne skupnosti, o njem pa odločijo delovni ljudje in občani na referendumu.
Samoupravni organ krajevne skupnosti, ki je dal pobudo za uvedbo krajevnega samoprispevka mora najmanj enkrat letno poročati delovnim ljudem in občanom, zbranim na zborih delovnih ljudi in občanov o višini zbranih in porabljenih sredstev iz samoprispevka.
117. člen
Krajevna skupnost ima lahko lastne sklade. Sklad ustanovi konferenca delegatov krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti.
118. člen
Krajevna skupnost lahko pri poslovnih bankah najema posojila. O najetju posojila sklepa konferenca delegatov krajevne skupnosti.
Pogodbo o najetju posojila s poslovno banko podpiše predsednik konference delegatov oziroma predsednik sveta krajevne skupnosti na podlagi ustreznega sklepa oziroma pooblastila konference delegatov krajevne skupnosti.
^"^fajeto posojilo odplačuje krajevna skupnost iz svojih sk jtev.
119. člen
Krajevna skupnost sestavi vsako leto finančni načrt in zaključni račun.
Finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti sprejme konferenca delegatov krajevne skupnosti po predhodni obravnavi na zboru delovnih ljudi.
120. člen
Finančno poslovanje krajevne skupnosti se vodi skladno z ustreznimi predpisi.
Sredstva posameznih skladov, ali združena sredstva za posebne naloge se vodijo ločeno tako, da je vsak čas možen vpogled v višino in način uporabe teh skladov.
delovnih ljudi in občanov, TOZD, ter druge organizacije ter društva z območja krajevne skupnosti.
Statut krajevne skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve se sprejemajo na način in po postopku kot se sprejema statut.
125. člen
Konferenca delegatov krajevne skupnosti je dolžna prilagoditi vse splošne akte temu statutu najkasneje v dveh mesecih od dneva, ko prične veljati ta statut.
Do konstituiranja novih organov, opravlja vse naloge svet krajevne skupnosti.
126. člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejmejo delovni ljudje in občani na svojem zboru. S tem preneha veljati dosedanji statut krajevne skupnosti Vrhnika.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Vrhnika
Andrej Grampovčan
X. ADMINISTRATIVNO POSLOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
121. člen
Tajnik krajevne skurpnosti opravlja naloge, ki so določene s tem statutom in druge naloge, ki mu jih naloži svet krajevne skupnosti.
.r^Tajnik krajevne skupnosti vodi administrativno-tehnič-niwn finančne posle za krajevno skupnost, spremlja delo odborov in komisij sveta krajevne skupnosti, pripravlja potrebno gradivo in je pomožni odredbodajalec za izdatke krajevne skupnosti. Pooblastila pomožnega odredbodajalca natančneje določi svet krajevne skupnosti ob imenovanju.
Tajnik krajevne skupnosti je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta krajevne skupnosti in svetu krajevne skupnosti.
Tajnik krajevne skupnosti čuva pečat krajevne skupnosti.
122. člen
Delovno mesto tajnika se razpiše. Tajnika krajevne skupnosti imenuje po opravljenem razpisnem postopku svet krajevne skupniosti.
Tajnik krajevne skupnosti je imenovan za 4 leta in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan.
123. člen
Krajevna skupnost zagotavlja sredstva za osebne dohodke in skupne potrebe delavcev v skladu z določili samoupravnega sporazuma.
XI. POSTOPEK ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
124. člen
Predlog za spremembo in dopolnitev statuta krajevne skupnosti lahko podajo delovni ljudje in občani na zborih