Rusk potaje po Evropa
v	v
Združene države
Evrope
V Svobodni Sloveniji smo že ponov. no poročali: o prizadevanju in naporih najvidnejših evropskih osebnosti za ustvaritev Združenih držav Evrope. Bralcem smo povedali, kdaj in pod kakšnimi okolnostmi je ta ideja nastala, kako se je med obema svetovnima vojnama razvijala, med vojno zamrla, po njej pa znova zaživela iz ruševin povojne Evrope s tako silo, da je s pomiritvijo Nemcev in Francozov ustvarila solidne osnove za nadaljnjo grad tev evropske državne skupnosti. Nastal je Skupni evropski trg, ki je v svetu danes že tako močna gospodarska sila, da je v njej svetovni komunizem spoznal svojega najnevarnejšega nasprotnika za izvedbo svojih načrtov.
Vzporedno z gospodarsko združitvijo šesterih evropskih držav — Zahodna Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Italija — je šlo Vštric prizadevanje tudi za pol1 tično integracijo Evrope. Želja, da bi do nje čimp-rej prišlo, je skupna vsem. državam, ki sestavljajo Skupni evropski trg. Večina teh držav si polit'čno integracijo Evrope predstavlja tako, da se morajo te države tudi politično povezati tako močno med seboj, da ne bodo imele skupo samo gospodarsko politiko, ampak tudi zunanjo in obrambno, skupni evropsk' parlament ih skupno evropsko vlado, ki bo odgovorna samo: evropskemu parlamentu. Tako polibčno integracijo si poleg Zahodne Nemčije zamišljajo tudi Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Italija. Predsednik francoske republike de Gaulle, ki je tudi velik pobornik za ustanovitev Združenih držav 'Evrope, pa je drugačnega mnenja. Politična evropska integracija naj bi obstojala v tem, da bi Združene države Evrope 'postale domovina domovin, it. j. neka naddržav-na zveza, kr naj bi združevala svobodne, demokratske in neodvisne evropske države, ki bi se ji pridružile- Za vskladi-tev teh dveh stališč so imeli De Gaulle, dr. Adenauer in Fanfani že ponovne razgovore, po katerih iso vedno izjavljali, da so se za močan korak približali cilju, t. j. ustvaritvi Združenih držav Evrope.
Med tem., ko se de Gaullovo stališče za politično integracijo Evrope razlikuje od pogledov, ki jih imajo o tern vprašanju voditelji ostalih držav Skupnega evropskega trga, pa francoski krščanski demokrati s svojima prvakoma Schumannom in Pfiimlinom na čelu, zahtevajo enako politično integracijo skupnosti evropskih narodov kot Zahodni Nemci in ostale države Skupnega evropskega trga. Istega mnenja so tudi francoski- socialisti pod vodstvom Gui Molleta. Prav tako večina konservativcev, tkzv. neodvisnih poslancev v francoskem parlamentu.
Ta želja in zahteva je prišla pri krščanskih demokratih do izraza takoj, ko je general De Gaulle objavil svoje poglede o zgraditvi Združenih držav Evrope, na ta način, da so vsi člani krščansko demokratsko stranke izstopili ist, De Gaullove vlade, še bolj pa v zad- i nji zunanje politični debati v francoskem parlamentu. Po zunanjepolitičnem poročilu zunanjega ministra Mauriee Cou-ve de Mucrvilla je povzel besedo predsednik parlamentarnega zunanjepolitič. nega odbora krščansko demokratski poslanec Bene Simonett ter prebral od- 280 poslancev krščansko demokratske, socialistične ter konservativne stranice podpisano deklaracijo, v kateri njeni podpisniki med drugim izjavljajo:
„Podpisniki resolucijo, Francozi, ki ne morejo, izpovedati svojega mnenja z glasovanjem (franc, vlada namreč ni dopustila glasovanja c zun. politik', op. ur.), poudarjamo svojo željo, da bi videli Francijo vstopiti na pot evropske edinosti, katero si predstavljamo kot demokratsko skupncct narodov, ne pa kot vrsto konferenc mod .vladano" po vzoru diplomacije preteklosti. Poudarjamo svojo prepričanje, da bo samo enotna Evropa združena v enakosti pogojev z Združenima državami Amerike v Atlantski obrambni organizaciji obvarovala bodočnost naših svoboščin in tudi mir.“
Ko je poslanec Simonetli prebral gornjo resolucijo, jc vstalo vseh 280 poslancev, ki so jo podpirali, ter zapustilo poslansko zbornico.
Ameriški zunanji minister je pretekli torek odpotoval iz Washingtona na 10 dnevno potovanje po zahodni Evropi. Pred odhodom je imel nov sestanek s sovjetskem veleposlanikom v Washingtcnu, Dobrynincm, glede berlinskega problema, na katerem pa ni, kakor tudi ne na prejšnjih, prišlo do picbenega zbližanja pogledov m.od obema velesilama o tem problemu.
Najprej se je Bušk ustavil v Parizu, kjer je ‘-mel ibenferepco z De Gau-llom.. Z njim je razpravljal o atomski oborožitvi, o evropskem Skupnem trgu ter o politični bodočnosti Berlina in obeh Nemčij. Potrdi je De Gaullu air.eriško atomsko politiko, da ZDA ne nameravajo deliti atomske oboroževalne znanosti s Francijo, De Gaulle pa ga je znova zagotovil, da bo Francija nadaljevala sama s svojo atomsko oborožitvijo in da ne bo prosila ZDA, naj spremenijo svoje tozadevno politiko do Francije podobno, kakor so to storile z Anglijo. Dobil pa je Bušk od De Gaulla zagotovilo, da bo Francija dala zaveznikom na razpolago svojo atomsko s lo v slučaju, konflikta z Vzhodom. O vključenju francoske atomske sile se bo Francija razgo.varja!a z ZDA tudi pozneje, ko bo za to še bolj primeren čas, in sicer potem, ko bo Anglija vstopila v Skupni evropski trg in končno v evropsko politično zvezo. Takrat bo tudi ves evropski položaj veliko drugačen od današnjega.
Iz Pariza je Bušk odletel na 2% urni obisk v zahodni Berlin, kjer se je sestal z zahodnoberlinskm županom. Brandtom in si ogledal komunistični zid.
V Bonnu Se jo nato sestal na daljšo konferenco z Adenauerjem ter mu zagotovil, da so ZDA že opustile svojo idejo o mednarodni kontrol' dohoda v zahodni Berlin kakor tudi nad mestom samim. Vse dotlej, dokler bodo sovjeti zahtevali umik zahodnih vojaških s l z zahodnega Berlina, bodo ZDA odklanjale prej omenjeno idejo. Z Adenauerjem je Bušk razpravljal tudi o problemu vstopa Anglije v Skupni evropski trg in dobil od njega zagotovilo, da članice te gospodarske skupnosti ne nameravajo postavljati Angliji nobenih političnih zahtev za njeno vključitev.
Kitajski komunisti so v zadnjih tednih začeli v provinci Fukien, vzdolž obale nasproti čangkajškove Formoze grmaditi velike vojaške sile, dovažati letala in topništvo ter izseljevati tam žveče prebivalstvo, razen zdravnikov.
Ameriški in angleški opazovalci postavljajo dve teoriji:
1.	Da .se komunistični režim, v Pe-k ngu, težko prizadet zaradi pomanjkanja živil, industrijskega zloma in nemirov v notranjosti države, pripravlja na obrambo iz strahu pred tolikokrat napovedano čangkajškevo ofenzivo s Formoze. Čangkajšek je že ponovno izjavi!, da l)o napadel kitajsko celino, čim bo ugotovil, da so se v notranjosti Kitajske začeli upori proti rdečemu režimu;
2.	Da grmadenje vojašlch sil ob
Ta korak francoskih parlamentarcev jasno dokazuje, kako močna je ideja Združenih držav Evrope in kolikšna je nujnost po njeni politični integracij1', tudi v Franciji.
Nev razveseljiv znak, da smo vedno bliže uresničenju zamisli največjih pobom kov zamisli Združenih držav Ev-cope, je pred dnevi dal zahodnonemški kancler in predsednik nemške krščan-sko-demokratirke stranke dr. Adenauer v izjavi skupini funkcionarjev te stranko. Povedal jim je, da obstoja možnost, da bo prišlo najprej do politične združene Evrope med Zahodno Nemčijo, Francijo in Italijo. Tc tr[ države naj bi tvorila esnevo politično zgradbe Združenih držav Evropo, katero bi se nato pridružile šo ostalo državo.
V zvezi s to napovedjo je dr. Adenauer poudaril izredno važnost in pomen tesnega prijateljstva, ki obstoja med Zahodno Nemčijo :n Francijo, t. j. med nemškim in francoskim narodom, in i-azgcvorcv, ki jih bo imel v začetku julija z De Gaullom v Parizu, kamor /fcd znova odšel na prijateljski ob's-k.
Nato je Bušk odletel na kratko konferenco v 'B m, od tam pa v London na dolge razgovore z MacMilla-nom. Temu je Bušk prinesel zgoraj omenjeno Adenauerjevo zagotovilo in izjavo, da bo vstop Anglije v evropsko skupnost povzročila velike pozitivne spremembe v zavezniški politični, vojaški irl gospodarski politiki proti komunističnemu taboru i(n vsemu svetu sploh. MaeMHan in1 Bušk sta razpravljala, tudi o Nehrujevi nameri nakupa sovjetskih lovskih letal Mig-15 ter sta sklenila, da bosta Anglija in ZDA ponudi’? Indiji vso pomoč za nabavo vojaških letal v zahodnih državah, ne v sovjetskem bloku. Nadalje sta razpravljala c novi krizi, Id nastaja med rdečo Kitajsko im .Formozo ter je Mac-Millan zagovarjal 'dejo, naj bi otoka Quemby in Matsu izročili rdeči Kitajski kot nebranljiva in strateško nevažna za Formozo.
