Glas zaveznikov
Leto II • Št. 236
Zakaj Niirnberg?
Ker se nilrnberška razprava vleče že nekaj tednov, je nastalo splošno mišljenje, da je namen razprave krenil s prave pbti. Zato je dobro, da si ga znova prikličemo v spomin.
Najprej: nilrnberška razprava je po svojem bistvu različna od vsake druge razprave. Naciste in faSiste, ki so jih obtožili navadnih zločinov, sodijo v državah, katere so jih obtožile. Njihovo krivdo ali nedolžnost presodi redno kazensko sodišče. Kazni so enake kaznim navadnih zločincev.
V Nilrnbergu pa ni tako. V tem nemškem mestu je mednarodno sodišče, v katerem sedi osem najznamenitejših angleških, ameriških, sovjetskih in francoskih sodnikov. Postopek so določili na osnovi sporazuma — ki so ga dosegli v popolnosti — med kazenskimi zakoni omenjenih štirih držav. Tako je na primer dokazni postopek naloga javnega tožilca, kakor je to v navadi v Veliki Britaniji in Združenih državah. Obtoženci ne morejo dokazovati, da so nedolžni, kakor je to mogoče po kazenskem pos.op-ku, ki je v veljavi v Sovjetski zvezi in Franciji.
Česa jih obtožujejo? Ne samo in nujno za posamezne in osebno zagrešene zločine. Tako je na primer dvomljivo, da je diplomat, kakršen je von Papen, kdaj koli koga ubil. Neverjetno je tudi, da bi se bančnik Schacht zabaval z mučenjem svojih žrtev. Obtožbe so precej hujše. Na zatožni klopi sedi dvajset mol, od Gdringa navzdol, ki so s svojim delovanjem povzročili smrt, mučenje in glad milijonom ljudi. To so ljudje, ki so naredili načrt za nacistični ustroj, ki je človeštvu prinesel več trpljenja kakor kakršen koli režim, odkar je svet. Vsak posamezni nacist je obtožen, da je založil svoje sposobnosti kot vojak, diplomat, finančnik ali gospodarstvenik, v namen pripraviti sredstva za vojno; obtožen je, da je pripravil nemški narod do tega, da je želel vojno in to vojno, v'kateri je tvlšja rasa» naredila iz nasilja čednost in iz človeškega usmiljenja slabost.
Zakaj jih moramo soditi? Lahko bi dejali, da je njihova krivda jasna sama po zebi. Toda čeprav je jasno ljudem, ki danes še v milijonih trpijo zaradi pomanjkanja hrane in strehe nad glavo, da bi jih bilo potrebno brez velikega zavlačevanja obsoditi na smrt, je vendar razumljivo, da bi takšn- kazen ne bila zadovoljiva. Angleško pravo pozna načelo, po katerem ni zadosti, da pravici zadostimo, temveč maramo tudi jasno dokaz'li, da smo naredili pravico. Obtoženci morajo imeti priložnost, da razložijo svoje razloge, ki so jih dovedli do takšnega ravnanja. Morajo imeti tudi priložnost, da jih zagovarjajo Najboljši odvetniki. Vsak drugi P°-st°Pefc ne bi pomenil nič drugega ’cot uporabljati iste nacistične me-04e* ki so zdaj v Nilrnbergu na za-toini klopi.
Zakaj traja nilnrberška razprava dolgo? Gotovo bi lahko ugo-jali: fe navadnega morilca lah-o nekaj urah ali dnevih spoznajo za krivega, potem bi lahko tu-ljudi, ki so krivi za smrt milijo-n°8 ljudi, obsodili še v krajšem ča-su- Odgovor na to je, da ima ntlrnberška razprava veliko globlje himene, kakor samo izreči smrtno obsodbo nad obtoženci. V zadnjih štirih mesecih niso javni tožilci objavili samo obtožb, ki težijo posajene obtoženoe.
Zadevo je potrebno pojasniti v
bo samnlenk°Stih‘ kaiti slu-ila ne dobro v sporni«, i0	ie vrP'
rebiti občutek, da	‘w*«o ™o.
nosti odveč in dolgog** je še zasičen s strahotami ul šestih let. se s težavo znLa Z’ la. V splošnem prevladuje nrirodna Zelja po pozabljenju. To je prav nevarnost. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi po prvi svetovni vojni. Dokazila, ki so bila sprva videti ja. sna in vsakomur razumljiva, so ljudje kmalu pozabili ali pa so jim Izginila iz spomina. Hitler je imel jožnost. ko je računal s to človeka slabostjo, da bi naredil eno Ut-jed najboljših orožij svoje propa-Oande: bajko o Nemčiji, ki so ji na-rediU krivico.
To se ne sme znova dogoditi. V ,?,rn,hcrgH sedi nacistični režim na , °"n‘ klopi zodovine. Naši otroci L °“oci n^ih otrok bodo čitali zapisnike niirnberške razprave v vsej Jasnosti. Za razliko od nas ne bo-o imeli osebnih spominov na boje trpUenje, osebno bodo sodili o rntulrn0Sti zaveznišk>c stvari. Za-tten te9a mora, biti razprava izve-ha/lj1 Popolnosti in točnosti, brez toženi^iifl Opustitev. Ce imajo ob-rg t možnost, da se branijo, mo-zabp)di nW°va obramba biti točno 2ležena v zapisnikih.
strDnta<li ne smemo biti ne-ftojfj zaradi navidezne dolgotraj-Jo niirnberške razprave. Končali 8Je 0 takrat, ko bo objavljeno 8ta Važnejše gradivo in ko bodo biol ^P^ašanja dobila odgovor. Prev-Cem * tad°šieno: ne samo obtožen-Pravica"1™* tudi nam samim. Ta Pa ne bo pravica džungle.
oirm<aiciij§kii J n e o n i k A. i. S.
Cena 4 lire
TRST, ponedeljek 25. marca 1946
UREDNIŠTVO: Via S. PelMco 13 • Telefon st. 93854 in 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej- Oglase sprejema izključno: S.PJ., Societš per la PubbllcltA in Italla, Trst, ul. Silvio PeUlco št. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale I* 8). Rokopisov ne vračamo.
Truman za okrepitev
temeljev Združenih narodov
„Resna volja po sodelovanju pa mora biti pri vseh" pravi Spruille Braden
Stalinova Izjava dobro znamenje
WASHINGTON, 25. marca. — V govoru, ki ga je imel na banketu demokratske stranke, je predsednik Truman v soboto izjavil:
«Od načina, kako bomo uredili mir, je odvisen bodoči dobrobit naše države. Sreča in življenje vaših in mojih otrok je na kocki. V njihovo dobro, za Ameriko, za vse človeštvo znova posvečamo svojo delavnost plemeniti stvari miru.
Mi Američani moramo še nadalje živeti junaško. Moderne gospodarske, politične in socialne meje, ki nas zdaj obdajajo, nudijo še večje nezaupanje našim moralnim koncesijam in miselni poštenosti.
Za mir in varnost, ki ja Američani danes lahko uživamo, smo plačali strašno ceno. Naši hrabri zavezniki, ki so prvi občutili težo tujega napada, so pričeli že davno prej plačevati to ceno. Takrat so naši izoiacionisti še razpravljali in skoraj uspeli, da bi upropastili velik del naporov demokratskih voditeljev, ki so hoteli okrepiti našo narodno obrambo.
Vladna preučitev številk jasno kaže, da so naši politični nasprotniki po veliki večini nasprotovali najosnovnejšim obrambnim ukrepom. Ko pa so nadaljnji dogodki pošteno pokazali njihovo kratkovidnost, jih je velik del spremenil stališče.
Amerika mora biti voditeljica za dosego boljšega svetovnega reda. Vzpostaviti skušamo vedno tesnejše prijateljstvo med narodi in okrepili bomo temelje Združenih narodov. Kljub nasprotjem in vsem težavam bomo dosegli svoj namen: napredni in mirni svet*.
Na Istem banketu Je govor.l tu-
Otvoritev zasedanja Varnostnega sveta
Predhodna rešitev perzijskega vprašanja?
S presenetljivo potezo v zadnjem trenotku pred današnjim zasedanjem Varnostnega sveta so Sovjeti predložili odboru za sestavo pravil za postopek Sveta predlog, po katerem bi imeli Sovjeti pravico ugovora glede klasifikacije sovjetsko-perzijskih nesoglasij kot »spora*. Britanska in ameriška vlada bosta proti tej potezi ugovarjali. Njen namen je, povečati moč glasovanja Sovjetske zveze, ko bi obravnavali perzijsko vprašanje in ohraniti Sovjetski zvezi pravico glasovanja.
Moskovska radijska postaja je v soboto zvečer^ javila, da bo umik sovjetskih sil iz Perzije popolnoma izvršen'v petih ali šestih tednih, «če ne bo ničesar nepredvidenega*. Poročilo radijske postaje pravi: »Umik sovjetskih čet iz področja Mešet; Sahrut in Emana, ki so ga pričeli 2. marca, je že skoraj končan*.
Namestnik glavnega tajnika Varnostnega sveta organizacije Združenih narodov Arkadij Soboljev je na tiskovni konferenci v New Yorku v soboto Izjavil, da Je sovjet sito-perzijski spor tretja točka, ki so Jo vnesli v začasni dnevi.l red sedanjega zasedanja.
