e


Na svitlobo dane od e. k. krajnske kmetijske družbe.
Tečaj IV.
srédo 26. Velkiga serpana 1846.
List 34
*
Pohlep oslepí,
redoč iz Indje v Bagdad, kraj vira Abdála v hladni senci počiva rahloma, Kamél se pase krasnih okoli šestdeset
bistriga
9
9
Imetje vse njegovo, dobicki raznih let.
Po ravno tišti cesti en derviš dojde tje, Pozdravita prijazno, poprašata se vse, Nasprotno si povesta od kod, in kaj, in kam Ter sedeta k obédu pri viru skupej tam.
Vživaje govorista o zvedbi ti in ti, O ribci gospodični, o mertvi deklici, O vertih zlatoplodnih, o konju ori u cio , Na zadnje derviš reče: Poslušaj se letó
Od les le malo delje stoji začaran grad , Zlatn ine, dragocenstva je not neznan zaklad Ko bi obložil tvoje in sto in sto kamel, Bi komaj znati bilo za list iz kupa otel.
?
f
9
Vsi kralji tega sveta berači so o tem, In glej ! jez blaga tega na knpe vzeti smem:
Alj enkrat le v življenju, osoda taka je, Se činu roke moje ta čuden grad odprè.
Abdála vès osupnjen posluša ta govor, Kot mora duh pohlepa mu sapo vzame skor Oj brate, zdihne, brate! oj derviš golozlat! Ti umna, bistra glava, odpri mi čarograd!
Osreči me, vtolaži mi serca mik bodeč ,
Le šestdeset tovorov naložil bo Jez nehvaležen nisim Kamelo
ne vecj
i
ne misli tega mar,
eno
?
brate, obljubim tebi v dar
Ti pičlo mi nameniš, mu un odgovori
?
Placilo to primerno poslužbi taki ni; Presodi ceno blaga zedinjeniga tam, Na tisuće kamel je en to vor vreden sam.
mi
tak
Po bratovsko delitva bi bila De trideset tovorov doseže Pod a se z njim na desno, na levo, kamor ce
naj u vsak
?
In gospodar in
Abdálu dopadlj Po manj sanje Posebno se neslano in De tak enake mere bia«-
O
po lastni šegi je.
ï malo sodba ta, dobička ko zguba peče ga
ito njemu zdí tovarš dobí.
pu
? ?
Stara turška povest tudi
m
or nik. d
v poduk ; Ab d
pa mahomedanski menih
je bil turški
Vredništvo.
Pa kaj se če? skrivnosti je derviš gospodar, Bogastva pol za dobro, alj nič in ksanja kvar, Je prav, je prav, pristavi, le urno v grad zaklet Obema ravne mere kamel po trideset!
?
Zdaj cisto zadovoljna pogovora obá S kamelami prijatla na pot se dvigneta, Prispeta do bregovja za tri strelaje v stran Potem po voski stezi na lep samoten plan.
Prostorna je dolina in stermo krog in krog Pečovja silne stene kipijo v jasen lok, Ni žive duše čuti, pušave vse je znak, Visoko le v podnebju se sveti višnjev zrak.
>
t
ru vstavita se. D
• V
gre malo še naprej
dola kupček nabere suhih vej,
im, ga nekaj poškropi
Na koncu Potroši ga s kadil
Nerazumljivo zraven in čudno govori. Potem iz njedra vzame oglajen
?
slonov zob,
Ko ga s kresalam terči, se strese zemlje drob Sp od jekla plamen švigne , germada se zažge , V trenutju vsa dolina v oblaku dima je.
In trikrat z rôko mahne, in trikrat udri tresk Razdeli dim se hipno, nastopi čuden blesk, Namesti puste skale se vidi krasen grad, Ko sneg se stena sveti, pokrovje kakor zlat.
9
9
Prestrano v hrib odperta dvorana siri se Pilastri so rubini, oblok smaragden je
9
9
Briljanti in safiri sostavljeni so v tlak, De delo pridnih škratov je vse, razumi vsak.
Zlatá, srebra po sredi in kamnja žlahtniga Opazi kup za kupam Abdála tikama, Kot plena gladen orel iz kviškiga na rop , On plane v grad in grabi pervine krasnih kop.