Glavni del razgovorov med Buskom n MacMillanom pa se je tikal vprašanja vstopa Anglije v evropsko gospodarsko in politično skupnost. Bušk je izjavil MacMillanu, da zahodnoevropsko države vstopa Anglije v njihovo .skupnost iz polit čnih razlogov ne bodo vetirale in da je njegova vlada prepričana, da je čim prejšnja priključitev Angiije v, zahodno Evropo nujna. Članico Skupnega evropskega trga (SET-a) so sklenile, da bodo do leta 1970 odprav:le vse medsebojne carine ter že razpravljajo tudi o skupni obrambi ter skupni zunanji, socialni in gospodarski politik’ (j0 ostalega-sveta. Bušk je mnenja, da-bi angleška priključitev pomenila večjo zavezniško enotnest in večjo evropsko prožnost na vseh področjih delovanja, medtem ko bi izključitev Anglije predstavljala nov razkol med zavezniki in hudo medzavezniško trgovinsko vojno. Zato ZDA hočejo vključitev Anglije v SET, medtem ko s; ZSSB želi ravno nasprotno.
Iz Londona bo Bušk odletel še v Lizbono, kjer bo razpravljal s Salazam jem o problemu portugalskih kolonij v Afriki, ki naj bi po ameriškem mnenju postale čim prej neodvisne ter o obnovi pogodbe o amer ških vojaških oporiščih na portugalskem otočju Azori na Atlantiku.
obali nasproti Formozi predstavlja predigro za kcrr.unističn-o ofenzivo, tudi zaradi težkih domačih razmer.
. Komunisti da morda nameravajo napasti in zavzeti samo otoka Quemoy in Mat.su, ali pa se morda spustiti v pustolovščino napada na Formozo, kar pa da je zaradi ameriških obrambnh obligacij tega otoka manj verjetno.
Vsekakor se bo moral Kennedy, če se bodo irazmere še bolj zapletale, kmalu jasno izjaviti glede ameriške pol'tike do otokov Quemoy in Matsu. ZDA sc se bile cbvezale, kakor je znano, braniti Formozo in otočje Pescadores, otoka Quemoy in Matsu pa samo v slučaju, če bi kazalo, da komunistični napad nanju predstavlja prvi korak za naslednji napad na Formozo samo. Med .svojo predsedniško kampanjo je Kennedy izjavil, da smatra otoka za „nebranljiva“ in da. bo pazil, da „ne bo niti en Amerikanec umiri na teh dveh otokih“. Istočasno je pa tudi poudaril, da se bodo ZDA borile za ta dva otoka, če bo razvidno^ da je napad nanju del komunističnega napada na j Formczo in Pescadores.
V sedanji napetosti na Dal. Vzhodu, -je Kennedy ukazal okrepitev ameriških pomorskih sil v formoški ožini z novimi enotami, ki so odplule iz japonskih pristanišč poroti Formozi. Kitajsko komuniste te pa opozoril, da bodo ZDA Formozo branle.
Iz Moskve Peking doslej še r.i dobil podporo za svoje grožnjo proti Formozi, pač pa ravno nasprotno mrzel poliv, Ir; jo Hrcščev v Bomumji izjavil, da „atomska vojna ne bo prizanesla nikomur, tudi rumeni rasi. ne.“ Ta njegova izjava je naperjena proti Maocetungu, kr jo. ponovne izjavljal, da bo edina sila, lr bo izšla zmagovita iz atomskega konflikta, sam,o rdeča Kitajska in to zaradi svojega 600 milijonskega prs-! bivaistva, ki ga vsega tudi atomske | bombe n0 morejo ppkončati.
izbruh krize med Kitajsko in Formozo
IZ TEDNA V TEDEN
Predsednik brazilske vlade Taneredo Neves je v torek dal ostavko svoje vlade, da bi omogočil članom svojega kabineta udeležbo pri jesenskih parlamentarnih volitvah dne 7. oktobra. Predsednik republi ke dr. Goulart je naprosil zunanjega ministra San Tiago Dar.taš-a, naj bi sestavil novo brazilsko vlado. Mandatar predsednika republike za sestavo nove brazilske vlade pripada brazilski laboristični stranki (Trabal-hista brasileiro), ki je po politični moči šele na tretjem, mestu. Glavni brazilski stranki — Socialdemokratska stranka in Nacionalna demokratska zveza ■— sta nastopili z vso odločnostjo proti imenovanju Dantasa za predsednika vlade in v parlamentu njuni poslanci ne bodo glasovali za odobritev Danta. sove vlade. ŠDantas .pa misli, da se bo lahke naslanjal na podporo manjših političnih strank in na sindikate. ,V radijskem in televizijskem govoru je naglasa!, da Brazil potrebuje vlado z močno avtoriteto, da bi lahko nastopala istrogo pa zakonu in izdajala ukrepe, ki jih zahtevajo sedanje izredne razmere. Pred Dantasom je govoril na isti radi jski in televizijski postaji tudi guverner države Guanabara Carlos Lacerda ter je Dantasa silovito napadel. Oč tal mu je med drugim tudi diktatorske težnje in namene.
PO VOLTI VAH V KANADI
Zadnje kanadske volitve .so prinesle presenečenje vsem štfrim strankam, ki so še jih udeležile. Boljših rezultatov so pričakovali tako Diefenbakerjevi konservativci, kakor Pearsonovi 1 be-ra-lci, tudi nova Douglasova demokratska stranka, in stranka Socialnega kredita Boberta Thompsona.
Konservativci so sicer debli največ poslancev : (118), a so od zadnjih volitev nazadovali za 85 mandatov, liberalci imajo v parlamentu 96 poslancev in so konservativce perazli v njihovi trdnjavi v prov. Ontario. Močni so tudi v prov. Quebec. Nova demokratska stranka je dobila 19 mandatov, stranka Socialnega kredita, ki je .skrajno des-ničarsko-konservativna politična skupina, bo pa imela v parlamentu 30 poslancev in bo igrala važno vlogo. Nanjo se bo moral opirati predsednik konservativcev Diefenbaker, ker sam s svojo stranko v poslanski zbom-ci nima absolutne večine.
Nazadovanju konservativcev v mestu Torontu in prov. Ontario so zlasti pripomogli številni novi naseljene'1 — že vsi kanadski državljani —• ki so po večini votli liberalno stranko. V zadnjih letih si je njihovo naklonjenost skušala pridobiti tudi konservativna stranka, vendar je ostalo več al' manj samo pri obljubah, ker kaj več zanje vlada ni napravila.
V	Meksiku so za obisk ameriškega predsednika Kenndyja izvedli izredno stroge varnostne ukrepe. Levičarski elementi so namreč že sedaj začeli trositi po mestu letake z napisi, da Kennedy niir.a v Meksku nič iskati in da naj odide domov, članek .z enakimi zahtevami -je objavilo tudi komunistično glasilo. Glavni predmet razgovorov, ki jih bosta ob koncu t. m. imela predsednika obeh držav Lopez Mateos in Kennedy se -bo nanašal na aktivnejše sodelovanje Meksika pri izvajanju Kennedyjevega načrta Zveze za napredek.
Na Kubi i;e je znova začelo oboroženo nastopanje proti sedanji komunistični diktaturi. Do atentatov na vidnej še funkcionarje sedanjega komunističnega režima je prišlo tako v Havani, kakor tudi po mestih v notranjosti re. publike.
Nezadovoljstvo ljudstva proti režimu je splošno zaradi izredno slabega gospodarskega položaja in nezadostne preskrbe ljudi z živili. V mestu Carde-na v provinci Matanzais so b le velike demonstracije ljudstva. Ljudje so v rvp-revc-du hodili po 'mestu ter vzklikali: „Dajte nam kruha, mi smo lačni.“ Komunistični nasilnik Castro je v odgovor na zahteve lačne množice poslal v to mesto tanke in topove ter jih dal voziti no ulicah, da bi z njimi preplašil ljudi.
Francoska letališko družbo Air France je zadela nova nesreča. Veliko potniško letalo Boeing 707 se je razbilo ob pečinah Antilov na otoku Guadalupe na poletu iz Panza v Santiago v čile. Pri nesreči so izgubili življenje 103 potniki in 10 članov posadke. Med njimi je tudi poveljnik letala .znani francoski pilot Andre Lesieur, ki je navadno vodil letalo, če je z njim potoval predsednik De Gaulle. Prav tako je v nesreči našel smrt znani kolumbijski pesnik Jorge Gaitan Duran.
Zahodnoevropske države so Se sedaj združile tudi v skupnem raziskovanju vesolja. Ustanovile so Evropsko organizacijo za vesoljsko raziskovanje, v katero .so vstopile: Francija, Anglija, Zahodna Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Belgija. Švica, Avstrija, Danska, švedska in Norveška.
Takoj bodo začele z raketnimi poskusi v atmosferi, pozneje pa s sateliti in tudi z odletom na Luno. Prvi svoj satelit namerava nova organizacija izstreiii’ leta 1967, večjega pa leta 1969. Za prvih osem let dela so članice v to organizacijo vložile 300 milijonov dolarjev.
V	Lizboni na Portugalskem je umrl največji portugalski - pesnik in pisatelj dr. Julio Dantas.
V južni Tirolski so imeli prejšnji teden silovita snežna neurja, ki so- povzročila veliko škodo.
v
I* življenje In «Enrejenje v Argentini
Predsednik dr. Gnido p ciljih svoje vlade
Predsednik dr. Guido je imel prejšnji teden dva govora. Prvega v torek pred prazn kom narodne zastave, drugega pa na večerji pri inozemskih dopisnikih. V prvem je navajal razloge, ki so ga privedli, da je prevzel predsedstvo republike po odstrantvi dr. Frondizija. Naglašal je, da je čisto navaden državljan, da ni noben politični voditelj in tudi nikdar n:’ mislil to postati. Zato njegova .sedanja vlada nima namena, da bi čim dalje ostala na oblasti, ampak bo na teir, položaju samo tako dolgo, da izpolni svojo nalogo: 1'zvede svobodno volitve. Pohvalno je omenjal zadržanje vojske, katere naloga je čuvanje roda. Končno je poudarjal, da jo v demokraciji vse mogoče doseči in urediti, ono samo ra je nemogočo, da bi ro v državi zgodilo, da bi se ppvrnila d ktatura.
V drugem govoru pred inozemskimi časnikarji je pa dr. Gnido poudarjal, da Jma v’ada resno in odrejeno politiko. Na cb’ast jc prišla v skladu z zakonskim/, predpisi in teh ' predpisov ro tudi drži. Določen je tudi že njen konec in znan-1 so njeni cilji. V državi jo zagotovljen red in ustavne pravice. Povedal je tudi, da ves svet ve, da je
Argentina v zunanji politiki na strani svobodnega demokratskega sveta.