Dnevni red je naslednji: 1. pravila postopka na zasedanjih Sveta; 2. ustava in pravila za postopek odbora vojaškega glavnega stana, ki bo zasedal istočasno z Varnostnim svetom; 3. preučitev štirih pisem: dveh sovjetskega poslanika Andreja Gromikova, enega severnoameriškega zastopnika Edvvarda Stettiniusa in enega perzijskega veleposlanika Huseina Ale. Soboljev je izjavil, da bodo pisma
Delo medzavezniške komisije
PULJ, 25. marca, — Kot so poročali, je 21. t. m. ob 11.45 prispela v Pulj medzavezniška komisija za Julijsko krajino. V vladni palači jo je sprejel predstavnik Zavezniške vojaške upra-ie polkovnik Orpwood, in predsednik področja Dagri.
Po sprejemu predsednika področja in treh občinskih svetnikov je komisija ob 15.20 prekinila delo; nadaljevala ga je ob 17.05.
Ob 17.30 je sprejela predstavništvo šestih članov G.P.l. in b.A.I.S. Zasliševanje je trajalo do 20.15. Takoj za tem je komisija sprejela škofa iz Poreča in Pulja, ki ga je spremljal njegov tajnik. Prevzvišeni se je poslovil ob 20.40.
Po kratki prekinitvi je komisija ponovno pričela z delom ter ob 21.15 sprejela predstavništvo štirih članov C.L.N.
Ob 22.50 je komisija sprejela tri predstavnie delavske zbornice fEnotni sindikati), ob 23 50 pa predstavnike zvezne delavske zbornice (Julijski sindikati-. V petek zjutraj ob 1.30 je medzavezniška komisija zaključila svoje delo ter odpotovala v Pazin.
Predstavniki raznih ustanov, ki jih komisija ni mogla sprejeti, so izročili spomenice, ki jih bodo preučili.
Ves čas bivanja komisije v mestu so bile pred vladno palačo demonstrancije, ki so včasi oteikočale delo komisije.
Posebnih incidentov ni bilo. Civilna policija Julijske krajine je vršila svojo težko nalogo vzorno.
di tajnik ameriškega zunanjega ministrstva ln bivši poslanik v Argentini SpruUle Braden. Izjavil je: »Naš narod Je odklonil vsak poskus razdelitve sveta v vplivnostma področja. Ta razdelitev bi povzročila le nestalno ravnovesje, l.eterega bi lahko zrušil najmanjši Incident. Združene države bodo popolnoma prevzele svojo odgovornost pri organizaciji Združenih narodov, naš prispevek bo pa brez uspeha, ako ne bo resne volje po sodelovanju pri vseh*.
Iz Washingtona poročajo, da je predsednik Truman dejal, da je bil vedno prepričan, da je Stalin stal. no mislil popolnoma vaupati v organizacijo Združenih narodov in ji nuditi polno zaslombo. Te predsednikove besede je objavil načelnik tiskovnega urada Ross.
Splošno mnenje ameriškegi tiska Jo, da je izjava, ki jo je dal Stalin neki ameriški novinarski agenciji, dobro znamenje.
«New York Times* pravi: »Ta izjava daje organizaciji Združenih narodov najboljše zagotovilo, toda šole razvoj prihodnjih dogodkov bo dal tej izjavi njeno pravo vrednost.
«New York Tribune* piše, da bodo Stalinove besede »prispevalo k ustvaritvi boljšega ozračja v mednarodnih odnošajih*.
Britanski komentar
Glavni uvodniki angleškega tiska mnogo pišejo o Stalinovi izjavi.
«Yorkshire Post* pravi, da kaže razgovor, kj ga je maršal Stalin dovnil.l, dop.sn.kom ameriških dnevnikov, željo, prepričati svet o miroljubnih namenih Sovjetske zveze.
Članek nadaljuje: »Organizacija
Združenih narodov — je izjavil so. vjetski ministrski predsednik — je krepka ustanova za ohranitev mL ru. Kaže, da je razen ene same točke sporazum popoln. Vse tri vele. sile bodo še nadalje ohranile svoje zaupanje v potrebo organizacije Združenih narodov. Zato obstoji u-par.je, da bodo po začetku preuče. vanja perzijskega vprašanja napravili iskrene napore, da uporabijo mehanizem Varnostnega sveta za prrmagamje medsebojnega sumničenja, ki tvorijo glavno nevarnost za sodelovanje treh velesil. Izven vsakega dvoma je, da bo tem boljše, čim prej predložijo vprašanje Varnostnemu svetu. Najvažnejša točka bo v zagotovilu, da so do-
Osebo, ki je poslala v pisarno odvetnika Brauna samokres, pozivamo, naj se javi, da bo kot razbremenilna priča pričala na razpravi proti ravnatelju lista *11 Lavoratoren.
®ceh resnično rešitev. Za rešitev d rZ -*skcea vprašanja je prva stvar, onr„.VOleBl1* ne Predlagajo svojih -ebll0^11^ natln' kakršnega je upo-l«kreni .Lolndon« Višinski in da .	zmenjajo svoja stališča o
perzijskem vprašanju v upanju, da
iTJL TT"1 ^azum. Zamisli gospoda Bevina. da bi preuče-
vaia perzijsko vprašanje komisija treh velesil, ver j .t no ni mogoče več uresničiti; edino sredstvo za uresničenje sporazuma na trdnem temelju je sodelovanje treh velesil* na čemer je ta nasvet temeljil. Organizacija Združenih narodov So vedno nudi najboljše sredstvo za dosego takega sodelovanja. Zaradi tega moramo pozdraviti vero mar. ša'.a Stalina v organizacijo Združenih narodov z optimizmom.* Senator Elbert D. Thomas, predsednik senatnega odbora za vojaške zadeve i*1 filan senatnega odbora za zunanje zadeve je v so. boto izjavil, da pomeni Stalinovo zagotovilo, da hoče podpirati organizacijo Združenih narodov, da misli Sovjetska zveza podpirati načela mednarodnega miru.
Nova francoska nota o španskem vprašanju
PARIZ, 25. marca. — Francosko zunanje ministrstvo je v petek zvečer poolaio VVasIiingtonu in Londonu nadaljnji noti, da bi podvzeli skupno akcijo proti Španiji, kot je Francija že predlagala.
Izdali so poročilo, ki pravi, da Franclja ne bo načela tega vprašanja pred Varnostnim svetom, da pa se ne misli odpovedati pravici, da to atorl kesneje.
Komunisti so zahtevali, da bi se takoj posluzili postopka pri Združenih narodih, Bidault pa se ja temu predlogu uprl. Vodja komunistov Thorez je vztrajal, da stvar predajo Varnostnemu svetu.
V Londonu se je britansko zanimanje za špansko vprašanje zdaj osredotočilo, ln sicer zaradi postopka o razširitvi španske Giralove republikanske vlade.
Britanska delegacija za Indijo
■i,' ,
Državni tajnik za Indijo lord Pelhick Lawrence in sir Stafford Cripps (prvi na desni) sta včeraj preko Cipra in Bagdada prispela v Carachi. Ranes bosta nadaljevala pot v Novi Delhi v Indijo. Monariški minister A. W. Alexander, tretji član delegacije (v sredi), je odpotoval pred nekaj dnevi z Malte v isti
smeri.
Vprašanje prehrane
Trst, 25. marca
Današnje britansko vojaško glasilo »Eight Army News» prinaša sledeči članek:
»Ministrski predsednik Je nedavno odredil, da morajo vse vojaške edlnice polagati veliko pozornost na to, da ne bi v kakršni koli obliki tratile hrane.
V*:sti o svetovnem pomanjkanju brane so sicer na dnevnem redu, vendar je položaj zares težak. Potrebno Je polno sodelovanje vsakega posameznika in vsakega naroda, če s« hočemo izogniti veliki katastrofi.
Četudi bomo dosegli polno sodelovanje, bodo veliki predeli Evropa v položaju, ki bo podoben stradanju. Posledica tega ne bo samo glad in hude bolezni v teh krajih, temveč se lahko tudi zgodi, da ae bolezni pridejo na Angleško, ne da fcl poleg tega še razmišljali o političnih dejstvih, ki ae lahko razvijejo med vsemi državami.
Črna borza nam najprej prihaja na misel. Poleg tega so pogoji, v katerih živi civilno prebivalstvo Avstrije, Italije in Grčije, zelo dobro znani. To prebivalstvo se hrani z najmanjšo količino hrane in položaj lahko postane še slabši.
Anglija ima srečo, da ji pošilja hrano britanski imperij, toda živilske obroke »mo morali kljub temu zmanjšati
Vojašstvo je imelo prednost v prehrani in živilski obroki vojaških sil v Sredozemlju so višji kakor v Angliji. Poleg tega lahko dobi vojaStvo dodatne obroke še v kljub in kantinah.
Glavni stan oboroženih sil Sredozemlja javlja, da bo vojaštvo začelo Stediti z živili, tako da ne bo pomagalo samo civilnemu prebivalstvu doma, temveč bo poizkušalo preprečiti tudi katastrofo v Evropi,

Stedite s hrano
Z veseljem bomo sprejeli vaše pobude za štedenje hrane. Poleg tega lahko že takoj storite prektiine ukrepe.
Čeprav ni videti, da bi posamezni primer zapravljanja živil napravil veliko škodo, je vendar jasno, da je pri tisočih primerih škoda zelo velika. Kadar isto množino živil lahko prihranimo, namestu da bi jo po-
trošili po nepotrebnem, potem je Uspeh dvojen. To je vprašanje danes, jutri in vsak dan.
S tem boste lahko povišali živilske obroke vašim rodbinam doma in^pomagali tudi tistim, ki zapuščajo vojaško službo. Z našimi napori bo veliko pomagano.
Ne jemljite več, kakor lahko pojeste I Posebno kruha.
