• • &a pustno nedeljo, 10. februarja, je Trookij v Brestu Litovskem izjavil, da je za Rusijo koneano vojnjo staiije ter da se pričenja mirovno stanje. Na tretjo postno nedeljo, dne 3. marca, ob 5. uri popoldne, pa je boljševiška vlada po svojih zastopnikih v Brestu potilpisala mirovno pogodbo z vsemi dodatnimi pogo<1?'umi. Tri tedne. ki ležijo med tema za Rusijo usodmma nedeljama, pa je Nemčija porabila za to. da pripravi in izvrši viojaško prodiranje v Livonsko, Estonsko in druge pokrajine in tudi v Ukrajino, ki je n samo nemško, marveč tudi avstrijsiko armado pokiioala na pomoč Nemško vojaštvo je na severu prodrlo do političnega okrožja Petrogra.(l, v Ukrajini pa d.o mesta Kijev. ki so ga zavzele nemške in ukiajinske čete. naše 6ete pa so zasedle ukrajinsko obmejno pokrajino Podolijo. Plen, ki so ga na nenavadno in neverjetno lahki naCin ugrabile nemške čete, je velikansk. Saj se jim na prodliralnem pohodu -ni ustavljala ruska armada, ker nekdaj tako slavljene in junaSke armade ni več. BoljŠeviki so jo prej razkrojili in razorožili. In ko so Rusijo razorožili in tako oslabili, da stoji pred vsem svetom kakor razgaljena. do smrti bolana sirota, so zafieli z Nemčijo m njenimi zaveznicami mirovna pogajanja. kega prebivalstva. Pa to še ni vse. 0. usoiii Livouske in Estonske še ni izgovorjena zadnja beseda, V nemškem državnem zboru so tudi nekdaj še precej znierni poslanci zahtevali, naj se ti dve pokrajini. k Nemftiji Ce ne priklopita, pa vsaj prislonita. K.ar pa Nemec enKrat na se prislone, tega ne da več izlepa uazaj. In še to ni vse. Tudi Turčija je zafeutila svo10 mofe napram oslabljeni Rusiji ter je zahtevala 111 tudi v mirovni pogodbi dosegla, da mora Rusija v Mali Aziji svoje čete umakniti ne samo iz zaaedenih turških pokrajin, marveft tudi iz ruskih pokrajin hrivan. Kars in Batum, kjer prebiva ubogo, stoletja c,d mohaniedancev preganjaiiio krščansko j)rebHvalstvo, ki je pod rusko vlado vendar dobilo nekaj zavetja. Ort zdaj naprej jsa db teh dozdaj svojih pokrajin Rusija nima več oblasti, marvefi Tui-6ija v sporazumu s tamošnjira prebivalstvom. Kakšen bo sporazum mohamedanskega Turka do krščangkega Armenca,  ie znano iz krvave zgodovine teh krajev. Tako so bi  v Brestu T^itovskem pošteno razdelili kožo ruškega  medveda Po mirovni pogodbi v Brestu Litov^kem z dne '3 inarr»a izgubi ruska država u -.voje^d nekdaniejiti državnega gospodstva Ukrajino, Poljsko, Litevsko in Kuronsko. torej vso tisto ozemlje ob robu, s katoro ie nekdaj mejila na Avstrijo in Nemčijo. Rusija v bodofie ne bo ve6 nam soseda in tudi Nemčiji ne; vmes bodo samostojne države, kojih gamostojnost bode kajpada določila in predpisala Nemčija v sporazumu z Avstrijo. Na seveni in zapadu je Finska postaia sapiostojna država, neodlvisna od liisije. Tako izgub.i nekdanja ruska država svoje najlepSe in najrodo^ntnejSe kraje in 50 do 60 miliionov prebivalc«v. potemtaken) vei^ kakor polovico vsega svojega evrop^-  "^ • ' '•¦- Naša sodba o ,,'d.osledni in močni" politiki Cerninovi je znana in mirovna po godba z Rusijo jo potrjuje kot resniBno. Vsa hvalu pa gre našemu cesarju Karlu, ki s« sredi med menjajočimi se svetovnimi dogodki zvesto in vneto drži načela o sporazumnem miru brez zemeljskih pridobitev. V tem načelu »ašega presvitlega vladarja vidiido rešitev iz sedanjih slčrajno zamotanib ra^mer . FJvropL Kakši;a bo bodočnost Rusije in tudi Bvrope po miru v Brestu Litovskem. po miru. ne moremo in uočemo prerokovati. Da bi ilusiia mogla mirno preboleti tako velikansko izgubo, ki jo je v nienem razvoju vrgla nazaj za< več ko dv<> stoletji in jo potisnila v Azijo, je težko verjeti. Leio 1871, ko je nemški me6 podpteal mir s Francijo, katera jo morala odstopiti Alzacijo-Lotariiigijo, je v tem cziru prav podufino. Brez Alzacije-Lotaringije bi ne bilo sedanje s\'etavn© vojne. Riusija pa je Izgubilo veliko vef kakor Alzacijo-Lotaringijo. Slavni ruski pisatelj Tvan Turgenjew je 1. 1880 vnaprej slutil vojno z Nemfcijo (er je izjavil, da bi Ruaija sicer mogla preboleti izgubo Poljske, nikdar pa ne izgubo baltiSkih pokrajin (ob Vzhodnem moriu). ln od Vsenemcev oooževani nemški kancelar Bismarck je rekel, da razširjenje nemških mej preko reke Memel-Njemen  mora na vsak način postati nesre6a za N^mčijo; teh pokrajin Nemčija ne bi smela vzeti, 5e tudi bi se ji podarile. Zgodovina pa je uftiteljica narodov in so<l~ nioa držav.