C-ba predsednikova govora je v nedeljska izdaji komentiral komentator velikega bueno.saireškega dnevnika „La Nación“. Zlasti tiste odstavke, v katerih dr. Guido odgovarja tistim, ki tiradi vedeli, kdo v sedanji vladi „komandira“. La Nación med drug m ugo-. tavlja tole: „V normalnem ustavnem življenju oborožene ¡sile pazijo na ustavni razvoj, ukazuje pa predsednik, opirajoč se na voljo volilce-v ali stranke, s pomočjo katere je prišel na vlado. Toda v sedanjem, položaju so oboroženo o':e edina osnova za podpiranje vlade, ki nima stranke in ki tudi nima nastanka v narodu. Oborožene sile so zato neizogibno , sovlada“ in se ne bodo mogle- povrnit" v normalni položaj tako dolgo, dokler ,ustavni predsednik ne bo zasedel stola predsednika Bivada-vije- čQ tega ne uvidijo, potem pravzaprav ne bo ukazov, pa tudi ne vlade, kajti vojska potem brez svoje pomoči vlad1 ni nič drugega k-c-t abstrakcija-Tisti dan, ko je bil odstavljen dr. Fron-'dizi, so oborožene sile zapustile polo-žai čuvarja ustavnosti in so zasedle politične pozornno. Sedaj ni mogoče vzdrževati videza, da so -se oborožene , sile potem, ko je bilo izvršeno to dejanje s silo, znova povrnile na svoj“ red-: ne funkcije. Sedaj je treba dokončati
Južni Vivolei in zamejski Slovenci
Pod gornjim naslovom objavlja Spectator v goriškem Katoliškem glasu z dne 7. junija t. 1. primerjavo med položajem. Južrih Tirolcev in zamejskih Slovencev pod italijansko oblastjo in odnos matičnih narodnih držav do obeh manjšin v Italiji. Ugotovitve so zanimive ter so naslednje:
„Južnotirolski Nemci se, kljub mamljivim, vabam z leve in desne, kot narodna skupnost skoro neokrnjeno ohranjajo. Njihovo vprašanje je bilo z dr-žavnopolitičnega gledšča rešeno z De G-asperi-Gruberjevim dogovorom leta 1946 v Parizu. Toda kljub temu, da jim je bila priznana enakopravnost in dvojezičnost, takšna, da pri nas o njej še zdaleka ne slutimo, se je preselilo po letu 1946 med nje veliko število ljudi iz starih, večinoma južnih pokrajin države, ki so ponekod, n. pr. v glavnem mestu Boznu in tudj v Meranu, v vel ki meri spremenili mestno lice. Na pritožbe prejmejo po navadi odgovor, da ima vsak državljan polno pravico bivanja in naseljevanja in da.se ne more omejiti pravica dotoka delavcev iz ostalih delov države, ki se industrializira in s tem gospodarsko dviga.
Isto se dogaja pri ®a:3‘, sedaj predvsem. v habrežinsk: občini in še drugod '(Domin, Frankovec v občini Dolina in polagoma v vsej tržaški okolici, v go-nrišk:,h preeknestjih, predvsem v Štan-drežu, Podgori, da o Slov. Benečiji sploh ■ne govorimo). Tako Nemci tam, kakor .mi tu, sodimo pa drugače, ker na dlani vidimo preračunano in načrtno doseljevanje. Tam gori je na strani Nemcev avstrijska vlada, ki z vso odločnostjo ščiti njih pravice tudi na mednarodnih forumih, ona tolmači mednarodni dogovor v nemškem duhu.
svoje narodnostne hrbtenice. Voditelji manjšine nrso nikakšni hlapci ali pokorne „dekle“ režimskih vsemanjsinj-skih organizacij, kot se dogaja na Tržaškem in Goriškem v taboru, ki ima blagoslov matične države. Kulturni domovi, banke itd. so odprti vsem, so last
vseh in nelep ozkih političnih omizij, id. ji družbic. Pripadnikov manjšine ne delijo po kategorijah in ne merijo po- na-' aonrki ali celo „napredni“ pripadnosti.. Zato tudi ni mlačnežev in odpadnikov. Tako- se ne bo pri Južnih Tirolcih nikoli,’ zgod;: lo, da bi sin tajnika neke matični domovini naklonjene kulturno-gospodar-ske organizacije večal število kandidatov tuje „napredne liste“.
Dr. TISCHLER 60-LETNIK
Dr, Joško Tischler, višji študijski svetnik in sedanji ravnatelj, celovške Slovenske gimnazije je 8- maja t. 1. praznoval 60-letnico svojega življenja, ki je bilo vse posvečeno slovenskemu življu na Koroškem. Zato je bila ,ta proslava pravzaprav slavje vseh tist:h Slovencev na Koroškem, ki ohranjajo v svojih srcih in dušah še krščansko in slovensko narodno zavest.
Po rodu je dr. Tischler iz Tinj, gimnazijo je študiral v Celovcu, univerzo pa aa Dunaju. Kot srednješolski profesor je poučeval na gimnaziji v Celovcu, v- Fuerstenfeldu, zaiterb v Beljaku, odkoder so ga nacisti z družino pregnali v Bregenz. Od tu se je mogel vrniti na Koroško z ostakmi slovenskimi pregnanci šele leta 1945. Nekaj časa je nato. poučeval na celovški gimnaziji, nato pa postal ravnatelj novoustanovljene državne gimnazije in realne gimnazije za Slovence, katere- ravnatelj je še danes.
Vse dr. Tisehlerjevo delo preveva globoka zvestoba narodu, iz katerega je izšel in za katerega je z vsemi svo. jimi sposobnostmi vedno deloval. Z njim je delil vesele in žalostne trenutke. Zadnjih je rilo več. Krivice, ki jih je trpel slovenski narod vsled zapostavljanja in načrtnega ponemčevanja, so bolele | njega še bolj, ker je bil po mučemški
Kaj pa pri nas ? Tu se vsi Slovenci. siryrti župnika Vinka Poljanca nosilec j brez razlike zavedamo težkega položa- slovenskega kulturnega in polifonega ja, v katerem se kot narodna manjšina
nahajamo. Ali medtem ko je pri Nemcih visoka zavest jezikovne skupnosti, ki jih druži vse skupaj v eno samo skupno narodno organizacijo, ki v borb: za njih koristi in zahteve predstavlja vse sloje in plasti nemškega prebivalstva, iso prj nas slovenske sile razkropljene po irazrih partijah, ki so ped taktirko ljudi internacionalističnega duha.
Medtem, ko na Južnem Tirolskem uživa manjšina v ceptj podporo svojih bratov in državnikov iz domovine, ni mogoče reči, da uživa podobno in nedis-kriminalno podporo tudi naša narodna manjšina v tržaško-goriško-videmskem zamejstvu. Pripomniti pa moramo še nadalje, da je nemška manjšina na Južnem Tirolskem gospodarsko večinoma samostojna in neodvisna; da prj njej ni proletariata in da je tudi komunistična pek tika, ki aplicira pri nas tako rada taktiko: Cuanto peggio, tanto meglit -— čim slabše, tem boljše — tako-rekoč neznan pojav.
Mladi nemški človek in predvsem intelektualec, k; je dokončal šole ali univerze, dobi takoj ugodno zaposlitev pri svojih ljudeh. Ni mu treba kriviti
dela med Slovenci. Neustrašeno je vodil Slovensko prosvetno zvezo in kljuboval junaško vsem udarcem nacističnih preganjalcev, branil ljudi, kjer in kolikor je rilo mogoče, tolažil, kjer so bile. krivice najhujše.
Po vojni je kot član deželno vlade zastavil vse svoje sile, da je prišlo na Koroškem do uzakonitve dvojezičnega šolstva. Zavzemal se je za pouk slovenščine na, srednjih šolah v Celovcu, Beljaku, Tanzenbergu in Št. Pavlu. Po njegovem prizadevanju sta dorili slovenski gospodinjski šoli v št, Jakobu in št. Rupertu pravico javnosti.
Dr. Tisehlerjevo politično delo je •najtesneje povezano z ustanovitv:jo Narodnega sveta koroških -Slovencev leta 1949. Kot predsednik politične organizacije kat. usmerjenih Slovencev na Koroškem je ustanovil tednik „Naš tednik-Rronika“, b:l pri dveh volitvah za koroški deželni zbor nosilec slovenske liste ter nastopal na neštetih shodih pri volitvah v Kmetijsko zbornico in pri 'občinskih volitvah.
'S Tisehlerjevim imenom je povezana skratka vsa borba zadnjih desetlerij za pravice koroških Slovencev in vse za-


devne vloge ter spomenice nosijo njegov podpis-
K 60-letniei so mu iskreno čestitale vse slovenske narodne organ-zarije in ustanove na Koroškem. Najlepša je bila pač čestitka, ¡slovenske mladine, ki je bila ji/bilantu vedno najbolj pri srcu, ko mu je na veliki javni prireditvi1 z j mogočnim., mešanim zborom zapela za.j voščile pesem Slovenec sem.
Čestitkam slovenskih rojakov na
Kor oí-
se pridružuje tudi Svobod-
na Slovenja ter zaslužnemu in požrtvovalnemu ter nesebičnemu borcu za pravice Slovencev na Koroškem, iskreno čestita ter mu želi' šc dolgo in srečno
življenje.
LETOŠNJI SESTANKI SLOV. IZS. IZOBRAŽENCEV V EVROPI
Kakor v letu 1961, ise bodo slovenski izseljenski izobraženci, ki žive v posameznih evropskih državah, ¡sestali tudi letos na skupnem sestanku ter bodo razmotrivali o 'aktualnih vprašanjih slovenstva v domovini in izseljenstvu.
Kongres, izobražencev bo- letos od
27.	do 31. julija v Ronigsteinu pri Frankfurtu v Zvezni nemški republiki. Polog slovenskih izobražencev bodo imeli tudi zborovanja emigranti ostalih narodov, ki trpe pod komunističnimi diktaturami. Zato bodo poleg predavanj, ki jih bodo imele posamezne narodnost', tudi folklorni nastopi posameznih narodov.