GENERAL MIHAILOVIČ V ROKAH JUGOSLAVIJE
London, 25. marca
Bivši vojni minister gen. Draža Mihajlovic, Je zdaj v rokah jugoslovanske vlade. Po poročilu beograjske radijske postaje je notranji minister gen. Aleksander Ranko-vie, včeraj zvečer na sestanku obeh zbornic jugoslovanskega parlamenta izjavil, da je Mihajlovic 13. marca »padel v roke Jugoslavije*.
Sedanja jugoslovanska vlada obtožuje Mihajloviča, da Je sodeloval z nemškimi zasedbenimi silami ter postavil svoje edlnice četnikov preti partizanom maršala Tita.
V prvem tasu jugoslovanskega odpora ga je oskrbovala Velika Britanija, toda maja 1944 je Win-ston Churchill naznanil, da bodo vso podporo prenesli na Tita, ker so Mihajlovic ni bojeval proti sovražniku.
Nekaj časa so samo domnevali o kraju, kjer so je skrival Mthajlo-vic. Mnogo njegovih pristašev so obsodili na razpravah zaradi voj-
nih zločinov v Jugoslaviji, ker so pomagali sovražniku.
General Rankovlč je v Jugoslovanskem parlamentu izjavil, da Je pokazal Mihajlovlč med številnimi vojnimi zločinci, ki so se skušali izogniti zasluženi kazni, največjo pretkanost. Skrival se je * ene gore na drugo in iz gozda v gozd. Bil je zelo pretkan, a naša varnostna s/užba ga Je prekosila. Njegovo zadnje za točit'do Je bila neka stara železarna, kjer je ostal s samo 11 vojaki. Zdaj ae ga je dežela reš.la.
PREPOVEDANI USTI
BEOGRAD, 25. marca Jugoslovansko ministrstvo za in. formacije Je v soboto prepovedalo širjenje treh britanskih listov v državi. To So »Cathollc Herald Time*. katollJki tednik, za socialne reforme v skladu s papeško socialno teorijo, »Time and Tide», britanski neodvisni tednik ter revija «19th Century and after*. Porodilo ministrstva pravi: »Članki teh listov s0 polni žalitev ln obrekovanj naše države. Poleg tega širijo lažne in alarmantne vesti*.
preučili kot eno samo točko. Svet pa bo določi, ali naj najprej preučijo Gromikovo zahtevo po odložitvi preučitve perzijskega ugovora ali pa Stettinlusovo pismo, ki predlaga, da bi to točko preučili kot prvo.
Kot javljata agenciji »Reuter* ter »International News Service*, je perzijski ministrski predsednik Sultaneh v soboto izjavil novinarjem, da bodo pogajanja s Sovjetsko zvezo verjetno uspela in bodo sovjetske čete Perzijo Izpraznile pred ponedeljsklm sestankom Varnost, nega sveta.
Sultaneh je izjavil, da je ta re-š.tev vprašanja »možna*. Poleg tega je zatrdil, da ni prejel nikak'h poročil o gibanju sovjetskih čet v severni Perziji. Izjavil je, da so te vesti brez podlage. «Ne delam sl skrbi — je nadaljeval Sultaneh — zaradi sovjetskih poskusov, da hi zasedanje Varnostnega sveta odložili, ker bo perzijsko vprašanje na vsak način predloženo Varnostnemu svetu, ko se bo sestal.*
V	radijski oddaji ob priliki proslave novega leta je Sultaneh o-n.enil tudi perzijako-sovjetake od-
nošaje. Dejal je, da ob priliki njegovega obiska v Moskvi ni bilo mogoče zbrisati vseh nesporazumov in sporov med obema državama in dodal:	«Z nameni generallsimn
Stalina do Perzije in s prijateljstvom, ki obstaja med Perzijo in Sovjetsko zvezo, upam, da bomo v novem letu lshko dosegli sporazum med obema državama in začel' novo obdobje v naših odnošajih s Sovjetsko zvezo, ki bi sloneli na trdnih temeljih in na obojestranskem spoštovanju.*
V	vvashingtonskth uradnih krogih so v soboto zvečer izjavljali, da so bdi presenečeni nad novico :t Teherana, po kateri naj bi Sultaneh Izrazil željo, da bi vprašanje lahko ugodno rešil s pomočjo direktnih pogajanj. V Washing-tonu so tudi presenečeni «nad pomanjkanjem sporazuma* med perzijskim ministrskim predsednikom in njegovim veleposlanikom v Združenih državah.
Egiptovski odposlanec pri Varnostnem svetu Mahmound Hasan paša Je v Washingtonu v soboto zvečer Izjavil, da mu njegova vlada še ni poslala nikakih navodil, za pred lažitev posameznih vprašanj bodočemu zasedanju.
Pomen pogodb
v Vzhodni Evropi
Jugoslavija in njene sosede imajo veliko korist, da ohnmijo prijateljske odnošaje z narodi, ki še naprej lajšajo njen brezupni gospodarski položaj .
LONDON, 25. marca. — »Times* podaja pregled pogodb, ki so jih sklenili v Vzhodni Evropi ln piše:
«Obiska maršala Tita v Pragi, kjer je bil (prejšnji teden) gost predsednika Bcncša, predstavlja z obiskom, ki ga je maršal lito napravil pretekli teden v Varšavi, nadaljnji korak k sodelovanju med narodi Vzhodne Evrope. Zgrešeno bi bilo, še bi preveš dobesedno tolmačili uradno označbo tega obiska — 'državni obisk brez kakršnega koli političnega pomena’*.
Določbe jugoslovansko-poljske pogodbe, ki so Jo ob priliki obiska maršala Tita, podpisali v Varšavi, izgledajo ree bolj omejene kot določbe pogodbe o »prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem so-dtlovanju*. ki sta jo preteklega aprila podpisali Sovjetska zveza ln Jugoslavija po eni Jn Poljska po_
CE3K0-JUGOSLOVANSKA PRIJATELJSKA POGODBA
New York, 25. marca
BBC» poroča, da so včeraj podpisali v Pragi prijateljsko pogodbo med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Radijska postaja je javila, da je maršal Tito v komentarju o pogodbi izjavil, da meni, da bo Češkoslovaška imela posebne olajšave v pristaniščih na Jadranu. Radijska postaja dodaja, da bodo splošno poročilo o pogodbi izdali v ponedeljek v Pragi in Beogradu.
ALJEHIN UMRL
Llsbona, 25. marca Včeraj Je murl, zadet od kapi, svetovni šahovski mojster dr. Aljehin,
Trans jordanlja nova neodvisna država
Konec britanskega mandata
LONDON, 25. marca. — V petek je s podpisom pogodbe o medsebojri pomoči in zavezništvu med Veliko Britanijo in Transjordanijo (pogodbo so podpisali v zunanjem ministrstvu v Londonu) nastala nova rauslimunska država.
Podpis pogodbe pomeni konec britanskega mandata nad Transjordanijo, mandata, ki se je pričel ob koncu prve s/etovne vojne; Transjordanija je poetala absolutno neodvisna država:
Besedilo pogodbe bodo objavili šel« po predložitvi britanskemu parlamentu, kar se bo zgodilo v začetku tega tedna. Diplomatski dupisnlk agencije »Reuter* pravi, da menijo, da so Jo sklenili po vzorcu anglo-iraške pogodbe iz leta 1930, s katero se je končal britanski mandat nad omenjeno deželo.
drugi strani, ali pa kot določbe pogodbe o sovjetsko-češkoslovaskem zavezništvu.
Nova pogodba je izrazito naperjena proti napadu z zahoda:	obe
stranki si medsebojno obljubljata »takojšnjo vojaško ali drugačno pomoč*; če bi se zaradi napada ena ali druga stranka znašla zapletena v vojaške operacije proti Nemčiji, ali proti državi, ki ae je v vojni bojevale na strani Nemčije, ali državi, ki je bila neposredna zaveznica Nemčije ali ene Izmed nje-n.h zaveznic. Pogodba obljublja tudi pomoč za »vsak poizkus, ki bi imel namen odstraniti vire napada ln za ojač.tev miru ter svetovne
varnosti*.
Države Vzhodne Evrope so včasi vzbujale vtis, da obračajo hrbet zahodnim državam, katerim ao bile in so toLko dolžne pred, med ln po vojni.
Vsekakor pa ima Jugoslavija, enako pa tujj njene sosede, veliko korist, da ohrani prijateljske odnošaje z narodi, ki niso le v stanju, da se naprej lajšajo njen brezupni gospodarski položaj, marveč Izvajajo tudi močen vpl!v na Nemčijo ln na t ste njene bivše zaveznike, poti katerim organizira maršal Tito varnostni sistem*.
Vohunstvo v Kanadi
Izpovedi Igorja Gušenka
TORONTO, 25. marca. — Igor GuSenko, ki je bil dode. Ijen tajnemu uradu za šifriranje pri sovjetskem poslaništvu v Ottaivi, je v petek pričal na razpravi proti poslancu kanadskega parlamenta iz Montreala Fredu Rossu, ki so ga obtožili, da je dal Sovjetski zvezi tajne informacije. Gulenko je ob tej priliki priznal, da je v Kanadi deloval oddelek sovjetske varnostne policije.
GuS:nko je izpovedal, da je prišel v Kanado leta 19iS., (n sicer z letalom. Dopotoval je skupaj z vojaškim atašejem v Kanadi polkovnikom Zabotinom in s polkovnikom Ramonovom. Zabotin je ustanovil svoj posebni urad, ki je bil ločen od sovjrtskega poslaništva.
Gušenko je izjavil: »V Kanadi je bilo središče sovjetske vohunske organizacije:*; imela je namen dobiti s pomočjo agentov informacije, ki 6i koristile Sovjetom. Pošiljke so pošiljali v Sovjetsko zvezo dvakrat mesečno, (n sicer po dveh diplomatskih slih, ki sta potovala po morju. Sovjeti so organizirali posebno vohunsko mreto, *ki se je posluievdla posebnega oporišča, ki
ga je predstavljala kanadska komunistična stranka». GuSenko je izjavil, da ima v tem pogledu *do-kumente, ki dokazujejo resničnost njegovih izjav*.