Nebrojno cul nabaše in tako naloži, De grozne teže herbet živini se šibi ; Pri delu mu pomogne marljivo derviš moj, Skerbivši bolj za njega ko za dobiček svoj.
Potem še enkrat verne se derviš tiho v grad K posodi krasni stopi, pokrov prizigne zlat , Iz nje potegne malo leseno škatlico , In varno v gibah suknje na sercu skrije jo.
Storjeno to opravi zarôtbo kakor pred , O tresku in gromenju grašina
zgine spet
9
ravno sta grada kras in svit
In kjer slovela Kipi v podnebje skale sirove pusti zid.
(Dalje sledi.)
Mlado smerečevje v gosp. Dr. Fuchsovih
sonce grojzdje ogrelo, začni brati, če je prej de
v Ko kri.
Oskerbnik
ževalo, počakaj več lepili dni, osuší in mokroto zjnibí. Nikoli v dežji ne beri.
O
de se grojzdje bolj
. Fuchsovih íuzin, gosp. An-	Zapovej beračem, de na? z vesto varuj ej o ples
drej Švener nam je na znanje dal skušnje s	njeviga grojzdja v m es in druzih nečednost.
smerekovim semenam, kteriga so letašnjo pomlad	Nikar ne reci, de bo vinovrenje nečednosti iz soda
po naročili svojiga gospoda od kmetijske družbe	zmetalo: bo.pa ne vsih. Beri gnjilo grojzdje
kupili in po golínah gojzdov posejali. Take ozna-	pose bej. Če hočeš bolj žlahtno in farbno vino nila so nam práv ljube, od ene straní zató, kér zvémo , kakó se naše semena obnašajo , od ene pa
tudi
zató, kér tako prizadevanje za
skerbeti
5
ki je
nar veči b o g a s t v o.
imeti, beri nar prej nar lepši, nar bolj zrel lo, in nar žlahtniši grojzdje, in če same jagode osmukaš, še boljši, ga prej zmečkaj, in juho berž v sod déni, in devaj, de bo poln. Pre-čas v goratih krajih kmeta vdari pa přej, kolikšen sodec boš mogel s tako
rejo lesá je lep izgled drugim kmetovavcam, za pomnoženje lešá
pijaco napolniti. Boš vidil, kakšen razloček bo
to
Nima kaj žeti, kdor ne seje. Ta resnica vino od druziga delalo, in koliko dražje ga boš vsakimu znana. Cez malo let se bo pri naših lahko prodal. Drugo pa potlej spet posebej za drugi
Je	, ,	_	_____
gojzdih ali borštih takó godilo, de ne bomo imeli sod beri. Beri takó nar žlahtniši za prodaj
kaj sekati, če bomo le sekali, pa nič sejali. Grozno veliko kmetovavcov je, ki brez premislika sekajo les in ga hitijo prodajati, zató jim pa ni mar, de bi frate ali izsekane kraje zopet z drevnim semenam nasejali in mlade gojzde redili.
pa
za dom. Bere se pa per nas v škafe
y
slabji
y
brente; v
brentah
možaki v kad nosijo. Nekteri černino, mus zeleniko, tično, če je je dovelj, posebej beró.
pa
imaju vsako posebej, černinsko , muškateljsko
Naši predniki so tudi sekali, pa takrat ni bilo zeleniško in tičinsko vino, ki je žlahtniši in se potreba toliko lesá, kot ga je sedaj. Kolikor so ga dražje prodá.
porabili, toliko
za potrebo
od sebe namestilo. množica ljudi po
p o h i š t v a
y
t e d a j
po natóri samo
več taka: veči berž zmečkati
Je vse pobrano, je treba vse grojzdje v kadi
7
de vse kmalo enako zavre, na ko
y
rabi
Čuda veliko je povsod novo narejenih fabrik in
de se za nove mur je veliko lezeče, in ga ali v sod precej djati, kur javo več lesá po- de v sodi vrč; ali pa če imaš farbno grojzdje in
kot ga po natóri samo od sebe dorasti zamore, hočeš farbno vino
imeti, ga
v kadi nekaj časa pu
štiti