Pri Slovencih bosta predavala o problematiki slovenstva v letu 1962 Leo in Milena Detela.
ARGINTiN A
(Nadaljevanje s prve strani), delo: v razdobju «d trenutka, ko- je b i odstavljen’ dr. Frondizi, pa do zaprisege novega predsednika, oborožene sile nimajo druge odločitve kot „sovladati“.
Tako La: Nacion o nalogah oboroženih sil v sedanj- argentinski stvarnosti-
Minister Alsogaray zahteva stabilnost vlade
Najtežjo nalogo v sedanji vladi im-sr brez: dvoma minister za gospodarstvo-■ng. AIsogaray. Vse pričakuje rešitve od njega, od vseh strani lete očitki nanj.
Prejšnji teden je znova govoril po radiu in televiziji- Navajal je velike težave, k'' ih gospodarstvu povzroča ogromni državni deficit 40 milijard pesov, zatem pa je med drugim izjavil: „Nikjer na svetu niso take gospodarske krize, kakor jo doživlja Argentina skušali reševati na demokratski način in s svobodnim gospodarstvom ter brez enakovredne politične podpore. Ni mogoče, da b:‘ ljudje, ki so odgovorni za gospodarstvo ali da bi gospo darski napori cele države trpeli politično zmedo. Pod takimi pogoj'1 se v nobenem delu sveta nobeno gospodarstvo ni moglo opomoči, mi pa moramo to delati, ker je še danes veliko brezvestnežev in nestrpnežev, ki ne vid'jo, kam bodo spravili državo, če v sedanjem trenutku napravijo kako nesrečo. Če-mislijo, da lahko 'opravijo oni bolje te stvari 'n hitreje, ali če imajo druge’ načrte, naj to povedo- Skušali bomo-zbrati te informacije in jih upoštevati., Toda sedanjega razvoja naj nikar ne skušajo zavirati, ¡kajti' sedaj je naša zadnja priložnost; za ¡rešitev.“
Minister Alsogaray je zato že ponovno izrazil - mnenje, da je za izvedbo Ukrepov, ki so že bili in bodo še izdani) nujno potrebna-stabilnost v državi. Zato da z razpisom - predsedniških in parlamentarnih volitev ni treba hitet) ker da bi volilna kampanja-v državi slabo vplivala na gospodarstvo;.
Minister A3sogaray se tudi' zavzema za ustal tev plač in cen glavnim- življenjskih potrebščinam vsaj za nekaj časa. V ta namen pripravlja dr. Cesar Bunge, ki mn je. poverjeno koordiniranje vseh finančnih naporov za ozdravitev narodnega gospodarstva,. razgovore mod predstavniki nrnistrstva za gospodarstvo, za delo in socialno skrbstvo, -sindikati in delodajalci. Namen takega sporazuma naj bi bil tudT- preprečenje bodočih stavk, ki povzročajo v gospo-
Še večje srečanje emigrantskih narodnosti -bo pa ob velikem romanju izseljencev iz vsega sveta, ki bo- od 2. do 8. avgusta za 10-letrico papeške enciklike „Exul F-amilia“. Poleg posebne avdience -pri' papežu bodo folklorni nastopi posameznih narodnostnih skupin. Tudi tu bo po-seben dan določen za vsak narod in tako tudi' -za Slovence.
V letošnjem letu se bodo znova zbrali itudi slovenski duhovniki v zamejstvu ter bodo imeli pastoralni tečaj po 15. avgustu v Trstu.
darstvu samo škodo ter pomanjkanje gotovine v privatnem in državnem gospodarstvu samo še povečujejo.
Pirav tako za preprečenje delnih stavk,, t. j, itkzv. dela „a reglamento“,-kakor so delali poštarji od 8- do 22. ju-n ja ter je v tem času obležalo na poštah v državi okoli 8 milijonov pisem in drugih poštnih pošiljk. Samo na buenosairešk:' glavni pošti jih je nad 2 milijona.
Za ublažitev pomanjkanja gotovine zlasti, v privatni industrij • minister Alsogaray pripravlja razpis notranjega posojila 9. julij-
S	politično stabilnostjo v državi se tudi kavi že omenjeni komentarist v listu „La Nación“ in pravi, da te stabilnosti! pod sedanjo vlado ni mogoče doseči.. Politično stabilnost lahko državi povrne samo popolno ustavno stanje s polno šestletno predsedniško dobo. Zato je naravnost želeti, da bi' vlada pohitela, z izvedbo volitev, da -bi' do te stabilnosti, ki si: jo minister za gospodarstvo ing. Alsogairay tako zelo želi, čimprej prišlo.
Izgloda, da to mnenje prevladuje tudi v vladi' in med oboroženimi' silama. Kajti'delo za izdanje politične zakonodaje pospešujejo. Po najnovejših poročilih je zakon o političnih strankah že skoro gotovo in po njem ne bo dovoljeno nastopanje političnim skupinam s totalitarističnimi težnjami, novi volilni zakon bo pa. vseboval popolni1' proporcionalni sistem. Kakor hitro bosta izdana ta zakona, bo vlada razpustila poslansko in senatno zbornico in po pre-csnovi političnih strank po določilih novega zakona o pdlitičnih .strankah razpisala splošne volitve. Te naj bi bile že decembra meseca t. L, po drugih verzijah pa marca prihodnjega leta..
Ostavka notranjega ministra
Notranji minister dir. Jorge Valter Perkins je v ponedeljek odstopil. Iz pisma, ki ga je poslal predsedniku dr., Guidu, je razvidno, da so obstojali med njim in ostalimi člani vlade različni' pogledi na važna notranjepolitična vprašanje kot je n. pr: vprašanje državnega kongresa, ki ga ni mogoče pustiti' v .sedanjem stanju, kakor ¡tudi o drugih vprašanjih, ki spadajo v resor notranjega ministrstva.
Za novega notranjega ministra je bil imenovan biv. poslanec dr.. 'Carlos. Adrogue, tudi član ljudske radikalne stranke. Dr. Adkogue je bil minister zaponk in pravosodje že v vladi osvobodilne ¡revolucija. Na glasu-jé kot odločen protiperonist.;.
Špekulanti so delno politično krizo izkoristili ter so na ulico vrgli izmišljeno novico, dar bo min. za gospodarstvo odstopil. Reakcija -na borzi je bila takojšnja: dolkr se- je dvignil na 127 pesov. Ko je- min. Alsogaray glasove- o svoji ostavki zanikal, da ima mnogo bolj resnih opravkov,,. j& začel dolar takoj padati: in se je. obdržal' na 122-Min. Al&sgaray je tudi naglasil, da imajo špekulanti na- svoji' strani' važnega činilča: neumnost; tistih,, ki' izmišljotinam- nasedajo..
Ævsivalije
Pismo iz
Brisbane, 3. junija
Letošnje Zbornik-Koledar Svob. Slovenije je kakor ostala leta tudj letos ■šel med tukajšnje r-ojake. Dober tisk in papir z izbrano vsebino in slikami je vsekakor pripomogel, da so si ga stalni odjemalci, ki že vsako leto čakajo na njegov prihod, takoj nabavili. Nič čudnega! ¡Saj ravno Zbornik iz leta v leto prinaša gradivo iz naše slovenske in jugoslovanske preteklosti, kar nam je bilo dosedaj prikrito, tako, da je marsikatera uganka rešena. Čestitati je izdajateljem za ves trud in žrtve, kajti ni šala leto za letom izdajati tako obsežno delo, ki mnogo pomeni na kulturnem področju med nam j zamejskimi Slovenci. Upati je, da bodo izdajatelji s tem delom s pritegnitvijo novih moči nadaljevali.
Kako pa kaj mi Slovenci v glavnem mestu Queenslanda —■ Brisbanu? V nedeljo, 13. maja, smo imeli 7. letni občni zbor Planinke. Društvo je tako vstopilo v osmo življenjsko dobo. Volitve so izpadle, kakor je bilo pričakovati: večina starega odbora je ostala, vstopilo je le nekaj novih moči. Občni zbor je potekel v redu; pravo nasprotje prejšnjim letom, ko vsled raznih izpadov ni prišlo skoro do nobenega pravega zaključka.
V letošnjem letu je društvo priredilo že 5 družabnih večerov. V načrtu jih ima še 7. V decembru bosta kar dva, ker bo v avgustu odpadel. Zabave prirejamo v najeti dvorani v sred' šču mesta, kajti sami pač še davno ne bomo zmogli lastne ¡strehe; če bo sploh kdaj prišlo do izvedbe te zamisli. Tu nas je
le kakih sto, in še -cd teh se jih nekaj drži povsem ob strani. Ne zavedajo se svoje dolžnosti do skupnosti in naroda. Večina Slovencev je iz tistega dela Primorske in. Goriške, ki je pripade1 Jugoslaviji, le manjše število nas je is predvojne Slovenije. Razmerje med obojimi je prijateljsko.
Čeprav nas je malo, pa tudi v kul-turno;prosvetnem oziru nočemo zaostajati za drugimi. Tako je meseca februarja izšla prva številka trimesečnega glasila društva ,,Obzorje“, ki naj služi za boljšo povezavo med društvom in članstvom.. List je razmnožen. Na 12 straneh ima poleg društvenih vesti tudi cerkveni oglasrik. V listu je dalje prostor za kulturo in prosveto, prav tako pa tudi zaglavje „člani svetujejo“, v katerem iso objavljena razna navc-dila in nasveti za vsakdanje življenje. Za veliko noč je izšla že druga številka. Ovitek vsake številke je v drugi barvi s sliko Bleda s cerkvijo na ot-cku ter s cvetom planike. Prihodnja številka bo izšla julija meseca. Izdajatelj in dosedanji urednik je g. Stane Sivec- N-' to prvi poizkus, da bi društvo imelo svce glasilo, kajti isti urednik je že ob prv:1 društveni obletnici; kot .takratni tajnik izdal „Venec“. Izšel je v manjši nakladi in ga niso ¡megli ‘ dobiti vsi člani. Izdajanje lista je potem prenehalo, dokler ri naslednji -tajnik uvidel, da brez tesnejše povezave članstva ni mogoč napredek društva. Začel je izdajati od časa do časa „Okrožnice“. Ko si je društvo nabavilo lastni razmnoževalni stroj, so Okrožnice izhajale vsak m-esec. Pod novim tajništvom
iso lansKo leto prenehale izhajati ih tako je sedanji tajnik prišel na misel izdajanja revije „Obzorje“. Za to, kar imamo sedaj, smo mu hvaležni.