POTRDITE? OBSODBE
Tokio, 25. marca General Douglas MacArthur. vrhovni poveljnik na Japonskem, Je potrdil smrtno obsodbo generala Masahara Home, bivšega japonskemu poveljnika na Filipinih.
General Homa Je odgovoren za znani «pohod smrti* na Bataanu. pri katerem Je umrlo približno 16.000 amerižkih ln Japonskih vojakov.
VPRAŠANJE BEGUNCEV
Atlantic City, 25. marca
Po poročilu sI.N.S.* je britanski državni minister Philip Noel Baker v soboto izjavil na konferenci ustanove UNRRA, da je naklonjen politiki, da beguncev ne prostiijo k vrnitvi v domovino.
Po poročilu «I.N.S.» je Noel Baker izjavil, da se je Velika Britanija prilagodila ameriškemu zadržanju, kot ga je iznesel zunanji minister Bgrnes. Poleg tega je izjavil, da njegova vlada ne more sprejeti poljskega predloga, po katerem svetovna organizacija za pomoč ne bi smela še nadalje podpirati beguncev, ki se iz političnih razlogov nočejo vrniti v domovino. Baker je dejal: ePredvsem moramo upoštevati osebno svobodo. Borili smo se v vojni za potrditev pravic človeka v svobodi».
Istočasno je Noel Baker odklonil kot neutemeljene pritožbe poljskega odposlanstva po katerih delo ustanove UNRRA na Poljskem ni odgovarjalo pričakovenjem poljske vlade.
Domnevajo, da so glavne politične točke pogodbe sledeče: 1. ustanovitev neodvisne Transjorda-r. je, ki bi imela pogodbo o trajnem miru In prijateljstvu z Veliko Bri-tenljo; 2. Izmenjave dlplomatsk.h zastopnikov; 3- nobena izmed obeh držav ne bo do tretje države zavzela stališča, ki ne bi bilo združljivo s pogodbo o medsebojnem pr-.lateljstvu med obema državama; 4. transjordanska vlada bo odgovorna za vzdrževanje miru; 5. Velika Britanija bo podprla prošnjo Transjordanlje za sprejem v organizacijo Združenih narodov.
Pogodba Ima predvidoma naslednje vojaške klavzule: 1. medsebojno pomoč v primeru, če bi bila ena izmed obeh držav zapletena v vojno, kar vključuje uporabo transjordanakih prometnih sredstev a strani Velike Britanije; 2. olajšave Britancem za čuvanje ol.ievoda, ki teče lz Kirkuka v Iraku preko Transjordanlje v Ha -fo v Palestini; 3. Velika Britanija to na transjordansko prošnjo nudila olajšave za pouk tranajordar,-ekega vojaškega osebja. •
JUGOSLOVANSKI VOJAŠKI IZDATKI
London, 25. marca Jugoslovanski preventivni preračun za prihodnje leto predvideva za vojno ministrstvo nakazilo 1C milijard in pol dinarjev, kar je skoraj tretjina glavnih predvidenih izdatkov. Finančni mir.ister je dejal v parlamentu, dh je ta vsota potrebna za izboljšanje partizan, skih odredov in narodne milice.
TRETJI DAN GASPARINIJEVE RAZPRAVE
Sodišče na ogledu v škedenjski šoli
Poziv anonimnemu piscu v časnikih in radiu Nadaljevanje zasliševanja obrambnih prič
TRST, 25. marca. — Tretji dan razprave, ki teče pred vlSJlmsodiščem Zavezniške vojaške uprave v Tratu proti ravnatelju lista «11 Lavoratore* Leopoldu Gaspariniju, so končali z dvema sklepoma: 1) določili so oblak predsednika, ene priče, policistov in drugih v Skedenjsko šolo, da bi poskusili določiti položaj, s kateroga kot ao zagotavljali, naj bi policist streljal z revolverjem in 2) da bi trtalki tlak in rsdlo posval pisoa anonimnega pisma, da ss v korist pravice javi kot priča.
Gospod Gasparini je obtožen, da je prekršil dva člena Ukazov Zavezniške vojaške uprava, ln sl* cor. da je odgovoren za objavo nekega članka z namenom, da vznemiri prebivalstvo in drugič, da je povzročil kaznivo dejanje proti redu v zasedenem področju. Omenjeni članek je zatrjeval, da so začeli člani civilne policije Julijske krajine, ko so stopili v šolsko sobo v Skednju streljati, medtem ko so Učenci skušali pobegniti skozi okna. »Policija — je zatrjeval razen tega članek — je brutalno ravnala z materami, ki so posegle v dogodke.*
Predsednik sodišča Je major angleške vojske F. H. Bayliss; tožilec je poročnik ameriške vojske Marshall A. Miller, Gospoda Gasparinija branijo odvetniki Franc Tončič, Ernesto Braun, Camlllo Foreslo, 3 run o Plazsa ln Angel Kukanja.
Nadaljevanje petkove razprave
Naslednja priča Amalija Schri-nea Je dejala sodišču, da Je sla v šolo, kjer Je imela svoje otroke. V sobi je videla policiita s brzostrelko »pripravljenega za strel*. »Takrat sem zbežala, ker j« bilo enemu izmed otrok slabo ln sem zavpila, zakaj ne pride na pomoč, Nato Je prišel neki policist, ki Jo Je udaril po rami ln Jo odrinil. Nato je odšla po atopnloah a bolnim o-trokom.
Predsednik: «Ste slisali streljati?*. »Da. Ko asm šla po stopnicah, sem slišala strel*. «Kako Je ravnala policija z ljudmi? na spodoben način ali ne?». «Obneiala s« js grdo*. Na tej točki je citirala obramba prevod, ki ga je podal tolmač o besedi grdo, ki ga je uporabila Sohrlnsa, ki Je pričala v slo-venščinl in ki pomeni «grdo». Da bi bolje izrazila svoje mnenje, je Schrinea dejala: »Policisti so bili razdraženi in so kričali.*
Predsednik: «V mojih zapiskih v beleinlcl Ima beseda «grdo» Miri pomene. Prerešetal sem Jo od desne na levo. Imam precej dobro sliko o ravnanju policije tistega dne, kakor so pač izpovedale priče.* (Obrnil se je k priČO: «All so bili otroci ln učiteljica vsi v razredu, ko ste vstopili?*. «Bila Je velika zmešnjava ln v solskl sobi so bili štirje otroci*. «AU so jokali?*. «Ne vem, ker takoj ko sem videla otroka, nisem polagala važnosti na n'č drugega, kot na to, da eem z njimi »bežala*.
Sobotna razprava
Ob pričetku zasedanja je omenil odvetnik Tončič revolver la anonimno pismo, ki so Ju izročili v petek predsedniku. Izjavil Je. da so uresničili predsednikov predlog: lLt «11 Lavoratore* Je objavil piscu pisma, naj pride na sodišče v ko-
rist pravice. Nato Je proetl predsednika, če bi hotel zaprositi AIS, da bi objavila podobni poziv v o-stallh tržaških časopisih. Predsednik sodišča J« stopil nato v stik z nekim predstavnikom AlSa.
Kot prva je pričal% Georgina Prontijeva, ena izmsd mater, ki je šla v šolsko sobo slovenske šole v Skednju. Izjavila je, da je bila v sobi zmešnjava ln da je imel neki policist svojo brzostrelko namerjeno na ljudi. Učenci ao kričali, Nekatere *fbo *o zahtevale, da Jim Izročijo zastave.
Odvetnik Tončič; «Zakaj ste hotele zastave?* Prontijeva: «Ker so bile naše; ml emo se bojevali zanje.* Ko jo odgovorila predsedniku, je Prontijeva izjavila, da je policist z brzostrelko zatrdil: «Ako ne odidete, bom streljal.* Otroci so se zagnali proti oknom ia vpili-»mama, mama, mama*. Ravnanje policije Je bilo več kot brutalno.
Na predsednikovo vprašanje, Je priča nadaljevala: «Policist v olvL lu je želel, naj odidemo, toda me nismo hotele oditi.*
Predsednik:	»Videti je, da se
končno približujemo resnici.* Ko je nadaljevala, Je gospa Fronti dejala, da so prišli za tem še drugi policisti, ki bo izrivali zenske iz sobe. Po roki jo Je udaril neki policist s pendrekom, videla pa je tudi štiri druge žene, ki so jih tepli po rokah, glavah In hrbtih. Pozneje, ko je Sla po stopnicah doli, je slišala strel«.
V odgovor odvetniku Tončiču, Je priča Izjavila, da so njenega brata odvedle nemške SS in ga deporti-rale v Nomčtjo. Predsednik je posegel vok« in dejal, da to nima ničesar skupnega z razpravo.
Odvetnik Tončič je zaprosil, 'da bi mogli dati izjavo o usodi brata v zapisnik; tej prošnji je predsednik ugodil. Ko jo je vprašal toži-
Razprava v Niirnbergu.