de se juha od kožic jagod farbe navzame fužin, ki na kurjavi delajo ; bark na morji in kér naša černina ima malo in samo eniga plemena
5
I,	?	"I* «i.
vozov po želez ni h cestah brez števila
•	• •	II«	k	V
y
kteri
rudečo kri, se černinsko vino le samo od kožic
se z ognjem gonijo, so pobrali neizrečeno veliko napravi. Ce bi vsiga
lesá iz gojzdov. V se te nove naprave porabijo v
sedanjim času toliko lesá, de ga po sami natóri
brez človeškiga p r i z a d e v a n j a toliko do
juha, pa ne.
groizdja berž ne zmečkal, bi kar je je v kadi, vrela, druga še v jagodah
Iz juhe noviga vina se ženof delà. Nar prej rasti nemore. Huda silaza les in za kurjavo bo se namreč iz ženofoviga zernja drobná moka naredi
vstala, če se ne bo za bolji rejo lesá skerbélo.
y
ki se ali stolce ali pa razmele in skozi sito přeseje;
Obernimo se zopet h gosp. F u c h s o v i m gojz- potlej se pa dobra juha vzame in per ognji kuha
dam nazaj in nadalje
y
poslušajmo, kar rekoč :
y
y
pridni gosp. 8 vene r de se trije deli povró
y
to je
y
de iz štirih enacih
yy
Ze přetečeno jesen smo hlapcam ukazali, sme-rekoviga semena naberati, de bi z njim frate ali goline po svojih gojzdih obsejali. Kér so pa hlapci
loncov en lonec ostane. Potlej se ženofova moka dene
v
posodo, se z vrelo juho
popari, m vse
pridno nieša, de je vse razmešano.
pa
bolj red ko , kakor
vkup
bolj go-to ali kteri hoče, to je več ali pa
premalo semena nabrali, smo ga še nekaj kupili od ča- manj ženofove moke vmes. Potlej takó čez noč štite kmetijske družbe v Ljubljani, ga zmešali z do- ostane, de se dobro shladí, in se po tem s takim mačim, in 60 oralov, kjer smo goline našli, z njim ženofam steklenice napolnijo in zamašé. Takó delati
obsejali. Setev se nani je prav dobro obnesla
y
z a k a j
veči del semena je pognalo in mladina je veselo rastla.
To je perva gojzdna setev v tukajšnih fužin
ženof je boljši, kakor pa hladno juho na ženofovo moko vliti, ali pa s starim vinam in cukram delati
ga
y
ali cimeta ali kaj druziga, ki ga rado skazi
y
skill gojzdih, ktera je več bližnih in bolj umnih vanj djati. Narejen ženof naj bo potlej vedno na kmetov močno vnela, de so obljubili, prihodnjič hladnim.
Tudi tako vinsko juho, ki ni še vrela, kakor
štiri dele povreti in samo hraniti, je
tudi takó ravnati. Nam je prišla posetev na enim
oralu z domá nabranim sémenam na 26 kraje, in pol.	per ženofu,
De bi se pač kmetovavci sejanja mnogih dre-	dobro za mizo per mesu in za druge kuhinjske
vesnili semen po gojzdih prav ročno poprijeli,	potrebe.
nekdanje požare in po nespameti ogoljene prostore obsejali, in za rejo lesá práv pridno skerbeli!"
Smo tukej malo na stran šli, hoćemo spet
vinu se verniti.
(Konec sledí.)
Od
tergatve.
(Nadalje.)
2) Veselo branje ali teri/atva in ozemanje.
Tudi od vesele tergatve je treba nekoliko go voriti. Ni ga lepšiga in veselišiga delà na kmetih
Koriin je všiv.
pridš
Med svojim obiskovanjem , £reva memo neke nj i v
Dopis iz Goriškiga
L. h
or
osp. kaplanu N
na kteri je bil k
od žetve pšenice, od košnje merve in pa zasajen, iz ktere mi posebno slab duh v nos udari
r>
Kaj
y
od bratve v jeseni
Je grojzdje zrelo, imej perpravljene sode pó dišeče in dobro suhe, če je mogoce, ki so boljši kakor mokri, in druge potrébne, čedne posode.
je to
jim pravim „
Turko
takó so