Kakor za Božič smo tudi za Veliko-neč hr.oli med seboj slovenskega duhovnika Rev. dr. I. Mikulo, koroškega rojaka. Vedno se veselimo njegovega prihoda, saj pa tudi njegov dobrodušni pogovor mora razveseliti ^sakega. K nam prihaja že peto leto. Prileti iz Syd-neya. Bcž č in Velika noč so njegovi redni obiski, če mu ča-s dovoljuje, pa še kdaj med letom. Tako -živimo v upanju, že v juniju. Rev. dr. Mikula deluje kot potujoči misijonar. Med Slovence zahaja že kako deseto leto. Prva leta je obiskoval Slovence po.redko naseljenih krajh Zapadne Avstralije in v mestu PeYth-u, pozneje je bil premeščen v mesto Sydney in je njegovo področje Novi Južni Wales in Queensland. Zaradi velikih razdalj more na leto le enkrat še pogledati svoje prijatelje iz prvih let svojega delovanja v 'Avstraliji. Poleg njega imamo Slovenci v Avstraliji, kot znano, še tri duhovnike: p. Bernarda, urednika naših lepih „Misli“, od lanskega leta pa še p. Odila. Njuno delovanje je omejeno na milijonski Sydney, kjer je na tisoče raztresenih rojakov. Med rojaki v Melbournu deluje žc nekaj let podjetni p. Bazilij in sicer za V-ctorijo in Južno Avstralijo. Za Sydneyem je milijonsko mesto Melbourne naj večja 'slovenska postojanka v Avstraliji s svojim delovnim, Slovenskim klubom na čelu.
'Morda bo še koga zanimala druga stran avstralskega življenja, zlasti kar se tiče vseljevanja. Vsled lanskoletne gospodarske krize, ko je vlada zelo cme-
Jlict JJUUCJ.JC VČUlJti

- _ „ brezposelnost zelo nevarno dvignila. Vsled tega ee je seveda zelo znižale vseljevanje in je bilo eno najnižjih \ zadnjih letih. Gospodarstveniki pravijo da avstralska industrija še ni zadost razvita, da bi zamogla zaposliti vs< izučene novodošle obrtnike, ker ri mes, niti za navadne delavce. Toda v zadnjil mesecih ¡se je položaj zelo izboljšal Vlada je opustila kontrolo nad podelje vanjeim posojil, kar je imelo za posle dico, da se je dvigril odstotek zaposle nih v lesno-hišni industriji na preji®' višino. Zvezna vlada je odobrila pokra jinsk m vladam milijonske kredite z; izvajanje raznih javnih del. Tako s brezposelnost zmanjšuje, vendar ne tako .naglico, kakor je bilo pričakovati Zlasti mladina ima po končanem študij' težave z zaposlitvijo.
Zanimivi so podatki o številu novo priseljencev v Avstralijo- od oktobr 1945 leta naprej. Iz Italije je Avstra lija sprejela 230.600 naseljencev, 'z H-c landije 130.000, iz Nemčije 90.000, i ostalih držav pa 1,700.000. Države največjim številom Izseljencev si pri zadevajo, da bi tem ljudem Avstra lija priznala njihovo strokovno uspos-ol Ijenost, kakor jo priznava, svojim držf vljanom, dalje pravico do prejemanj starostne, invalidske m vdovske pot pore ter pravico do podelitve podpc za gradnjo hiš, Avstralija. pa s svo; strani zahteva, da morajo biti novom seljenc' popolnoma zdravi in za de' sposobni.
V zadnjem, času se avstralske obh s.ti zanimajo tudi za: Špance ter je a1 stralska vlada v Madridu odprla stali \ emigrant, pisarno. N§ splošno sp vra
Avstralije odprta, vsem ljudem bele in polbde rase, tako tudi deželam Bli-ž. njega Vzhoda db vključno Indije, za ostat® rase pa zaprta,, kajti že več kot 50 let stara politika „Bele Avstralije“ je še vedno v veljav': in se ne spremni; niti' tedaj, če pride delavska stranka na vlado. Toda to. politiko bodo morali; spremeniti, ker: to vedno glasneje zahtevajo cerkveni1, krogi, pa tudi gospodarski, zlasti v zadnjem času, ko- se rahljajo vezi’ vedno bolj z „materno državo“ Anglijo vsled njene namere, da bo vstop:la. v Skupni evropski trg:. Av stralija se- mora končno zavedati^ da je njena usoda tesno povezana z usodo Jugovzhodne Azije, zlasti, odkar Indonezija zahteva zase Holandsko Novo Gvinejo ‘iri ni več daleč čas, ko bosta obe državi imeli skupno celinsko mejo. Tako se je že začela -preusmerjati avstralska trgov na ter je navezala že zveze z novimi tržišči v državah Jugo. vzhodne Azije, Južne Amerike zlasti z Argentino, Čilom in Perujem, srednjeameriške države bo pa oktobra obiskala posebna avstralska trgovinska ¡misija. Na ta način se misli' Avstralija zavarovati za čas, ko bo Anglija vstopila v blok držav, ki sestavljajo Skupni evropski trg) in bo izgubila svoj tradicionalni trg, kakor Nova Zeland-ja. Poslabšanju trgovinskih zvez z Anglijo, bo sledilo pcsiabsanje .tudi političnih stikov, Tako žc sedaj pravijo, da Avstra-l ja postaja vedno manj angleška. Značilno je tudi, da je med tistimi, ki zapuščajo Avstralijo največ Angležev. Bilo bi še kaj poročati.. Pa naj ostane še za drugič. Sedaj naj tem vrstam ‘sledi samo še pozdrav od
Janeza, Primožiča.,

Buenos Aires, 29. Junija 1962
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
Qîmice iz áú¡muIÍ2^
Spremembe na komunističnih vrhovih j
Vodstvo jugoslovan. komunistov je partijcem v Sloveniji priredilo y soboto, 9. junija, nemilo presenečenje. Kar na hitro sta bila razrešena na sestan- j ku ljudske skupščine vodilna člana slovenske komunistične hierarhija predsednik ljudske skupščine LRS Miha Marinko in predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher. Marinkovo mesto je zasedla znana partijka predsednica Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Vida Tomšičeva, predsednik izvršnega sveta pa je postal dosed. podpredsednik tega sveta Viktor Avbelj.
Do teh sprememb je prišlo kot posledica Titovih groženj na nedavnem shodu v Splitu, da bo -komunistična stranka znova odločno posegla v razvoj
SLOVENCI V ARGENTINI
gospodarskega življenja in odstranila sedanjo zmedo. Z drugimi besedami se to pravi, da je partija znova odkrito stopila iz -ozadja v ospredje in se povrnila na stare komunistične metode: na vodstvo gospodarstva in-političnega delovanja iz centrale v Beogradu. Tako so se komunisti znova razgalili s svojim dosedanjim varanjem javnosti' o svobodi, ki da jo imajo njihovi delavski sveti po tovarnah '?n drugih gospodarskih podjetjih.
Na praznik sv. POtra in Pavla bo ljubljanski nadškof msgr. Vovk podelil imašniš-ko posvečenje 20 bogoslovcem, ki so letos dokončali bogoslovne študije. Od teh jih je 8 za ljubljansko nadšk-cf1 jc, 2 za mariborsko škofijo, 7 za bivšo Primorsko, 3 pa bo kapucini.
BUENOS AIRES Osebne vesti
Družinska sreča. V Lourdesu je bil 20. junija 1962 krščen Marko Komac, sin Slavka in Mimice Zcnjič. Za botra sta bila Sonja Golob in Vladimir Komac, župnik v Sovodnjah pri Gorici, ki ga je nadomestovai Marijan Rudež. Krstne obrede je opravil sanm.artinski slovenski dušni pastir g. Jože Jurak. >
f Terezija Bodner. V starosti 66 let je v nedeljo, 24. junija, preminula v nemški bolnišnici Terezija Terckel poročena Bodner. Živela je s svcjim možem pri sinu v Chilavertu. Pokopali so jo naslednji dan na pokopališču v San Martinu, kjer je izvršil pogrebne obrede slovenski dušni pastir v San Martinu g. J-cže Jurak, ki se je tudi na -grobu s toplimi besedami poslovil od pokojnice.
f Angela Repič. Dne 18. junija je umrla rv 60, letu .starosti ga.Angela Repič. K zadnjemu počitku so jo položili naslednjega dne na pokopališču Tigre. V Argentini zapušča sina in ličer-(ko, katerima ¡izrekamo ‘sožalje, rajni pa želimo večni mir in pokoj.
SAN JUSTO
V nedeljo 17. junija je . b:l v prostorih Našega doma dobro obiskan članski -sestanek iranjuškega; odseka Slovenske fantovske zveze. Na sp-ordu je bilo predavanje podpredsednika . Zedinjene Slovenije Franceta Perniška o temi: -Slovenski fant v Argenthr. Predavatelj je fante -opozarjal na potrebo gojitve ljubezni in zvestobe do krščanstva in slovenstva, da bodo mogli te ideale posredovati tudi mlajšim, in jih ohranjati tako za slovensko skupnos-t in vero. Za občni zbor osrednje organizacije so fantje izvolili tri delegate, na-
kar sta predsednik in -športn-' referent poročala o kulturnem in športnem udejstvovanju članov. S pesmijo Mi legionarji je bil uspeli sestanek ,kateremu je prisostvovalo okoli 40 fantov, zaključen.
MORON — CASTELAR
Ustanovni občni zbor cdska SFZ v Moronu. V nedeljo 17. junija se je vršil ustanovni občni zbor odseka SFZ na Slovenski- pristavi v Moronu.
Pripravljalni odbor je pod vostvom Francija Markeža sestavil osnutek pravd za odsek, .seznam fantov iz okoliša Morona in predstavil kandidatno listo za novi odbor.