MIROVNA POSREDOVANJA
Zanimive izpovedi švedskega industrijca
Nlirnberg, 25. marca
Prt nadaljevanju razprave proti vojnim zločincem v Niirnbergu so predvčerajšnjim končali zasliševanje Gorlnga. Kot pričo, ki jo je navedla Gorlngova obramba, so začeli zasliševati »vedskega industrijca Birgerja Dahlorusa. Priča jo govorila angleško; pojasnila Je sodišču, da j« kot zasebni švedski državljan avgusta 1939 posredovala med Anglijo ln Nemčijo z namenom, da bi ohranili mir. Dahlerus jo izjavil, da Jo takrat v nekem razgovoru dejal Gorlngu, da js angleškemu narodu dovolj ln da n0 bo več prenašal nadaljnjih napadov; pripomnil Je, da Velika Britanija ni nikdar Imela enakih namenov ln da bi nemška zasedba Gdanska pomenila vojno s Poljsko in Veliko Britanijo. Obvestil J« torej obtoženca Očringa, da je na osnovi razgovorov z dobro poučenimi angleškimi kregi, med katerimi Jo delj čaea bival spoznal, da britanski narod popolnoma odobrava zadržanje vlad«.
Po kratki prekinitvi razprave, k. je nastala zaradi poškodb« na oddajnikih, j« priča nadaljevala s svojimi Izjavami in pojasnili. Leta 19*9 »o na švedsko pobudo hoteli vzpostaviti stike za pripravo sestanka angleških ln nemških zastopnikov. Julija, ko so prejeli Hitlerjevo odobritev, Je Imela švedska vlada za primerno, da ne posreduje neposredno, temveč preko posrednika Dahlerusa. Dne 7. avgusta 1939 ao se angleški la nem. ški zastopniki z Dahlerusom sestali v Schlesvrlg-Holstelnu n® seji, na kateri je bil prisoten tudi Gttrlng. Dehlerus je pojasnil GČ-ringu, da želi Velika Britanija mir, toda ne miru za vsako ceno. Angleški zastopniki so ob vrnitvi v London podali poročilo zunanjemu ministru. Na sestanku so sklenili, da bi bila potrebna konferenca, kattre naj bi se udeležili tudi italijanski ln francoski zastopniki; Hitler j« v glavnem pristal na zamisel takšn« konference, toda 23. avgusta je Gčrlng Dahlerusa nepričakovano poklical v Berlin ln mu sporočil, da je postal položaj skrajno kritičen. Med Nemčijo ln Poljsko Ailso dosegli sporazuma.
Gorlng je sporočil Dahlerusu željo nemške vlade sa dosego sporazuma z Veliko Britanijo in ga prosil, naj odpotuj« V London, da obvesti o tej želji angleško vlado. Priča j« odpotovala v britansko prestolnico, kjer s« J« sestala s Halifazom. Gb vrnitvi j« Dahlerus zvedel od Goringa, da je le malo upanja, da bi mirno rešili pereča vprašanja-
Dahlerus je podrobno pojasnil poskus«, ki jih j« storil za dosego mirne rešitve mednarodnih naspro-
lec, je Prontijeva dodala, da jo bila v strahu za svojo hčerko, ki pa ni bila v šolski sobi v drugem nadstropju. Rešiti j« hotela svojo zastavo. Nekega učenca, ki Je padel na hodniku v nezavest, so prenesli v noko gostilno,
Tožilec: «Ste peljali vašo hčerko domov?* Prontijeva: »Moja hčerka ni bila tistega dne v šoli. Mislila pa sem, da js bila.*
Razburjene in mirne
Tožilec je pokazal leseno peresni-co. Prontijeva Jo dejala, da je sicer videla po klopeh ln po tleh Sobe precej teh peresnic, da pa ni vide. la nikogar, ki bi jih vrgel tja. Ko je nadaljevala s pričanjem, je govorila o materah, ki so hotele rešiti svoje otroke in je nato zagotovila, da so bile ženo mirne. Pred. Bednik: »Vendar, gospa, saj niste mogle biti Istočasno razburjene ln mirne.* Prontijeva Je nato dodala, da je policija hotela, naj bi žene odšlo, da pa te niso hotele oditi, ker so zahtevale svoj« zastave. Predsednik: »Ako bi vi in ostale žene Čakale zunaj ln bi tam zahtevale zastave, ne bi bilo v šolski sobi nlkake zmešnjave.* Priča je odgovorila, da če n* bi bila ona tam, bi bile pa druge osebe In je razen tega dodala, da Ce ne bi prišla policija — če n« bi nihče vstopil v šolsko sobo — ne bi bile žene v strahu za varnost svojih otrok. Ko je predsednik vprašal, če hi spoznala ostale žene, s katerimi so sla. bo ravnali, je Prontijeva dejala, da bi jih spoznala, če bi jih videla.
Za Prontijevo jo pričala Virginia Michelazzljeva, ki je opisala dogodek v šolski sobi. zatrdila je, da j« zahtevala zastave od policista z brzostrelko, ki pa JI Je odgovoril odklonilno. Zahtevala Je od njega, naj zapusti Solo, ker so tam otroci. Vstopila Je med otroke v šolsko so-bo, kjer so se tl prestrašeni skrl. vali pod klopi. Druge osebe so pri. hajale k vratom šolske sobe. Slišala Jo, da Je dejal podnadzornik Marc on policistu z brzostrelko: »streljaj, streljaj*, vendar pa policist ni streljal. Odšla Je Is sobe zaradi utrujenosti In ker Ja policija podila ljudi ven. Ko Je pozneje Ml-chelazzljeva Izjavila, da jo j« policist udaril s pendrekom istega dne popoldne, Je predsednik dejal, da ga to, kar se Je dogodilo po Incidentu v šoli, ne zanima. Odvetnik Tončič J« potrdil, da to kar se je zgodilo popoldne, ne velja kot pričevanje. Predsednik je podčrtal, da popoldanski dogodki niso mogli vplivati na članek, ki ga je objavil dnevnik, ki so ga prodajali po cestah, preden so »e ti dogodki Izvršili.
Odvetnik Je dejal, da je bilo to, kar se je zgodilo popoldne, v zvezi z jutranjim dogodkom v Soli.
H koncu je predsednik vključil v svoje zapiske dejstvo, da Je «ta priča dajala, da Jo je udaril popoldne policist s pendrekom*.
Zmedeni odgovori
Na vprašanje odvetnika Tončiča, je Michelazzljeva dejala, da je bilo ravnanje polletje surovo. Policist z brzostrelko je dejal: »Izginite, sicer streljam*. Policisti so silili žene lz sobe.
Ko Je predsednik stavil Vprašanje. ali so skušale tene ubogati policiste in iti iz sobe, ni mogel predsednik nekaj minut dobiti ne «da», ne «n«». Končno Je predsednik naprosil tolmača, r.aj ponazori dogodek In izrine predsednika lz sobe, Oba sta vstala, tolmač ga Je porinil.
«Ali je bilo tako?*, je vprašal predsednik. «Da, točno tako*, je odgovorila priča. Minuto pozneje je priča dejala, da ni mislila, da ho-četa predsednik in tolmač to, kar je storila policija.
Predsednik, ki Je bil že maio vznemirjen, je poizkušal nato nadaljevati zasliševanje na drugačen način. Priča j« spet dejala, da je bila policija brutalna. Medtem ko Je bila izven šolske sob«, v kateri ao bili policisti, Je slišala trušč. Predsednik Je močno udaril s ko-som ksa po svoji mizi. »Ali je bil zvok podoben temu?*, je vprašal. Priča J« odgovorila, da ne.
Nato Je prišlo na vrsto vprašanje položaja, v katerem je držal policist v Solskl sobi svojo brzostrelko. Policist Pizzino, ki j« bil navzoč v razpravni dvorani, Jo dal orožje na ramo ln Michelazzljeva mu ga Je nastavila za strel vzporedno s podom. Priča Je Izjavila, da je gledala cev orožja na otroke, ki so bili v šolski sobi. Po presledku j« dejal predsednik, da so ga obvestili, da so nekatere osebe izven sodišča komentirale dejstva, da Je v času zasliševanja policijskih prič opomnil občinstvo zaradi motenja, medtem ko tega dane« med obrambo, ni storil. Dejstvo, zaradi katerega ni opomnil občinstva, da-
hih policisti v Solskl sobi pri razganjanju pendreke. Ko so ljudi razgnali in ko je zapustila razred, je slišala strel. Desinovičeva je spoznala pred sodiščem policista Piz-zina, ki j« nastopal proti njej »zelo brutalno*. V odgovor tožilcu, je priča dejala, da je razobesila zastave v prvem nadstropju šole po Italijanskih učilnicah. Predsednik: »Od kod je prihajal pok strela?* — «1» razreda v drugem nadstropju.*
Po odmoru, ki je bil namenjen kosilu, Je naglasil predsednik brati licem, da se morejo tako oni, kot on sam pcelužlti AlSa In tržaško radijske postaje, za objavo poziva avtorju anonimnega pisma, da naj pride v korist pravice pred sodi. šč«.
Ta poziv bi mogla radijska po. staja objaviti večkrat v italijanskem in slovenskem jeziku. Odvet. nlkl so to sprejeli in se zahvalili predsednikovi ponudbi.
Prva priča popoldne Je bila go. spa Emilija Prosenova, ki je deja-la, da Je bila 8. marca v šoli »nesreča*, kakor Je bila «nesreča» 9. marca In vse zaradi zastav. 9. marca je šla v razred v drugem nad. stropju. Zastave so ložal« po tleh. »Vljudno* je prosila policista, naj ji da zastave, kar ji je odklonil. Znova ga je prosila, nakar ji je odgovoril: «Ako ne odidete, streljam* In je nameril brzostrelko proti njej.
Pozneje ss jo policist zmedel, ko ao v sobo vstopile še druge osebe. Pobrala je s tal sedem zastav. Potem je slišala strel.
Ko so ji pokazali sliko šolske sd. b?, je gospa Prosenova označila, kja
1e policist stal z brzostrelko. Neki
drugi policist, tako je pristavila, je imel revolver.