bili v K
ljski kom
?
»
isii per G
lršiv je," mi gosp. kaplan i
v začetku karstili. ré in na to izrujejo steblo
^^^ ^v^evmuv,	^^rcv^o. korúnovo iz zemlje, na kterim se nama prav lep in zdrav
Kak lep dan, ne poprej, de je rosa minula in korun prikaže, tode se ga semtertjekepiceparstí deržé.
, de so knězi (firšti) Rastislav, Svatopolk in Kocelj v te kepice polně živih živalic, vidijo kakó vse v parsti Carigrad (Konstantinopel) prosit cara Mihaela III.,
„Naj pogledajo, če imajo bistre ocí, vidili bodo
a
gomezí
lan rekli.
; in gola resnica je bila, kar so mi gosp. kap
naj jim učiteljev posle. „Nasa zemlja
so djali
se

Parst proč otrebim in korún je bii spodej že čern Naprej gredé, prideva h drugi, tretji njivi,
je pokristjanila, pa učiteljev nimamo, ki bi nas vodili učili in nam svete knjige (bukve) razlagali, kér mi ne
in
razumemo ne g
ga , ne latinskiga.
kast.
tudi tukej sva ravno takó našla, kakor na pervi; pri	Cesar posvé dva brata v Solunjah. Konstantina,
četerti njivi so bile korunové stébla in perje zdrave vi- kterimu je bilo slej imé Ciril dano inMetuda, po nju
diti. Per ti priči, še bolj prepričati se, potegneva dve pošle, ter jima izporočilo Slovencov pové. Slavna brata
stebli eno
za drugim iz zemlje
j
in nobene živalice ne se tukej v Slovenske dezele
odpravita, učita Slovane

narajmava krog korúna; ko sva pa neko bledo stéblo iz Bogá prav spoznati in njemu služiti, pa tudi pisati in
njive izderla, sva vidila de je bilo okoli korúna vse brati. Tedaj so se Slovani veselili slišati veličanske delà
božje v svojim jeziku. Keršansko božanstvo se je med
zivo, korún pa
cernkast.
Poskušajte in gotovo boste nesli tudi vi,
ljubi
Slovenci vtemelilo, tersje Slovensko, od dveh aposteljskih
kmetovavci, de so imenovani merčesi *) (Infusionsthier- bratov toliko čedno in modro obděláno, je jelo lepó roditi, chen) tudi na Krajnskim korúni, in to bo njegova bolezin. Zat(* se P° vsej pravici sv. Ciril in Metud slovita
't* '»C
mi
Ali bo kaj pomagalo seme premenjati ? Jez mislim njivo, na ktero bom prihodnje leto korún sadil, pozno v jeseni preorati, mraz bo te živalice pomoril ; letašnji korún pa s kakimi suknenimi cunjemi	število hvalitih
Slovencam aposteljna, in zaslužita, de nju posnemamo
ki obdelujemo v Slovenskih krajih vinograd Gospo-dov. Hvala Bogú, de imata še zdaj tudi v naših krajih
bratov, naslediteljev

ki v cerkvi
dobro odergniti, in
potem v zračen kraj spraviti.
P.
kakor v soli po
nju slavnim izgledi Slovensko
tersje
Govéd na vervi in k sebi pripetih ne pasti.
Že večkrat sim vidil pastirje, posebno pa pastarice ; večidel po Gorenskim, kakor tudi okoli Ljubljane, po enim, dvoje, troje ali pa še več govéd v sponah k sebi pripetih, krog mej ali pa po kolovozih, med njivami
obdelujejo. Mislim, de se spodobi in bo práv njih djanja
v spomin vzeti, in našiga solstva opomniti.
Učilnice ali šole so se po naših krajih prav za prav še le pred nekoliko trideset leti vnele. Kakor so radi otroci v šolo hodili, takó prehitro je starišam in otrokam veselje do šole vgasnilo, v kterih se je nauk lepo nemško dajal. Nemškiga niso detca v šoli razumile, in niso domá po-vedati vedile, česar se v šoli učijo. Redek je bil, ki bi bil brati znal; bukve na kmetih vgledati, je bilo kaj
in druzih ledinah pasti, in iz kakih bukvić brati, nogo-vice ali slamo plesti i. t. d. De to ni varno, naj vam bo
zalostna zgodba
v izgled
následná
V Polički je 9. dan pretečeniga mesca neka pastarica pri 16 letih, akoravno jo je gospodár tega večkrat svařil, kravo na vervi, vedno k sebi pri peto pasla, in med tem mnoge rokodela opravljala; krava, ktero so obádi in brenceljni v hudi vročini pikali, se jim
posebniga. Ako je radoveden oče
Evangelj
v zajem do
bil, in ga svojimu otroku,
i
brani in enkrat naglo z
glavo zmaha,
in neskerbno
delu zamišljeno pastarico na stran zasuče trenil spodletí in na tla pade. Krava
?
kteri
i
v