Pravila so bila sprejeta po nekaterih predlogih in nato so se pričele vo-litvč. Rezultat je bil naslednji: Za predlagano listo je bilo 17 glasov, eden je bil prctj in dva razveljavljena. Novi odbor ise-stavljajo:
Predsednik Ivo Majhen, tajnik Andrej Troha, blagajnik Matjaž Kunčič, gospodar Avgust Poglajen, kulturni referent Prmož Benedičič, športni referent Božidar Vivc-d in delegat za v zvezni odbor Franci Markež. V nadzorni odbor ata /bila izvoljena Tone Rode in Tine Debeljak ml. Po pozdravih predstavnikov odsekov Ramos Me-jia, San Justa, San Martina in presed-nika SFZ J. Tomazina, se je novi predsednik zahvalil za izrečeno zoupanje in pozval vse člane k sodelovanju, da bo odsek lahko uspešno vršil svojo nalogo med mladina v moronskem -okolišu.
¡Ves potek občnega zbora se je vršil z zantnivo debato, kar je dokaz, da sloven-ska mladina čuti potrebe po orga-
nizaciji ki naj ji nudi vse -to, kar med tukajšnim okoljem ne more dobiti.
Z organiz ranem odseka v Moronu, je Slovenska fantovska zveza naredila nov korak k reorganizaciji in prenovitvi organizacije.
RAMOS MEJIA
V	soboto, 9. junija, smo imeli v Slomškovem domu IIL redni prosvetni večer. G. Jože Jurak nas je s pomočjo
sl:k povedel v prelepe evropske -dežele in nas seznanil -z mnogimi kraji skoro
vseh svobodn h držav v Evropi. Za izvajanja je žel toplo priznanje.
V	nedeljo, 10. junija, pa se je v istih prostorih vršil ob lepi udeležbi sesta. nek solastnikov Slomškovega doma. Sestanek je vodil predsednik Janez Brula, ki je po uvodnih besedah podal besedo finančnemu referentu Tonetu Marinu. Poročilo finančnega referenta je poleg drugega obsegalo tudi predlog odbora za finančno ureditev odnosov med zadrugo „Gaste-lli“ in organizacijo Slomškovega doma. Po odmoru se je razvila živahna debata o poročilu in predlogu. Zlasti k vprašanju o razpisu novih delnic in doplačilu še neplačanih deležev je poseglo v razgovor več članov. Zaključek razgovora je privedel do sklepa: do 15. julija je še čas za vpis novih delnic; visi tisti, ki pa delnice plačujejo na obroke, naj doplačajo razliko do konca juTja 1962. Rok za doplačilo neizpolnjenih deležev bo podaljšal odbor le tistim, ki v tem. času res ne morejo izpolniti te obveznosti.
Finančni referent. Marin je nadalje omenil veliko vrednost zemljišča, ki stalno pridobiva na ceni. Vsaka delnica je sedaj vredna vsaj 36% več. Pozval je vse člane, naj se poslužijo poziva za vpis novih deležev.
Predsednik je nato načel še nekatere točke notranje ureditve. Soglasno je bil sprejet predlog odbora, da se zidana stena med dvoranico in društveno sobo zamenja -s premakljiyo leseno sten-o. Tako bi imeli prostor vsaj za manjše prireditve, ker je sedanji, zlasti za prosvetne večere, premajhen.
Pri slučajnostih se je pojasnilo- še nekaj manjših vprašanj v zvezi s šolskim tečajem.. Po sestanku se je- že več članov prijavilo za nakup novih deležev in prodajo rife. Večina je nato v prijetni družbi pri skupnem, ssadu pre-2'vela lep nedeljski popoldan.
SAN MARTIN
Sestanek članov in članic Slovenskega doma v San Martinu se je vršil v nedeljo, 17. junija, dopoldne v prostorih -doma. Vodil ga je predsednik Leopold Novak, k: je pozdravil vse ndv-z-oče in utemeljil potrebo po sklicanju tega -sestanka; odbor stoji pred no-vimi nalogami, 'kajti potrebno je izpopolniti
naprave v domu, nakupiti razno pohištvo, plačati dolgove in misliti na dvorano, ki jo Slovenci v San Martinu nujno potrebujejo. Odbor želi, da vse članstvo sodeluje pri reševanju teh vprašanj. Karel Uršič, ki vrši funkcijo gospodarja, je poročal, katere premičnine poseduje dom in zlasti, kaj so nabavili v času od zadnjega članskega sestanka. Posebno zahvalo je naslovil na tiste, ki so darovali bodisi denar bodisi razne predmete za dom. ali ki so Opravili brezplačno razna dela y domu. Blagajnik Franc Lobnik je podal podrobno blagajniško poročilo: omenil je vse dohodke in vse izdatke doma in povedal, da znaša dolg na hiši ? 450.000,—, razni drugi dolgovi pa znašajo $ 93.337,—. Poravnava teh dolgov in izpopolnitev raznih naprav v domu je mogoča samo, ako vsak član podpiše in vplača vsaj dva deleža po $ 1000,— t. j. skupaj $ 2.000,—. V debati so razni govorniki p.c-trdili blagajnikovo misel in je bil sprejet sklep, da se pozovejo člani, ki so vplačali en delež, da naj vplačajo še en delež. Rudolf Smersu, ki pomaga od. boru kot pravni svetovalec, je prečital važnejša mesta iz kupne pogodbo (escritura) in povedal, v kakšnem stadiju se nahaja pridobitev pravne osebnosti za dom, ki ima pravno obliko zadruge. Prof. Alojzij Zupan, kulturni referent doma, je podal poročilo o kulturnem delu doma oz. organizacij, ki delujejo v sklopu doma. Zlasti je poudaril pomen ■sporazuma, ki je bil sklenjen med Zedinjeno Slovenijo in vsemi slovenskimi domovi v Velikem Buenos Airesu. Tone Kovač, predsednik odbora za prireditev tombole, je razložil ves načrt -za tombolo, ki 'bo 7. oktobra in pri kateri bo glavni dobitek avto. Pozval je vse članstvo, da naj vsakdo- kup: vsaj pet -tablic in da naj jih tudi poskuša čim več razpečati med svojimi znanci in prijatelji. Okoli 12 je predsednik doma Novak zaključil lepo obiskani in lep-o uspeli članski sestanek.
CARAPACHAY
Slovenski' dom v Carapaehayu
se je pridružil vrsti slovenskih domov v kulturnem in družbenem delovanju-V nedeljo, 17. junija, je- priredil prisrčno spominsko proslavo žrtvam komunistične revolucije in vrnjenim domobrancem. Prisrčna je bila zato, ker so jo izvedli otroci iz šolskega tečaja pod vodstvom g. Pirca.
Spored je bil sestavljen iz deklamacij in -recitacij, zlasti Balantičeva poezija je napravila na prisotne- globok vtis. Vmes so vsi otroci iz tečaja zapeli nekaj narodnih pesmic, za konec so pa zborno recitirali iz Jeremija Kalina črne maše, zaključila je pa proslavo pesem „Oče, mati“, zapeta od vseh navzočih.
17snSt teden ena
PA NE POJDEM PREK PCUAN
Josip Murn-Aleksandrov
Pa ne pojdem prek poljan, je v poljani črni vran, je v poljani noč in dan.
Jaz bojim se ga močno, črno vranje oko, črna slutnja gre z meno.
Ah, v tujini bodem pal, vran oči mi izkljuval, krakal bo, ne žaloval.
GORIŠKA IN PRIMORSKA Prof. Mirko Filej umrl
Goriške Slovence je zadel hud udarec. Na binkoštno nedeljo zvečer, t. j. dne 10. t. m., je umrl na posledicah operacje, ki jo je zahtevala zavratna bolezen, stolni organist, .profesor petja na -slovenskem učiteljišču, rektor cerkve sv. Ivana v Gorici, škofijski delegat za cerkvene zbore, znanj slovenski dirigent -:n skladatelj prof. Mirko Filej. K zadnjemu počitku so ga položili s pogrebno mašo v stolnici v torek, dne 12. junija. Pogrebno mašo je imel stolni -prošt msgr. Soranzo, na koru so peli pevci iz cerkve sv. Ignacija, ki jih je vodil pok. prof. Filej, Perosijev Requiem. Pred mašo in po končanih Obredih pa so združen; pevski zbori zapeli dve .slovenski’ žalostink-i.
Na pokcališču se je od! trajnega prof. Fileja prvi poslovil dr. Anton Kacin v imenu geriških prosvetnih delavcev, za njim dr. Škerl v imenu tržaške duhovščine, v tjr.enu koroških Slovencev je govoril dr. Valentin Inzko, za njim pa .pokojnikov rojak solkanski dekan Simčič. Poslovilne besede mu je govoril v imenu duhovščine 'iz Jugoslavije. Zadnji govornik je bil prof. Jože Peterim. Od rajnega profesorja se je poslovil v imenu Slov. kat. prosvete v Trstu.
Pok. Fileja so položili na pokopališču v skupno grobnico duhovnikov. Goriški ¡Slovenci mislijo kasneje njegove posmrtne ostanke prenesti v nov grob in na njem zaslužnemu slovenskemu javnemu in kulturnemu delavcu postaviti dostojen spomenik.
Zahtevni kritik bi našel kako hibo v izvedbi programa, toda ob dejstvu, da so ga 'izvajali otroci, 'ki prihajajo le vsako soboto za par ur v tečaj, je moral biti poslušalec le -zadovoljen. Vsi tako radi poslušamo otroke, ki so večkrat nerodni v izražanju, na dragi strani pa tako prisrčni.
G.	Pircu prav iskreno čestitamo k uspehom, ki jih irn.a v ^šolskem tečaju in se mu prav tako zahvaljujemo ža njegov trud z našo -mladino, od katere pričakujemo kmalu spet kakšen nastop!
Od Eja M9late da	©aI	Eovenea
v
da
Pismo Ameriški domovini, Katoliškemu glasi?, Našemu tedniku, Demokraciji in
Mislim
II.
V prvem pismu smo dejali, dá bodo prihodnjič objavljena pisma otrok slovenskih staršev iz Argentine slovenskim otrokom na Koroškem, Goriškem, Tržaškem. Naj danes prvi -dopisniki, vsi učenci zadnjega letnika slovenskega ¡tečaja dr. Franceta Prešerna v Moronu, zaorjejo ledino in presekajo led. Razen nujnih popravkov slovničnega značaja bo vsebina -ostala taka, kakor so jo zapisali dopisniki (šli bomo po abecednem redu).