Predsednik: «Rekll ste, da Je imel revolver?* — »Bila sem, »me. dena. Ne vem točno, kaj Je bilo, toda nekaj je imel v roki.*
Med nadaljnjim zasliševanjem j* gospa Prosenova dejala, da ne more priseči, da je bil mož, ki je imel nekaj v roki, tisti, ki je oddal strel. Bill so otroci na oknu, ki so vpili: »mama*. Ni vedela, ksllko Jih Je bilo.
Ko so stavili vprašanja o ravnanju policije z ljudstvom, Je predsednik opomnil odvetnika Tončiča na dejstvo, da odvetniku po britanskem in ameriškem postopku, na katerega je sodišče vezano, ni dovoljeno, da polaga besede v usta priče.
Ko je priča odgovorila odvetniku Tončiču, je dejala, da nje osebno policija ni topla, temveč druge žen-ske.
Odvetnik ki je omenil dejstvo, da je priča dejala policistu v sobi: «Ublll ste mojega sina; ubijte zdaj tudi mene*, je vprašal Prosinovo, kdo je ubil njenega sina. Odgovorila je, da So ga fašisti ubili, ko se je kot partizan bojeval leta 1943. v Istri.
Predsednik: »Ne verjamem, da so policijo Julijske krajin« organizirali že leta 1943, Ali Js bil mož, lcl je naperil revolver proti vam. tisti, ki je ubil vašega sina?* Priča: «Ne.»
Sehumanova J« rekla, da Ji poskušala vstopiti v šolo, toda da so jo surovo zavrnili ter tako preprcv. čili, da bi vstopila v poslopje.
Lorenzo Moraio je videl
tij. Toda vsi poskusi so se izjalovili zaradi filhrerjevega stališča.
»Od prvega treaotka, ko sem govoril s Hitlerjem — Je nadaljeval Dahlerus — sem imel vtis, da imam posla z demonom. Najprej je mnogo govoril o politiki in nemških namenih in pri tem zadržal popolno mirnost. Na mah pa je bilo videti, da Izgubil nadzorstvo nad samim seboj; začel je kričati ter korakati vzdolž ln počez po sobi. Zgradil bom tisoče podmornic, letal, nadletal ln dobili bomo vojno. Bojevali se bomo eno, dve ln če bo potrebno tudi deset let; zdrobili bomo Poljsko kot oreh.
Osebno, je dejala priča, sem imel vedno vtis, da Je bil Gbring Član nemške vlade, ki sl je predvsem prizadeval ohraniti mir.*
Dahlerus j« dodal, da je izročil Goerlngu Halifaxovo pismo. Nato je odpotoval z letalom v Veliko Britanijo s epomenloo, ki Je vsebovala Hitlerjevo mnenje, podano v sledečih točkah:	1) zavezniški
pakt Z Veliko Britanijo, 2) britansko pomoč Nemčiji za dosego Gdanska in poljskega koridorja, 3) nemško jamstvo Poljaki, 4) sporazum o bivših nemških kolonijah, 5) nemško pomoč za obrambo britanskega imperija. Dahlerus Je izjavil, da je o teh točkah razpravljal v Londonu s Chamberlainom ln Hallfaxom.
Velika Britanija je bila pripravljena na sporazum glede zavezništva z Nemčijo, a odbila je Idejo nemške pomoči za obrambo imperija in pojasnila, da ne more biti nobenega razpravljanja o vprašanju kolonij, dokler Nemčija ne bo demobilizirala.
Dne 29. avgusta Je Goring tele-foniral Dahlerusu in mu sporočil, da je britanski odgovor, ki so ga prejeli, zelo zadovoljiv in daje upanje, da se bo možno izogniti vojni. Kesneje Je Gčrlng ponovno telefoniral in mu sporočil, da je bil sestanek med Hitlerjem in veleposlanikom sirom Nevillom Hea. dersonom zelo nezadovoljiv in so tedaj izmenjali trde besede. Gčrlng Je naprosil Dahlerusa, naj ponovno odide v London ln pojasni, da pripravlja Ftlhrer načrt o Poljski. V Londonu se Je Dahlerus ponovno sestal s Chamerlaicom, lordom Ha-lifaxom la sirom Horaceom Wilso-
nom. ki Je bil tedaj stolni tajnik J neg_ je v tem, da se je zdržalo do-
Naslednja priča Marija Sonova Je pripovedovala, kako je skušala vstopiti V šolsko sobo v drugem nadstropju, toda to JI Je preprečil neki policist, ki Jo Je vprašal, zakaj želi vstopiti. Odgovorila je, da ne želi nič drugega kot samo to, da ne odstranijo zastav. Dejala je: »Zastave so znamenja, za katera •3mo se berili ter Jih hočemo pokazati zavezniški komisiji.* Policist jo Je udaril z roko po obrazu. Skozi vrata šolske sobe Je videla otroke, ki so tekil proti oknom ter vpili: »mama, mama*.
Ko Je odvetnik Tončič vprašal pričo o trpljenju, ki so ga Ji prizadeli SS oddelki, ker je skrivala partizane, je predsednik posegel vmes ter pripomnil, da je »trpljenje te gospe Samo ena lzrtiM stotin la tisoč žalostnih zgodb te vojne.* Odvetnik ToočIVj« odgovoril, da so stvari, ki so se zgodile, globoko prizadele ljudstvo. Predsednik: »Ze večkrat sem rekel, da telim dati branilcu vso možnost; toda to, kar so Nemci stcrtll tej gospe ali njeni družini, nima nobene važnosti v tej razpravi.*
Ko J* nadaljeval zasliševanje policistov, ki so jih poslali v Skedenj, je predsednik naglasil, da ni nihče izmed policistov, razen dveh ali treh, služil v fašističnih republi. kanskih organizacijah ali delal za Ntmce. Dva sta bila prisiljena stopiti k Organizaciji «Todt», eden pa je moral služiti v tržaški protiletalski zaščiti. Branilec ni slišal, da bi kakšen policist izjavil, da je bil po 8. septembru 1948. v SS oddelkih ali kakšnih podobnih organizacijah. Branilec se Je moral omejiti z Izjavami teh desetih policistov.
Odvttnlk Tončič Je ponovil, da mora priče vprašati o njihovi preteklosti, da lahko sodi o verodostojnosti.
Predsednik Je vprašal odvetnika Tončiča, da stavi pričam Ista vprašanja, kot Jih je stavil policistom: »Ali ste bili v ikvadristlčnlh formacijah, v SS oddelkih ali Gesta-pu?» Ce bi to branilec zahteval, bi s« predsednik prepričal, da nobena Izmed razbremenilnih prič ni bil« nikoli, četnik ali »kvadrlst.
Ob približno 17. url se je Lorenzo Mcrablto vsedel na klop za priče tor Je začel pripovedovati, da Je vidci uniformiranega policista v šolski sobi V drugem nadstropju E revolverjem v roki. Okoli njega so bili možje ln Žene. Policist Je dejal: »Pojdite, ali pa bom streljal.* Mo-ablto Je slišal udarec petelina in revolver Je odpovedal. Nato je vi-
del, kako je neka oseba prijela po-liolsta za roko in mu izbila orožj«. Nato je slišal strel, nekoliko pozneje pa je policist prišel po stopnicah s krvavim obrazom In kričal: «Pomoč, mama, mama.* Policisti so odšli.
Morabito je spoznal Pizzlnija v dvorani kot policista, ki J« imel
revolver.
Tožilec: »Koliko ste bili oddaljeni od moža, ki je Imel revolver?* — «NekaJ metrov: dva ali tri.*
Morabito pa js dejal, da je potem videl istega policista brez revolverja in z krvavečo glavo, a da ne more povedati, kdo Je vzel revolver. Revolver je bil temne barve. Ni mogel spoznati vrste orožja.
Pokazali so fotografije in, Mora-bita 'so strogo Izpraševali o polo-žaju polj deta v šolski sobi,, ko Je padel-, stool.iMed . izpraševanjem so se predsednik, javni tožilec, odvetniki la tolmač zbrali okrog priče ln fotografij. Morabito je Izjavil, da ne razume fotografij ln da ne more biti gotov o položaju policista, če Jih pregleda. Ce bi mogel Iti na mesto, bi mogel pokazati odgovarjajoča položaja policista ln samega sebe v trenotku, ko je padel strel.
Odvetnik Tončič Je nato ponovil predlog, ki ga jo stavil, da naj bi v prid pravice napravili ogled na mestu, ki naj bi se nanašal na položaj policista v razredu.
Predsednik: Ce privolim, bo šla priča z menoj takoj v mojem avtomobilu.*
Nekaj minut pred 18. uro Js predsednik privolil, da odidejo on, priča, Javni tožilec, odvetniki in prizadeti policist takoj v škedenjsko šolo.
Nato Je sodišče preložilo razpravo na ponedeljek, ko bodo zaslišali ostale razbremenilne priče.
Odhod v Solo
Predsednik Javni tožilec, odvet. niki, priča Morabito, stenograf o. brambe znatna skupina časnikarjev in različni člani civilne policije Julijske krajine, so nato zapustili justlčno palačo in se Odpeljali Skedenj, kamor so prišli približno ob 18.15.