ko bi
z
ubogo pastarico nazdol zleti
se tega splasi in , de je bilo jojí In pridna deklica je bila, predenj so jo bili plašni kravi oteli grozno razbita in že mertva , iz vervi sneta.
Oroslov.
ki je že po dve ali tri leta v šolo hodil, k domu prinesel, naj bi družini svet pasjon Oerpljenje Kristusovo) bral, ali keršanskiga nauka za velikonočno izpraševanje iz katekizma povedal, je šolar
jfikaje ppHHB
vès nevoljin bukve otroku vzel rekoč : „Po kaj pa v šolo hodite!" in je bukve kakimu hlapcu, ali pa roko-delu podál, ki se je od soseda slovenšine brati naučil.
odgovoril: „Tega se v
šoli ne učimo ;a in oče je
Taka se
t
je godila
po
i
Štajarskim ; in ni se čuditi, de so
šolo strašiti.
Bratje sv. Cirila in Metuda v naših šolah
mógli starise kakor otroke z bericam v Razen nekolikim učencam, ki so jih v viši šole po me stih dali, so šole Ijudem malo zdale; ni bilo viditi mo litevnih bukvić v cerkvi

ne koristnih knjig domá. slo
i
Ni Slovencam veći veselj
kakor
grad,
v
vensko so čerkali z nemskim pisani, kar pogosto sami
V •
kterim sladko vince raste. Tergatve se veselí dete mladó v gorico leze rad dedek slab, pastir po zelenim logi —
niso brati mogli; in kader so soli odrastli, niso nemsine,
i
pa tudi slovenšine znali ; zgubljeni so bili potroški
?
zgub
gomilah poje
kopač po soncnih detcam sladko grojzdje da
od ljube vinske terte,ki 3tn pa dobro vino. In naj
ljen mladosti zlati cas. Za se so prazno slamo mlatili

drugim
bode star ali mlad, vsak vince pije rad
i
n aj bi
ga le
pa prah na veter nosili.
(Dalje sledi.)
elej po pameti!
Celi svet je

ad božji, vsako ljudstvo je nje
?
ki
govo tersje, dober nauk je žlahtno vino za dušo serce oveseli in ljudstvo osreči, ako se mu po pravi pameti daja. Vinograd se pozná po delavcih — ljudstvo pa po učiteljih, kterim je v skerb izročeno.
Nar imenitneji keršanska učitelja Slovenski roda bila sta slavna brata sv. Ciril in Metud.
Za njé so cerne bukve premalo.
Med tim, ko si na eni strani blagi starsi vse per-zadenejo, svoje ljube otročiče skerbno zrediti, se na drugi strani le preveč taeih staršev najde, kteri vso izrejo svojih otrók v némar pusté. Z zverimi se taki

