Ali se zapirajo vrata telovadnic?
Zaradi neuspehov posamez-nikov in ekip vrhunskega špor-ta v mestu Ljubljani že skoraj dve leti poteka akcija tako za-gotoviti vrhunskemu športu večjo finančno podporo za po-novno vključitev v jugoslovan-ski kvalitetni vrh Nogomet, ko-šarka, rokomet in nekateri dru-gi športi, ki delujejo na profe-sionalnih načelih, opravičujejo izpad svojih ekip Iz ligaških tekmovanj s pomanjkanjem fi-nančnih sredstev in nenaklo-njenostjo sodnikov. Ne ome-njajo pa neustrezng kadrovske politike v društvih in zanemar-janje dela z mladimi. Z raznirni aferami (astronomske vsote za prestope igralcev in dohodki športnikov), slabimi igrami in neustreznim obnašanjem igral-cev na tekmah so te ekipe za-pustili tudi gledalci, tako da igrajo pred praznimi tribunami.
Za rešitev njihovih proble-mov je bilo potrebno poiskati nov načln financiranja telesne kulture v Ljubljani. To se odra-ža v novih finančnih programih telesne kulture za leto 1984 v Ljubljani, ki so jih delegatom ponudlll v ju/lju (I) na skupšči-nah telesnokulturnih skupno-stl. V času dopustov, ko je vprašljiva sklgpčnost, so Izvr-šllnl organi zvez telesno kultur-nih organlzacl/ in nekateri funkcionarji telesnokulturnih skupnostl grozili delegatom, de je nujno sprejeti finančne pro-grame, kersmo že v drugipolo-vicl lata in ker je že vse dogo-vorjeno.
Poglejmo, kakSno je financi-ranje telesne kulture v mestu Ljubljani. Od leta 1976, kojepo sporazumu polovico sredstev dobil vrhunski šport, polovico
pa rekreativni, je po finančnem programu za leto 1984 to raz-merje 73:27 v korist vrhunske-ga športa. Vse panoge rekrea-tivnega športa so razdeljene v posarvezne skupine. Skupini 20 udeležencBv se, na primer, v splošni telesni vzgo/i, košarki, rokometu, odbojki in atletiki izračunavajo osnove za povra-čilo stroškov na osnovi cen v januarju 1983 (!): strokovni so-dalavec, 80 ur, 22.400,00 din; telovadnica, 40 ur, 24.000.00 din; zunanja površina, 40 ur, 12.000,00 din; skupaj58.400,00 din. Za skupino 20 udeležencev v starosti do 25 let se finandra 50% stroškov, to je 29.200,00 din, za skupino v starosti nad 25 let pa 20% stroškov, to je 11.680,00 din. Zaradi obvezno-sti do vrhunskega športa so ti zneski za Bežigradom zmanj-šani na 76% vsote, to je na 22.192,00 din za skupine do 25 let in na 8.876,80 din za skupi-m ne nad 25 let. Se pravi, da bodo morali udetežanci rekreativnih dejavnosti poleg članarin, kljih uporabljajo društva za stroške poslovanja, plačatl ša precej-šen del sredstev, da bodo sploh lahkopnšli v telovadnico. Bodo amaterskl delavcl v društvlh poblrali vstopnino za zagotovl-tev plačila telovadnic? Vrste druitvenlh amataraklh delav-cev se redčljo, ker ne želijo da-lati pod takiml pogo/l. All bomo mladlnl, ki ne bo imela denarja, zaprll vrata telovadnic In jo po-slali na cesto In vlokale, kjarse že Itak preveč zadrtuje?
Tak način financiranja pome-ni tudi rezanje korenin vrhun-skemu športu, ker mora cicl-ban in pionir dobiti osnovne gi-balne sposobnosti in spretnosti
že v rani mladosti, ko se še ni odločil za posamezno vrsto športa, s katero se bo kasneje intenzivno ukvarjal.
Finančni program ZTKO Be-žigrad za leto 1984 *e ni bil sprejet, ker skupščina v mese-cu juliju ni bila sklepčna. Zato naj delegati, predno bodo od-ločaii o sprejemu takega fi-nančnega programa, na zborih delavcev in občanov uporabni-kom obrazložijo, kaj čaka re-kreativni šport v letu 1984 in v-naslednjih letih.
Mnoga društva v septambru še niso začela z vadbo, ker ni-majo zagotovljenih sredstev do konca leta 1984. ZTKO Beži-grad namreč že financira re-kreativni Sport po prej navede-nih kriterijih, čeprav še niso sprejati. Ali bomo v latu 1985 zmanjševali rekreativno vadbo ali celo zapirali vrata telovadnic za rekreacijo občanov?
V razrešitev problemov fi-nanciranja telesne kulture v Ljubljani bi se morala aktivno vključitl tudi SZDL, kerje pred-sadstvo mestne konference SZDL v Ljubljani izdalo 16. ma-Ja 1984 stališča In sklepe Iz ka-terlh je razvidno. da je potreb-no pričatl s takojšnjo In uskla-jeno akcljo družbenopolltlčnlh In telesnokulturnlh organizaclj za razvo/ in reaflrmacljo vrhun-skega športa.
Nl dvoma, da bo potrebno za rekreacljo občanov v sedanjlh razmerah datl več sredstev Iz lastnega žepa, toda za mladlno do 25. leta starostl bl sa llnanč-na sredstva morala zagotoviti, da bodo športnl objekti odprti za vsakogar, ki se želi ukvarjati s športom.
F. S