415 TUJE PESMI V SLOVENSKI BESEDI Ureja Janez Menart Hetitiske himne soncu Prevedel ter uvodne besede napisal Drago Bajt Himne Soncu so hvalnice sončnemu bogu iz časa hetitske srednje države, to je iz 16. in 15. stoletja pr. n. št. Pesnitev je nastala na ozemlju hetitske države, se pravi v osrednji Mali Aziji, vendar v močni odvisnosti od sosednjih književnosti, zlasti babilonske, huritske in egipčanske pismene kulture. Podobne motive najdemo pri Babiloncih, ki poznajo himne sončnemu božanstvu Šamašu. Nadalje pri Huritih, prednikih Indijcev, ki so v 15. stoletju pr. n. št. ustanovili na ozemlju Sirije in Palestine državo Mitanni. Huriti so se verjetno prvi vojskovali z bojnimi vozmi, v katere so zapregali konje; v himnah je opisana pot sončnega boga čez nebo na takem vozu. Nazadnje pa najdemo motive čaščenja sonca tudi pri Egipčanih, ki so v tem času tako kot Hetiti doživljali močan verski vpliv Huritov. Kult sonca — najvišjega kraljevskega pokrovitelja, hkrati pa tudi kraljevega dvojnika na nebu — je bil v tem času ne le rezultat podobnega razvoja dežel, temveč tudi posledica medsebojnih vplivov. V času Amarne in faraona Amenhotepa III. so imeli Egipčani tesne vladarske zveze z deželo Mitanni in hetitsko državo; hkrati pa se je v Egiptu utrdil sončni kult, skupno izhodišče za nastanek vseh himen. Odmeve oboževanja sonca pa poznamo tudi iz poznejšega časa; najdemo jih npr. v Svetem pismu stare zaveze (Četrta knjiga kraljev) ali v grškem mitu o Faetonu . Hetitske Himne Soncu so sestavljene iz štirih delov. Prvi del je obredno besedilo, ki so ga izgovarjali pri žrtvovanju sončnemu bogu. Drugi del je molitev, ohranjena v zapisu iz poznejšega časa, iz časa kralja Muvatallija, sina Mursilija II., že iz hetitske nove države (14. stoletje pr. n. št.). Ta del kaže podobnosti s sumerskimi himnami. Nekateri pasusi ga povezujejo tudi s staroindijskimi, egipčanskimi, akadskimi, indoiranskimi in grškimi vero- 416 Drago Bajt vanji (bogovi npr. pasejo človeške duše, sončni bog je pastir človeštva, bog sonca prihaja iz oceana, je tudi sodnik in kaznovalec). Tretji del kaže odločno težnjo po monoteističnem pojmovanju sončnega božanstva, nebeščanskega kralja (poznejši novohetitski kralji so se npr. imenovali »Moje Sonce«): od sončnega boga je odvisna celotna družbena ureditev sveta. Ta ideja je presenetljivo podobna nekaterim nazorom iz indijskih Ved. Četrti del pa opeva Sončno božanstvo Zemlje (boginjo, povezano z zemljo) in je podoben hetitskim obrednim himnam, ki so imele namen obvarovati ljudi pred posledicami prepirov, v našem primeru prepirov v vladarski družini. Ta del himen vsebuje tudi motive, ki jih najdemo pozneje tudi v bajkah germanskih in slovanskih narodov (denimo božanstvo s tisočero očmi in tisočernimi trepalnicami). Prevod Himen Soncu je narejen po ruskem prevodu Vjačeslava V. Ivanova v antologiji hetitske pismenosti z naslovom Mesec, ki je padel na zemljo (1977). Ivanov je Himne Soncu prvi zapisal v obliki verzov, medtem ko drugi prevajalci navadno pišejo vsa hetitska besedila v proznih vrsticah, razdeljena na odstavke (tako tudi Silvin Košak v antologiji hetitske pismenosti Kralj Boja v zbirki »Kondor«, ki pa Himen Sonca pri izboru ni upošteval). Slava Soncu! V človeško srce gledaš, o Sonce, naravnost z višave, nihče pa ne vidi tvojega srca. Če kdo slabo ravna, ga vidiš z neba in mu naložiš kazen. Jaz hodim po poti resnice. Kdor bo slabo ravnal z mano, ga boš ti videlo, Sonce! II Gospod moj, nebeški bog Sonca, pastir človeštva! Iz morja prihajaš v višino, nebeški sončni bog. Na nebes se vzpenjaš! Nebeški bog Sonca, gospod moj, si nad človekom in psom, nad svinjo in divjo zverjo, sleherni dan kaznuješ, bog Sonca! III Sonce, moj pravični gospod, ki kaznuješ! Kralj zemlje in nebesa, ti vladaš deželi in daješ moško moč, o pravični! I 417 Hetitske himne soncu Sončni