na
v S
lunjah na Gerškim domá, kterih god devetiga Sušca
starši ne smejo permerjati, zakaj oné skoz in skoz za mlade skerbé. — Tukej mislim le tište tukej v městu, zlasti v predmestjih spomniti, kteri svoje otroke samé
obhaj
Došlo je veliko keršanskih učiteljev iz O gle ja
tudi iz Salcburga v naše
(Akvileje) in iz Gerškiga,
pušajo pohájkovati, in se po samotnih krajih potépati. So nekteri kraji, zlasti okoli
gradů in na Golovcu
kraje
i
ki so vinograd Slovenski obdelovali; pa Slovenci
lim
jih le po malim raznmeli, in keršanstvo je le po ma-rastlo. V devetim veki (stoletji) pošlejo mogočni
» kjer
ne bo lahko pošten člověk mimo šel, de bi cel kúp tacitr potepuhov ne najdel. Mladi smerkovci so z odrašenimi
potepuhi namesani, in se od njih
v f
uce
vsih hudobij in
malopridnost, s kterimi v poznejsih letih miř in sreco
*) Práv bi bilo, če bi učeni gospodje te merčese natanjko pre- dobrih prebivavcov podkopujejo. Ni davno, ko sim
šel
gledali in nam po novicah povedali, če so res vzrok kord nove bolezni in kakó bi se dali pregnati.
**) Bolno seme z zdravim premenjati ne bo nikakor škodljivo.
Polička, česko mestice v Krudimski okolici.
Vredništvo.
na Golovcu mimo kolobara taeih tepcov; eden zmed njih je hotel pokazati, de se nobeniga nič ne bojí, in je tam
v pričo začel gerdó preklinjati;
bil je še clo mlado
faatè.
Starši lep sad imate od njega perčakovati!
Tukej je treba na peté stopiti, tukej krotiti in
berzdati dobro in
j
spodu Knobleherju rečeno, se perpraviti. Čudno se mu če ne, se bodo zastonj pošteni možjć za je stolilo, de bo zdaj mu iti v deželo, ki jo je pred
blagost,
za omiko in osrečenje domovine tru
kratkim iz Danskiga čez vosko cesto morja
glédal,
in
dili.
Taki otroci so gnjil sad
?
ki vse drugo oskruni in
skazí, oni so smerdljivi oblaki, s kterih ves gnus in vsa
kamor si vunder ni mislit kterikrat prití. Med tem se je néki inašnik iz Bavarskiga za ta misijón ponudi 1, in nesreća treska na človeški rod. Javalne bi bile napol- naš domorodec zopet ni védil, kam bo z njim. Drugo njene jetnišnice, in ne bilo bi treba delarnice, kobi star- upanje se pokaže za novo Holandijo in spet za I li-
ši in rokodelski mojstri v izreji otrok iu učencov svojo
dijo
i
to de zastonj. Zdaj mu je bilo rečeno , se per
dolžnost na tanjko spolnih in posebno jih kužnih drušinj praviti za Perzijo;ze se uci ondasnjiga jezika po slov
varovali.
Kteri pa tega ne
storé, zaslužijo
kej več ka
nici, ki mu
jo je kardinal Me zz of an ti dal, in si pusti
kor v černe bukve zapisani biti, lenuhnim postopačem in brado rasti.
smerkovcam pa gré namočen brezovec okusiti dati. koli
?
korkrat koli se v takih okolišinah dobe.
Krajnski misijonar Ignáci Knobleher.
Od
tega
list
lanskiga léta
na siga
že
rojáka so N
v 1
več povedale ; in v letašnj
in 1G
m 21
listu je bilo rečeno, de bi bil že v Zamorce odšel.
lijo Afriko med
kar se ima pa še le proti jeseni
zgoditi
ljubljanski Ilirski list, ki nani je v tekočim leti že veliko znamivih domorodnih novic na znanje dal, je po-
sle (inje dni novo pismo
gosp
1 g n a c j a Knoblehe r j
pernesel z nekter memo za svoje bi
perstavki, od kodér naslédnje vza
Gosp. 1. Knobleher je že v manjših šolah veliko
vero oznanovati kdaj v kra-
nagnjenje obcutil, kersansko vero oznanov jih, kamor dobrotljivi žarki njene luči še niso
ségli,
pred
drugi mi
v iztocni Indi
ni ga
papez nala čast.
Kér je pozneje v leti 1841, spodbuden od tedaj
liira kardi
poslaniga na Dunaji in zdaj
cr
fT)
poda in kneza Alt i er it
i
do
kterig
se
je bil s pisanjem obernil, in bolj poterjen v svojim na
menu od
s vo j i ga
do mači

gosp
faj mosti
J
Zal
k a r j a, v Rim peršel z upanjem, v propagando, to je učiliše za misijonarje, stopiti: je bila stanovitiiost v nje-
) je bilo pervo

go vi m
skíépu dolgo
in mnogo skušana
T
?
kér ni mogel precej biti vzet v prop
?
vunder
dovolj
je bilo zavolj
obiskati rimsko zborniše
Iluji skčrb je bila, kakó v R
(Collegium romanům), preživeti se, dokler se mu pot po njegovih željah ne odprč. Pa božja previdnost mu je tudi tukej podpornike
in knez gospod Anton A loj z i
dala. Naš milostljivi
so večkrat z obilními darmí mu perstopili. Pozneje je
teíj
k
ekiinu
blagorodnimu
je tudi skoz italijanske in
gospodu iz nemške de-
persel za uci Danskíga, kteriga žele do Kopenh
Rim,
hovnih
ki so mu 200 dokler je v leti 1843 v veseljem in v miru se za svoj poklic perpravljal