Najprej s° odšli v razred v pritličju, kjer ao povabili Morabito, na; nadaljuje svoje pričanje. Zahtevali so od njega, naj ponovi svoje g' banjo 9. marca v razredu. Vstopil je s hodnika v razred ia se nameril proti zadnjemu oknu na steni, na desno od vhoda. Ob tej točki so ga pozvali, naj postavj člana po. 11 olje Julijske krajine v položaj,
katerem je, kot izjavlja, videl po. liclsta a revolverjem. Predsednik J« vprašal pričo, 5e je razred podoben tistemu, v katerem je videl policista. Priča je odgovorila: »Menim, da ni popolnoma enak.* Pred sed. nlk j« pekazal nekega člana policija Julijske krajine ln mu dejal: »Postavite ga kakor hočete.*
Morabito je postavil policista med klopi, ki tečejo v dveh vrstah po dolžini razreda in okno proti kateremu se je prej namenil. On se je postavil med prostor med o. borna vrstama klopi, nasproti policistu ln je dejal: »In jaz sem bil tu, takole.*
Priča Js nadaljsvals: »Vmss Je bila množica ljudi in tden je zgrabil policista za roko, takole.* Nato se je postavil za desno ramo policista in je zgrabil s svojo desno roko desno policistovo zapestje, ga stisnil ln ga svil navzdol, dokler se ni obrnil proti podu.
Obramba: »Ali je bila klop za policistom?* — »Morda, toda v tej zmedi.., toda to Je približna razdalja,* Znova se ja postavil rrt«i vrsto klopi nasproti policistu.
Sodišče je nato odšlo v razred v drugem nadstropju.
Predsednik: »Spoznate to sobo?* Priča: »Ce mi dovolite, bi jo želel videti, (Namenil se je proti obsšal-niku ns Stoni). V vsej tej zmedi sam bil prestrašen’.*
Javni tožilec: »Zakaj hočete pogledati tja?*
Priča: «Ker smo takrat vsi ml gledali tja, tako prtd, kakor po strelu; ln v tej zmedi so fotografirali.*
Predsednik: »Zakaj sto ŠU tja?* Priča: «Da bi videl višino. Soba sc ml zdi Ista po velikosti, a Je drugačna, ker stm bil takrat poln strahu.*
Priča je postavila nekega polici-sta v položaj približno enak tistemu, v katerega ga je postavila poprej V prvi sobi in je Izjavila: Približno tu. Toda takrat Ja bila zme. da. Zdaj Jo mlr.»
Na vprašanje predsednika, če ne bi bilo mogoče govoriti o kakem drugem položaju, je priča izjavila: «Ne morem biti uverjen. Spominjam se, da je bilo na tej strani, proti oknu.*
Obramba: »Ne na desni?*
Priča je nakazala z roko dol poda blizu okna in zatrdila: »Napravil bom približen krog, a ne morem reči točno.*
Priča je stala blizu luknje v podu, ls katere so vzeli desko, da so
mogli prinesti izstrelek pred sodi-Sče. Na vprašanje, č« Se opira na položaj luknje, Je priča dejala: «Ne, ne gledam Jo, ker bi mogla biti napravljena tudi umetno.*
Sodišče Je nato pregledalo sobo in premotrilo obešalnik in tla v bližini okna. Niso napravili nobenega drugega poizkusa in sodišče Je zapustilo Solo nekaj minut pred 19. uro.
Nedeljske demonstracije
Pet in štirideset aretacij
Včeraj So bile po tržaških ulicah demonstracije za Jugoslavijo ln Italijo; med njimi Je zavezniška
vojaška policija in policija Julijske krajine aretirala 45 oseb.
Med aretiranci sta tudi dve žen-niil. Včsraj pozno zvečer so dopisnika VZN uradno obvestili, da je 40 oseb lz krajev, ki so Izven Trsta- Mnogo oseb je bilo laije ranjenih med pretepanjem po ulicah, a nobenega ni bilo treba peljati v bolnišnico. Neki agent policije Julijske krajine Je bil ranjen nad očesom, a rana ni težka.
Včeraj zjutraj v zgodnjih urah so prebivalci s podeželja okrog Tista prihajali v mesto, na pogreb desetih komunističnih partizanov. Pogreb je bil dobro organiziran ln reditelji so nadzorovali množico. Za krstami so nosili predvsem jugoslovanske zastave; po pogrebu so sa mnogi udeleženci v povorki vrnili v središče mesta, kjer so se razvilo demonstracije za Jugo. slavijo.
V tem Času so metali po mestnih ulicah letake v vseh barvah, večinoma jugoslovanske, medtem ko so druge metali Italijani v obrambo svoje stvari.
Okrog poldneva ss Je razvila v mestu največja italijanska manifestacija, kar Jih Je bilo videti v zadnjih mesecih; značilna je opustitev politike narodnega osvobodilnega odbora o vzdržanju političnih manifestacij. Povorka sa je razvijala med petjem, aplavži in vpitjem do trga Unita, kjer so dvignili na svetilnike italijanske zastave. Zavezniška vojaška policija Je zahtevala od italijanskih voditeljev, da snamejo svoje zastave, drugače bo morala to opraviti policija sama. Srečanje med obema skupinama s posledicami, ki bi tomu sledile, je preprečila zavezniška vojaška policija na «jE«pih»,
Vea dan so bile italijansko in slo. venske demonstracije. Edini pravi spopad je bil na trgu Pont« Rcsso, kjer se policiji ni posrečilo ločiti obeh povork. Nekaj časa je trajal pretep, a zavezniška vojaška poli. cija in policija Julijske krajine sta vzpostavili red. Pozno zvečer je policija preprečila spopad med nasprotnimi elementi prod hotelom
«Excelslor*, kjer sta nastanjeni angleška ln sovjetska delegacija zavezniške komisije za razmejitev. Pred hotelom »Grande Albergo del-la Cittli*, kjer so nastanjeni francoski ln ameriški delegati, so de-monstrantje za Jugoslavijo vzklikali, prepevali ln vihrali z zastavami do poznih večernih ur.
Predstavnik italijanskega narodnega osvobodilnega odbora jc vč.-raj izjavil, da narodno-osvobodllni odbor ni organiziral niti odobril Italijanskih demonstracij. Nekemu dopisniku so povedali, da bo narodno osvobodilni odbor najbrž svetoval Italijanom v Trstu, naj zavzemajo prejšnje stališče, to je, da se vzdržijo političnih demonstracij.
Novi poveljnik AlSa
Major Hararl v Trst
Te dni je zapustil Gorico major Victor HaraH, poveljnik AlSa c Gorici in nastopil novo sluibtno mesto pri radijskem oddleku AlSa v Trstu.
Na mesto poveljnika AlSa v Gorici je bil imenovan stotnik 88. divizije eAtodrth vragov» Roule O. Moningo, ki je častnik po poklicu hi je koiičal dastnUko akademijo v W« st Poln tu. Stotnik Moaingo je doma le Severne Caroline (VSA/ ter se j* bojeval v Italiji na bojl-Sbu prt Afinlurnu.	-
Vteraj je odšel <* Gorice tudi Častnik AlSa v Gorioi stotnik Har-ry Martin, ki se po Šestletni slu&bi v britanski vojski vrača v domovi no,
Izredno razdeljevanje moških ln deških Čevljev
Obrtniški konzorcij bo v teku tega tedna prišel t izrednim razdeljevanjem ševljev, izdelanih it usnja po nizkih cenah in brez nakaznic. Čevlje bodo prodajali v Gorici in Gradišču.
Razdeljevanje gnojil
Statistični gospodarski urad spo-
roča:
Kmetovalci občine Romani, ki se niso prejeli gnojil, naj se zglasijo na občinskem uradu Use»g do 80. marca, kjer bodo dvignili nakazana jim gnojila. Pa preteku roka bodo izgubili pravico na dvig.
Popis tulcov na goriikam področju
Vse osebe, ki nimajo italijanskega državljanstva, ali so brez državljanstva In bivajo na ozemlju pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave, se morajo prijaviti uradu za tujce pri policiji Julijske krajine v Gorici, trg Cavour, poslopje bivše kvesture, II. nadstropje, soba št. 22.
Tujci, ki bivajo v Gorioi, »e morajo predstaviti v spodaj navedenih dneh med 9. ln 12. uro po določenem abecednem redu začetne C"ke priimka ln prinesti s seboj potni list ali drug enakovreden dokument,. kakor tudi dovolilnico za vstop ali osebno Izkaznico, ki po. trjuje njihovo bivališče na področju A.
Črki A In B 25. ln 26. marca; C In D 27. In 28. marca; E, F, G in H 29. do 31. marca; L, M, N, In O 1. ln 2. aprila; P, Q ln R 3. ln 4. aprila; S, T, U, V, W, in Z 5, in 6. aprila.
Veličastna žalna svečanost za padlimi partizani
Včeraj dopoldne se je več tisoč oseb poslovilo od zemeljskih ostankov desetih partizanov, ki so slavno padli v boju. Dopoldne so položili trupla partizanov Rinal-da Rinaldlja, Glovannija Zola, Ser g la Venturinija, Vladimira Ribariča, Giuseppe Balba, Egldia Jamnika, Vlttoria Mahneta, Cvetka Mahneta, Glulia Jarnika ln Gio-vannla Pulgerja na mrtvaški oder, ki So ga postavili v prvem nadstropju V hiši pristaniških delavcev, kamor Je prišlo mnogo ljudi. Ob 10.45 uri so tovariši v borbi na rokah prenesli krste, ovite v Italijanske ln jugoslovanske zastave s peterokrako zvezdo na trg Duca de-gll Abruzzi, odkoder se Je razvil žalni sprevod.
ob žalni koračnici se je pomikal dolgi sprevod s predstavniki partizanov dlvi2ije Garibaldi ln slovenskih partizanov po ulici Rossini v cerkev Sv. Antona novega, kjer je bil cerkveni obred.
Pozlačen venec z rdečimi trni, ki je imel v sredini rdečo zvezdo ter s trobojnicama obeh narodov, so nosili pred približno sto drugimi venci, ki so jih darovale mestne in podeželske organizacije. Tri godbe so presledkih Igrale žalostinke. Za krstami so šli svojci padlih. Prisotni so bili zastopniki U.A.I.S., T.O.O. ln drugih organizacij. Nosili so stotine zvitih zastav z zvezdami in Žalnimi trakovi.