Neznanemu učencu!
Jutri, 20. maja, bo blagoslovitev Šolske zastave. Peli bomo slovensko himno in dve pesmi. Blagoslovil bo zastavo gospod katehet našega tečaja.
Doma mami pomagam, včasih ji pometam; ali pomivam. Vsako soboto grem v slovensko šolo, med tednom pa v argentinsko. Mama mi pomaga pri učenju in pisanju nalog. V šoli mi gre dobro, gospodična nas je že veliko naučila. Ali gre Tebi dobro? Imam tudi dva brata in sestro, jaz sem najstarejši. En brat bo imel eno leto, drugi pa ima štiri leta, moja sestra pa devet. Vesel sem, če prideta teta ali stric na obisk, ker mi prineseta bonbone. Rad gledam pokrajinske slike z Gorenjske, Notranjske, Dolenjske, Štajerske in Koroške.
Moj stari ata je bil rojen na Ko- j roškem,. Piše se Majer in njegovi bratje še živijo ob Vrbskem jezeru. -Pri sv. birmi sem ga izbral za, botra — pa mi je poslal uro.
Lepo Te pozdravlja
Tomaž Debevec, Lanús y Péguy, j Morón FNDFS, Pcia. Buenos Aires
N eznani prijatelj icil
Gotovo se boji začudila, ko boš bra,- ; la tole pismo iz daljne Argentine.]
Ra,da bi Ti malo opisala, kako je tukaj pri nas. Tu se že mraz začenja, zadnji teden je bil že kar mrzel. Pri vas pozimi pada sneg, tukaj pa ga ni, zato ga tudi še nisem nikoli videla.
Obiskujem že zadnje leto ljudske šole. Zavod se imenuje „Presveto Srce Jezusovo“. V tem zavodu poučujejo sestre. Hodim tudi v slovensko šolo. Ta je prav blizu naše hiše. Tečaj se imenuje po največjem slovenskem pesniku „Tečaj dr. Franceta Prešerna“.
Imam tudi še tri brate in eno sestrico, Dva brata sta mlajša kot jaz, hodita tudi v slovensko in argentinsko šolo!
Kraj, v katerem živipi, je zelo daleč od glavnega mesta.
Tudi mene zanima, kako se imaš Ti. Kje živiš? Kam hodiš v šolo? Ali imaš daleč? Imaš še kakšnega j brata ali sestrico?
S tem končam in Te prosim, da bi mi kmalu odgovorila na to pismo. |
Lepo Te pozdravlja Tvoja neznana prijateljica
Kristina Golob, Montes 1883, Castelar FNDFS, Buenos Aires
Neznanemu prijatelju!
Dragi prijatelj, ko boš to pismo bral, se boš gotovo začudil, odkod prihaja. Iz Argentine —- tu je moj dom! Gotovo Te zanima, kako je tukaj.
Jaz sem. rojen v Argentini, star sem enajst let in hodim, v peti razred osnovne šole. V šolo se vozim z omnibusom,. V šoli se učimo v španskem jeziku. Ob sobotah imamo tudi slovensko šolo, da se učimo slovensko pisati 'in govoriti. Doma govorimo samo slovensko.
Imam še dva brata in dve sestri. Moji starši so doma iz Slovenije. Ata dela v barvarni blaga.
Ko boš tole pismo bral, Te prosim, da mi kmalu odgovoriš. Tudi mene zanima, kje živiš, kako se imaš. Pri vas je sedaj gotovo lepo, ker je pomlad, pri nas pa prihaja zima. Letni časi. so tukaj ravno drugače kakor v Evropi. Ko bo pri Vas poletne, bo tukaj zima. Snega še nisem videl, tudi gore ne, ker tukaj je sama ravnina.
Lepo Te pozdravlja Tvoj prijatelj Leopold Golob, Montes 1883, Castelar FNDFS, Buenos Aires
Dragi neznani prijatelj!
Goiovo se boš začudil, ko boš prejel tole pismo, ki Ti ga piše slovenski fantič iz daljne Argentine. Ime mi je Rudi. Star sem dvanajst let. Hodim . v peti razred, argentinske šole. Ob sobotah obiskujem slovensko šolo. kjer spoznavam, lepote Slovenije. Vsako prvo soboto v mesecu imamo pa tudi sveto mašo s skupnim svetim obhajilom.	,
Imam pa tudi enega bratca, ki je mlajši, od mene. Ime mu je Franci. Tv, okoli nas je veliko slovenskih otrok. Naš dom je blizu slovenske Pristave, Na Pristavi imamo vsako leto več prireditev, kjer se zbere, do dva tisoč, Slovencev. Brodeč in jaz z drugimi nastopamo pri telovadbi s nrostimi vajami, je, zelo lepo. Mi spadamo pod mesto Castelar, glavno mesto je va tu Buenos Aires. Je zelo veliko, Razen drugih zanimivosti ima tudi veliko pristanišče, kamor priplujejo ladje iz vsega, sveta. Na drugem, koven, dokaj ven iz mesta, je pa veliko, zelo moderno letališče, kjer pristajajo letala najbolj modernih tivov. Ril sem že večkrat tam s starši, Od tam. je lep razgled.
Vidiš: dragi prijatelj, veliko sem Ti orisal, sedaj pa, želim, da še Ti m,eni opišeš malo Vaše življenje tam na lepem Koroškem, Gotovo si boš
mislil: hm, kako pa ta fantič ve, da je tu lepo. Za, to se moramo pa zahvaliti gospodu župniku Zaletelu, ki nam je kazal slike.
Prisrčne pozdrave Tebi in vsem Tvojim domačim, Tvoj neznani prijatelj
Rudi Gričar, Zapiola 1833, Castelar FNDFS, Buenos Aires
Naj -bo -za -danes dovolj dopisnikov. Pa -še malo prejetih pisem objavimo. To pot dva, da ne bo predolgo.
C;ta iz Rut Mariji v Buenos Aires
(že drugo pismo!)
Za Tvoje pismo, ki me je zelo razveselilo, se Ti prav srčno zahvalim. Kako daleč imaš Ti v šolo? Upam, da nimaš tako daleč kakor jaz. Gospod Vinko Zaletel nam- večkrat kažejo slike o Argentini. Res lepo je pri vas. Jaz hodim v nemško šolo, doma pa slovensko govorimo. Jaz hodim tudi v slovensko šolo, ki je zame sicer težka. Kako rada bi bila pri vas, ko ni snega. Pri nas ga je letos pol metra padlo. Upam, da si Ti zdrava in Tvoji bratje in sestre tudi. Tudi jaz Ti pošiljam sliko f od birme), da me boš poznala. In tudi Ti pii eno pošlji.
Prisrčno pozdravljam Tebe in sestre in bartc.e in mamico in atka
Cita
:• ereziKa iz Vogrč Anki v Buenos Airec.
Naš gospod, župnik so pripovedovali, da so bili v Vašem kraju. Pripovedovali so, da v Vašem kraju ne poznate snega. Jaz imam zelo blizu v cerkev in šolo. Zato tudi rada hodim, V sobotah imamo v župnišču Marijin vrtec, kjer pojemo. Gospod župnik nam kažejo slike in pripovedujejo marsikaj lepega. Sedaj v jeseni zmrzne zunaj vsa narava in z njo tudi voda. Kjer je prej bila voda, je sedaj zmrznilo, da drži človeka. Sedaj se mi otroci drsamo po ledu. Po šoli sc zbere velika množica otrok na ledu. To nam prinaša veliko ve-
selje. Včasih se gremo pa tudi smučat. Po južini se zberemo na bližnjem hribu in se sankamo do večera. Zvečer se vrnemo vsi premraženi in lačni domov. Doma nas čaka topla večerja.	\
Prosim, piši mi tudi \Ti. Lepo te pozdravlja Terezika.
Za konec pa še Marijanov odgovor Frančku Mucku v Dobrovo:
Dragi neznani prijatelj!
Zelo sva bila vesela z bratom Tvojega pisma, za katero prav lepa hvala.
Oprosti zamudi, da tako kasno odgovarjam. Ludvik Anton je moj brat, jaz sem pa Marijan, ki Ti odgovarjam na pismo Ludviku, kajti njega sedaj ni doma. Je v slovenskem zavodu v Adrogue že od 1. aprila dalje, ko se je začela šola. Omenjaš gospoda župnika Zaletela, da kažejo slike naše nove. domovine, ki je tako oddaljena od Vas. Tudi pri nas so kazali slike iz lepe Koroške, ki so nam vsem bile zelo všeč, saj je Koroška tudi rojstna dežela mojega brata Ludvika. Naši starši večkrat pripovedujejo o lepotah Slovenije in Koroške, kjer so živeli tri leta kot begunci.
Vsako soboto imamo tudi slovensko šolo, kjer se učimo slovensko. Spoznavamo lepgto rodne zemlje naših. staršev. Tudi gospoda kateheta imamo, ki nas uči verouk v slovenskem jeziku. Naši starši so trinajst let tukaj, pa so še vedno zavedni Slovenci in tako tudi nas učijo.
Čez teden hodimo v argentinsko šolo. Jaz hodim v farno. Moj brat Ludvik je pa sedaj v slovenskem zavodu, ki se imenuje Škofov zavod.
PrPnas v družini je pet otrok, midva z Ludvikom in tri sestre. Ata ima svojo delavnico, kjer je zaposlenih, osem ljudi. Temu pravijo tukaj fabrica,.
Prosim Te, da še kaj pišeš.
Lepe pozdrave Ti pošilja
Marijan Kopač, Tucum&n 1590, Castelar FNDFS, Buenos Aires
!