bog, vselej si dobroten, le ti molitve uslišiš! Milostni bog, dobro Sonce! Kako si usmiljen, pravični! Samo pravičnika poveliča bog, dobro Sonce! Sin Matere bogov Ningal, dosegel si popolno zrelost, iz lazurja je tvoja brada! Glej! Pred tabo se sklanja človek — tvoj suženj. Govori ti: »Vse, kar vidim na zemlji in nebu, si le ti, svetlo Sonce. Dobro Sonce, mogočni junak, sin Matere bogov Ningal, vsak obred in pogodbo dežele urejaš le ti. Mogočni junak, dobro Sonce! Sam se bleščiš med bogovi! Velika oblast ti je dana. Pravični gospod in vladar, prarodnik sveta teme! Mogočni in močni bog Sonca! Tebi je Oče Enlil izročil vse štiri strani sveta v roke. Kaznuješ, ne da bi se utrudil, ti, neutrudni sodnik! Za bogove preteklosti le ti opravljaš obrede, mogočni junak, dobro Sonce. Bogovom preteklosti le ti pravično odmerjaš usodo. Vrata nebesnega stolpa odpirajo samo zate, odpravljaš se skozi dverje, o bleščeči, le ti. Bogovi neba so se ti poklonili, Bogovi zemlje se ti priklanjajo, če govoriš z njimi, o Sonce. Sklonjeni molijo k tebi. Ti si dobrotnik ubogih in ponižanih, kot da so tvoji, 418 Drago Bajt samo ti se maščuješ za ponižane in uboge. Zgodaj ob zori, o Sonce, se vzpenjaš na nebes in siješ na zgornje dežele, in siješ na spodnje dežele, vse dežele obsevaš, o Sonce. Gori nad nami si, Sonce. Psa kaznuješ, ... ... svinjo in divjo zver, vse, ki ne znajo jezika, vse brez besede kaznuješ. Zlega in slabega kaznuješ pravično, o Sonce. Človeka, ki ga bogovi sovražijo in zapustijo, vnemar puščenega vrneš k sebi. Usmiljen si z njim. In tega človeka, sužnja svojega, braniš, o Sonce! 2ito in pivo je vselej ti žrtvovati pripravljen, o Sonce! Zvestega sužnja primi za roko! Štirim konjem tvoje zaprege je človek, tvoj suženj, dal zrnja. Četverica konj bo zdaj zobala, in ti boš, o Sonce, živel. Slišiš! Človek, tvoj suženj, ti v čast izgovarja besedo, rad bi slišal tvoj glas, mogočni junak, dobro Sonce! Na vozu obvoziš vse štiri strani sveta. Na levi drvijo čez nebes Strahovi, na desni spe Groza .. . ... Na desni jo drevi Bunene, voznik in tvoj zvesti služabnik. Čez nebes na levi spe Mišara, pravični tvoj svetnik in sluga . . . Ves nebes obvoziš, o Sonce! . . .« Hetltske himne soncu IV O Sončno božanstvo Zemlje! Če ga kraljevi oče grdo obrekuje, ga ne poslušaj, Sončna boginja! Če ga kraljeva mati grdo obrekuje, o Sonce, nikar ne poslušaj matere kralja! In če kraljevi bratje obrekujejo kralja, jih ne poslušaj, o Sonce! In če kraljeve sestre obrekujejo kralja, tudi njih ne poslušaj, o Sonce! Ne sorodniku kralja, ne prijatelju nikar ne verjemi, če obrekujejo. Na zemljo usmeri oči in tisoč trepalnic pridvigni! Naj zro blagohotno oči, glej kralja z dobrotnim pogledom, o Sončno božanstvo Zemlje! Skloni naklonjeno h kralju ušesa! Besedam molitve prisluhni! Meje življenja kraljevega širi, pred zlomom ga varuj! Na varen kraj pošlji kralja — in dežela se bo razcvetela. Naj se razcveti dežela, naj ima letine, naj bogovi dobijo veliko žgalnih daritev. Milosten bodi, božanski zaščitnik, ti Sončno božanstvo Zemlje varuješ! Naj bo, kakor rečeš! Jej in pij! Vzemi darove iz vina in žita! Sončnemu bogu Zemlje povej kot prijatelj o kralju! Reci dobro kraljevo ime Sončnemu bogu Zemlje! In če ga kraljeva mati in oče, bratje in sestre, sorodniki in prijatelji obrekujejo — jih nikar ne poslušaj! Milosten bodi, svetovec božji! Sončnemu bogu Zemlje daješ nasvete. Kot rečeš, naj bo. Jej in pij! Usmilite se me, služabniki, 419 420 Drago Bajt ki Sončnega boga Zemlje vodite v postelj in znova budite. Naj bo tako, kakor rečete! Jejte in pijte! Jemljite darove! Milosten bodi, o Taru! Naj bo, kakor rečeš! Jej in pij! In Sončnemu bogu Zemlje povej kot prijatelj o kralju! Reci dobro kraljevsko ime Sončnemu bogu Zemlje. In če ga kraljeva mati in oče, bratje in sestre, sorodniki in prijatelji obrekujejo — jih nikar ne poslušaj!