6
agna spremil. Ko se poverne nazaj v tukej v nar veči potrébi čaka dar več du-podov, posébno iz gorenske krajnske straní
gold
i
poslali
s kterimi si je pripomogel

propagando stopil. Zdaj je z
i
m
lánsko leto pred Velikonočj
je bil
k posveččn
Kakó

je zdaj po eni strani morebiti nar terj
skusnja varila, se vidi ravno iz pisma do
P a r t e 11
ilirskim
"•osp

lisí
od 10. Pí
i. Dolgo
teg
leta
J o ž e f a
ki se najde v
casa namreč ni bilo do
ft
iga
razloceno, kam de bo poslán, ali kaj bo njegova služba kér zdaj se je tíi zdaj tam potréba pokazala.
j
zamógla
njegov
gorecnost
er bi
in umetnost katolški cerkvi
koristiti. In takó se mu je bilo zdaj za te in te nevar-Iiosti in težave v duhu perpravljati, zdaj za obilniši
spoznanje jezika in perzadévat
V «
ljenja
teg
m
tega ljudstva si

popréd je bil odločen za izhodnjo ïndij
v
ze
kakor je bila treba za Svedsk deni
i
njegova nekdanja želja. Kér je bilo misijonarja, v tevtonskih narecjih znaj-

in kér zató ni bil kdo
drug
znan , je bilo

Tukej raztrése njegove misli nekoliko misijon
na
kteriga propagande
je šel s svojim vodjam P. Rillo, in več učenci
, v Sabinske bribe blizo Rima k perpro-stimu in pobožnjimu ljudstvu. Ko pride nazaj, najde pismo od svoj i ga prijatla iz Krajnskiga in zraven
krajn
skill pesem z napévi (Vižami). Té so , kakor sam piše dopadle njegovim tovaršam, posebno nekimu Kitajcu
i n ^^HHHHHHI^lH^^^li
i
i
g po iménu, takó,
de so jih večkrat poskušaii péti. Ta čas se mu je odperla pot, po kteri bi bil za svoj rod, namreč za slavijanskiga, imél kaj več delati. Kar se je bil namreč soznanil z rajnkim gosp. Kopitarjem, ki je bil poklican v Rim, tamkej učilištvo za slavijan-sko pismenstvo osnovati : se je začél tudi z iztočno-sla-vijanskim, posebno s staroslovenskim narečjem pečati:
in zdaj je bii oil odlocen to ueilistvo prevzéti. Ceravno mocna je bila njegova želja za daljne misijone, se je podal povelju svojih viših, vzei v roke Cirilovo s. pismo,
. ki jih je bil ruski
Med tém je prejél še
druge bukve
Nestorjev letopis in Car Nikolaj poslal propagandi.
več krajnskih bukev, zlasti Potočnikove pesmi po gosp. Andreji S kopcu; in še ga novi misijon v Nemi, kraj z jezeram, ki je podobin Blejskimu , v duhu pře-
staví v slovenske strani.
Med tem pa so
se njegovi viši
pet ozerli na
njegov vedni namen za vunanje misijone, zavoljo kteri
je on svoj dom bil zapustil, in dov
Indijo. Kér pa so rajnki Papež Gr
lili so mu odhod v
sr or XVI. skleni I i

nov apostoljski vikarjat ( namestiiištvo) v not ran ji Afrik med Zamorci osnovati: sta bila pater Rillo in gosp Knobleher namenjena, apostoljskim namestnikam za misijonarja iti. Gosp. Knobleherju bo iti čez otok Mal-
i
ajde svoj
noviga prednika
i
do zdaj ondi
tc
korarja , potem , kakor stojí v poslednjim pismu od 18
llož
v S
f
de se soznani popréd z izhod
kraje
nimi vredbami, in daljna pot bo šla čez Egipt v
er nar huji sonce peče — zraven paganska tema še z vso močjo kraljuje, in k temu mahomedanska vraža
napotj
delà
Kér je k temu tezki
pokliču veliko serčnosti in
stanovitnosti potreba, se on perporoci molit rojakov.
oj i h
P. H
Današnjimu listuje perdjana 18. dokládá.
v
fóitiii kup
(Srednja cena).
V Krajnju
17. Velkiga serpana.
cr
Old.
kr.
mernik Pšenice doraace • »	» banaške
»	Turšice.........
»	Soršice.........
»	Reži...........
>	Jecmena........
»	Prosa ..........
»	Ajde...........
»	Ovsa...........
2 o

1
1
1 1 1
2
15
9
o
0
1
14 8
23 6 . 7
3
45
1
25
1
1
18 18 51