Slovenski pevski zbor je zapel ž,a-lostinke, ko so prenesli krste iz cerkve. Sprevod se je vil po ulici Dante, korzu V. E., in korzu Garibaldi, kjer Je gospod Georgio Jak-
setteh spregovoril govor v andnji
oozdrav v imenu tovarišev v boju ter v imenu vsega protifašističnega prebivalstva mesta Trsta. Nato je neki drugi govornik govoril v slovenščini.
Po «Slavi junakom* so položil* krste na mrtvaške vozove ter jih ob 12.45 url odpeljali k večnemu počitku.
Kakor je določil Sepral, so danes zaceli razdeljevati po 1 kg testenin po ceni 24 lir za kg in 2 del olja po ceni 256 lir za liter. Razen navede, nega bodo dobili potrošniki tudi živila, ki Jih J« dala na razpolago papeževa komisija za pomod, ln sicer: 400 gr testenin, cena 88 lir za kg; otrooi do 4 leta 400 gr. sladkorja, osebe do 19 leta po 800 gr sladkorja; od 19 do 66 leto po 100 sladkorja ln po 300 gr osebe nad 65 let; cena sladkorja Je 72 lir za kg. Konec ob«h razdeljevanj bo 31. marca.
Zvišanje notarskih pristojbin
S Splošnim ukazom št, 37 so dovolili zvišanje notarskih pristojbin v tistih delih Julijske krajine, ki so pod Zavezniško vojaško upravo. Splošni ukaz obsega XIV členov 1» stopi v veljavo v vsakem okrožju na dan njegove prve objave.
RADIO
Slov. vesti: 5.15, 12.45, 20, 23.16 uri-Ital. vesti: 7.80, 13, 20.15, 23. url
Ponedeljek, 25. marca 17 prenos lz Vidma; 18 pestra glasba; 18.30 plesna gi««ba: 19 zenska ura (slov.); 19.20 Španska glasba; 19.30 pevski koncert Dušana Pertota in MUloe Polajnarjeve! 20.30 glasbeni lzprehod; 21 komorni orkester; 31.45 Igra; 22.20 večerna glasba; 23.20 nočno zabavišče.
Glavni urednik:
PRIMOŽ B. BRDNIK izdaja A. I. S.
MALI OGLASI
CISTO PRALNO MILO ln toaletno milo prodam P° ugodnu cenah, Milama Giudiol, Česano p°1 scone - MILANO.	5272 °
E. WALLACE
POTEPUH
Pustolovska zgodba
zakladnega ministrstva in sirom Alexandrom Cadoganom, vršilcem dolžnosti podtajnistva za zunanje zadeve.
»Bilc je Jasno — je izjavil Dahle-rua — da britanska vlada ni gojila nlkaklh pričakovanj ln Je predvidevala, da kljub obojestranskemu prizadevanju ne bo Hitlerja ničesar odvrnilo, da ne bi napovedal Poljski vojne.*
bro ln da niso Izgubili zaredi hrupa niti «ne besede. Ako so branilci mnenja, da občinstvo moti njih izvajanja, j« njihova dolžnost, da ar predsedniku pritožijo, Ako bi so občinstvo vmešavalo v potek razpravo. bo dal dvorano Izpraznit1, Odvetnik Tončič Je odgovoril, da obramba nima staviti nobene pritožbe.
Po pričevanju naslednja priče. Rossandre Desinovlčeve, so upora-
Tskel Je po stopnicah ln videl lady Glorijo, ko Je vstopila v doktorjevo sobo. Vrata so bila odprta; bolnik Je ■ čudnim izrazom opazoval obiskovalko. Gospodična Helena se Je vsa tresla m bila slika potrpežljivosti, vdanosti ln zaupanja v usodo. V kotu Je sedela stara služabnica ln pletla nogavico. Preko naočnikov J« opazovala ob.skovalko.
«A11 sl ti, Julija?*
Lady Glorija se Je vsedla na rob postelje ter prijela starca za roko. V njenih črnih očeh Je Pito opazil Izraz, ki ga še nikoli ni videl.
«Marko!»
Le to besedo Je lahko spregovorila, da ni pričela Jokati. Pito je mislil, da sanja.
»Julija jel Harry se mi je smejal, norčeval se j« iz moj« prikazni... in ti sl tukaj, draga! Vedel sem, da boš prišla... fila bova proti zahodu, moja draga. Skočila bova na tovorni vlak, ki pelje do Chica-
ga, potem bova splezala na streho drugega. Poznam krasen kraj, kjer se £ova lahko skrila... kjer najde! vsako pomoč... toplo kavo ln dru. ge dobrote.*
Starček Je zaprl oči, kakor da bi spal. Cez nekaj časa Je spregovoril.
»Gospodje, primer, ki ga imate pred seboj, je značilen za možgansko vnetje. Opazujte bolnika...*
Glas J« zamrrl v mrmranju. Ko je ponovno razločneje spregovoril, se mu je bledlo ln je klical Julijo ter nepridiprava, ki mu J« pokvaril življenje.
Julija-Glorija Je molčale; sedela ja na robu postelj« in držala starčkovo roko V svoji in opazovala izžeti obraz... Kaj je lahko čitala na obrazu? Pito Jo vedel, da tega nikoli ne bo izvedel. V preteklosti teh dveh človeških bitij Je bil roman, tajna vez, ki je drugi nikoli na bodo mogli razumeti.
»Srečen sem, da te vidim! Sre-
čen sem, da t* vldlml* Starčkov glas je bil jsaen, Poteklo je pet minut ln samo Pito ss Je zavedal, da je bil starček mrtev.
Lady Gloria je Ha proti vratom E dvignjeno glavo; v očeh Ji ni blestela solza, ko se J« ustavila pred Pltom.
»Nikoli v«6 ss ne bova videla*, j« dejala. »Zbogom.*
Pito Jo jo gledal nem. Toliko bi ji bil lahko povedal, toda zapreke eo preprečevale, da bi dejal resnico. Glorija ga J« sovražila,,, sovražila ga J« zato, ker j« vedol njen roman; sovražila ga j« za to, kar j« bil, sa to, kar j« predstavljal.
«Aylesbury,.. je morebiti bolj udeben kakor tovorni vlak ali streha Pullmanovega vagona v deževni noči. AH n« mislil Pito?*
Pito ni odgovoril, Glorija je usmerila na Pito vso zagrenjenost, ki jo Je čutila do sveto, ker js bil tako trd in krut do nesrečneža, ki Je ležal na mrtvaški postelji. Pito je bil zapreka, ki ji je motu vse Življenje ln ki j« pred tridesetimi leti zlomil dve »rol.
Pito je čutil ln razumel, da je Gloriji težko. Vendar čeka ne bi b.l podpisal niti v tem trenotku. Tudi Glorija mu ni ponudila oljko, ve vejice. Hotela j« vojno. Ob ^tej misli j« Pitu vrela tori; rad W se
bil smejal, ko j* e praga opazoval avto, ki ee Je oddaljeval v noč. Ra<l bi se bil emojal in Jokal, ker je čutu do Glorije več usmiljenja, kakor je pričakoval.
Pito je zaprl vrata in se vrnil v sobo. Otillja Je bila v spalnici, kar je Pita veselilo. Odgrnil J* zastor la odprl okno. Z okna ni bilo težko splezati na teraso. Ob oknu J« pripravil električno svetilko, zaprl težke zastore in potegnil Ib žepa avtomatični samokres ter ga napolnil.
Med stvarmi, ki mu Jih Je kupila gospodična Helena, Je bil tudi temen dežni plašč. Pito ga Je našel v predsobi. Skril Je samokres v žep in obesil plašč, da ga Je imel pri rokah.
Ura v predsobi je bUa eno; zvok Je bil žalosten, kakor pri mrliškem zvonu. Pito se j« zasmejal, tako da Je pokazal vse zobe: tako je Izražal prezir.
Kljuka se je premaknila in Otillja Je vstopila v sobo. Pito Je še nikoli ni videl tako potrte.
»Strašno je. Ubožica je občudo. vanja vredna, Pito, prav zares. Ali je tisto ženska že odšla?* Pito je prikimal, «A1I ni vsa zgodba neverjetna... in tudi strašna?*
«Prav nič strašnega ni v Iju-
beanl*, ja odvrnil Pito in opazil, <*a bi njegove besede lahko zven«1®
dvoumno.
»Morebiti ne, vendar me je Pre' treslo. Ni me presenetila •rnft starčka, ki je bila naravna lu ®eri1 j* pričakoval. Toda pogled na G'0, rijo, ko je držala njegovo roko i® eo pred njima lebdeli stari spomini, ja bil kakor pogled na uvel« rože ali kup pepela.*
»Sl utrujena?*
Otillja je »majala z glavo. *$e' čemu?*
»Morebiti bova morala odtod naglici.*
»Mislila aem že na to. Kdaj?»
»N« vem. Mislim, da km*1* Bojim s« le «ne stvari: da bi pf prav potiho ln naju ujeli. NI F verjetno; verjetnejše Je, da b® pravočasno slišala avto.*
♦Policijskega?* Je nemirno vpri* šala Otillja.
-ib«'
»Da, policijskega; zadnje P* * žališče potepuhov. Roparji ^ rastejo na drevesih, druga2*
Jih Glorija nabirala v šopke«
T?*
stopnice pred hišo se bom v*1 Je dejal Pito ln vzel doživi plaS6, „
»C
in mo Po38
»Obvesti gospodično
Obleci novo obleko tukaj.*
(Nadaljevanje prihodnji