SLOVENCI PO SVETU
ZDRUŽENE DRŽAVE
Pri fari Marije Vnsebovzete so imeli 20. maja velik praznik. Tega dne so farani proslavili 10-letnico, odkar je prišel na to faro sedanji župnik g. Matija Jager, spominjali se pa 'tudi vsega dela, ki je bilo v teh desetih letih opravljeno — tako zlasti zgraditev nove cerkve in razširitev in moderna oprema farne šole. To veliko delo, poleg vseh ostalih skrbi v far:, je bilo opravljeno pod vodstvom g. župnika Jagra. Na predvečer slavnosti so fantje napravili g. župniku podoknico, naslednji dan, v nedeljo, 20. maja ob osmih zjutraj je g. župnik Matija Jager imel mašo za farane z zahvalno pesmijo. Popoldne ob petih so bile v cerkvi slovesne pete litanije Matere božje, nato pa v cerkveni dvorani banket, na katerem sta bila slavnostna govornika dr. Miha Krek in Joe Brod-nick. Med slavnostno večerjo so nastopili' na odru tudi otroci s pevskimi točkami. Prav tako cerkveni pevski zbor Ilirija. K 10-letnemu jubileju g. župnika ’ Jagra častita tudi Svobodna Slovenija ter mu iskreno- želi, da bi Bog še naprej spremljal s svojim blagoslovom vse njegovo delo v fari in med slovensko skupnostjo v Z.D.A.
• , PRIREDITVE Jul a j
Sobota 7, V. kult. večer SKA; ulica Sa-irandi 41, Cap. Federal. Predava Al. Geržinič o kulturnih vrednotah. Nedelja 1. Ob 16. uri v društveni dvorani v Slovenski vasi roditeljski sestanek Društva Slovenska vas. Predavatelj dr. Al. Starc.
Sobota 7. V Slovenski vasi ob 20. uri vprizoritev : Lipahcve ! veseloigre Glavni dobitek. — V Slomškovem domu ¡sestanek o slovenskih narodnih nošah.
Nedelja 8. V Slovenski vasi ob 15.30 ponovitev uprizoritve Glavnega dobitka.
Na Slovenski pristavi Moron-Cas-itelar ob 10. nadaljevanje predavanja g. Juraka o vtisih s potovanja po Evropi.
V	Slomškovem domu čajanka SPZ. j
V	Našem: domu v San Justu koline,-začetek ob 10. uri dop.
Sobota 14. Prosvetni večer v Slomško-,: vem domu.	ji
Sobota 28. V Slomškovem domu prosvetni večer-
V	Slovenskem domu v San Mar-!
tinu koline.	)
Jurak nadaljeval svoj potopis po Evropi. Vsi lepo vabljeni!
Za kritje nujnih obveznosti in za izboljšanje prostorov, je odbor Slomškovega doma organiziral rifo, katere glavni dobitek je 10.000 v gotovini. Cena srečki je 10 pesov. Poskusite svojo srečo, obenem pa podprete Slomškov dom!
SLOVENSKI TISK V AEGRNTINI
Duhovno' življenje. Junij. Vsebina: Dolgost križa (J. R.); Koncil bo prinesel novo luč; Med Slovenci v Kanadi; Srečanje z Bogom (Dr. Alojzij Šuštar); B nkoštne kvatre (priredil Fr. Bergant); Ob 20-letnici slovenskih mučencev; Dva. krat je bila v Rusiji (Ruda Jurčee); Bog in trpeči (Alojzij Košmerlj); Glas iz Rim.a; Legenda o vojaku Boštjanu (priredil Jože Jurak); Na vprašanja je treba odgovarjal; Pogovor o igri (B. E.); Mladinska anketa; Od Vzhoda do Zahoda; Starši, bodočnost Cerkve je v va$ hiši! (Miha žužek); Ni nevarnosti za prehrano ljudi (priredil Gregor Mali); Quo vadiš (S:enkiewicz); 4. filmski festival v Mar del Plat; (J. R.); Med nami v Argentini; Primorske vesti; Tri zaobljube (Janez Jalen). Priloga: Božje stezice.
Katoliški misijoni. Junij, Vsebina: Ali naj ostanejo ali gredo (J. M.); Cerkev in kultura na Japonskem (priredil I. J.); Na peti k občestvenemu človeku; Dijakon Matevž Puiingathil iz Indije (Karel Wolbang); Zakaj sem se vrnil v krščanstvo?; Novice iz Tanganjike (Emil Čuk); Po misijonskem svetu; Znamkanski kotiček; Naslovi slovenskih misijonarjev; Poročilo o skladu 1961 za vse slovenske misijonarje.
Vestnik slov. protikomunist, borcev. Štev. 5-6. Vsebina: Slovenska narodna vojska; Po šestnajstih letih (France Krištof); Ob 20-letnici; Grmade v Gorjancih (France Grum.Ivan Korošec); 1942—1962; Gradivo k Vetrinju (Dr. Fr. Bajlec); Družina Žerovn k (Rožnodolski); f Niko šivic (Ing. A. M.); Borci pišejo^' Gradivo k Vetrinjski tragediji Gradivo k Turjaku.
ŽENINI
NEVESTE!
Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado!
LOS ANDES — RADOVAN SOBAN
Blanco Encalaida 261 Villa Madero
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Kd'or želi svoje prihranke naložiti varno in na oferesti, lahko to stori tudi pri
slovenski Trgovski družbi
BRATOV MAVRIČ edina lastnika Jože in j Metod Mavrič
| H. Almeyra 49| Villa L.bertad esq. Av. 3 de iebrero San Martin T. E:: 750-1674 750-5437
Naš? geslo je:
Sigurna garancija in točno izplačilo
OBVESTILA
V Slomškovem domu v Ramos Me-jia bo v soboto, 30. jun:ja ob 19.30 kul-: turni večer, združen z razstavo umetniških del, določenih za dobitke pri loteriji SKA. O potrebnosti kulturnega dela in o razstavljenih delih bosta govorila gg. dr. Tine Debeljak in Mari-, jan Marolt.
V. kulturni večer SKA bo v soboto, 7. julija, ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. prof. Lojze Geržinič o Kulturnih vrednotah. Veličina in tragika kulturnega dela.
Društvo Slovenska vas priredi v nedeljo 1. julija v društveni dvorani ob 4. popoldne roditeljski sestanek. Predaval bo dr. Al. Starc.
Pc» Procesiji sv. R. T. bo v Slomškovem dom.u na razpolago kosilo. Vabimo posebno rojake iz oddaljenih krajev, da se poslužijo ugodnosti. Dobrodošli!
Slovenski dom v San Martinu obvešča rojake, da bo imel 28. julija KOLINE, na katere že danes vse vabimo.
Na slovenski Pristavi bomo imeli v nedeljo, 7. julija, ob 4 popoldne 2. prosvetno predavanje, na katerem bo g.
VEČ SLOVENSKIH NARODNIH NOŠ
Zelo radi bi dosegli, da bi slovenska narodna noša v slovenskih svečanih trenutkih prihajala čimbolj de veljave. Zato smo mnenja, da bi bilo dobro, da bi se skupno zavzeli za njeno nabavo in razširitev. V ta namen .sklicuje Kulturni odsek Zedinjene Slovenije sestanek v soboto, 7- julija, ob 7 zvečer v prostorih Slomškovega doma v Ramos Mejia. — Na sestanku bo najprej predavala ga. Danica Petričkova o pestrosti narodnih noš po vsem slovenskem ozemlju. Nad 50 skiopkičnih slik bo spremljalo predavanje. Nato bo ga. Lojzka Čečeva poročala o pripravah za skupno nabavo blaga, o stroškovniku za moške,, ženske in otroške noše ter o skupnem krojenju in vezenju pod vodstvom i3trokovnj|akinje,
Slovenke in Slovence vabmo, da si omislijo, lastno in pravo
slovensko nai-odno nošo. Čim več bo; interesentov, tem cenejša bo tudi nabava blaga in ostalih potrebščin- zanjo, slovenske prireditve bodo pa z nastopom velikega števila mož, fantov, deklet ter žena in otrok v narodnih nošah samo še pridobile na sijaju.
Zato vsi vljudno: vabljeni na sestanek v Slomškov dom.
Najboljši klavec, počasi okrogle klobase, izvrstna vina
so poroki za prave slovenske
KOLINE V SAN JUSTU
v nedeljo, dne 8. julija 1962
Pristne domače krvavice z zeljem, pečenice in svinjska pečenka. Sodeluje orkester „DONAU MELODY“ — Nagradno kegljanje.
Naš dom, z. z o. z.,
San Justo, Hip. Yrigoyen 2756
Pričetek oh 10 dopoldne
SLOV. DOM V SAN MARTINU |
Obveščamo vso slovensko javnost, ■
da bomo imeli dne 7. oktobra t. 1- j
■
■
VELIKO TOMBOLO
■
pri kateri bo glavni dobitek :
AVTO I
■
■
■
Tombolslce tablice s-o od danes •
m
naprej na razpolago v Slovenskem ;
domu v San Martinu ter v vseh slo- •
■
venskih domovih.
Upravni odbor Slovenske pristave ; razpisuje mesto
■
m
B
HIŠNIKA (OE)
na Pristavi v Castelarju	■
■
■
Prednost ima Zakonski par ali :
manjša družina, ki bi imela veselje :
do gostinskega obrača (sobota, ■
nedelja)	:
■ ■
Pismene ponudbe na upravni odbor : Slovenske pristave, 'Ramón Faícón j 4158, Capital Federal
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
ESLGVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires,
T. E. 69-9503
Argentina
CORREO ARGENTINQ Centra! B	FRANQUEO pagado Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1962: za Argent.no $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarja«
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estad«» Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO
vabi vse rojake na
DRUŽABNI VEČER
dne 14. julija 1962
V Dvorana kluba Excelsior, Santos Lugares, ulica Patricios 457
Orkester MOULIN ROUGE
CE ŽELITE IMETI LASTEN DOM
Vam MI ČASA S. A. INSTITUCION DE AHORRO Y PRESTAMO
omogoči nakup ali zidavo hiše oziroma stanovanja kjerkoli v državi1 po ugodnih in zanesljivih pogojih. Proračuni financiranja so prilagodljivi vsakršni zmogljivosti interesenta. Podrobnosti Vam pojasnimo, čim pošljete izpolnjeni kupon na naslov zastopnika za slovenske rojake: ROBERT PETRIČEK ml., 3 de febrero 2340-III/A, Buenos Aires ali na MI ČASA S. A«, Esmeralda 320-I9, Capital.
------------------------ KUPON _______________________________
Ime in priimek .............................................
Naslov .........................•.. Kraj ...................
Kraj, kjer želite živeti ................................
Kaj Vas zanima (hiša, stanovanje i. p.) ....................
Koliko prostorov .potrebujete ..............................
Kakšno vsoto bi lahko odplačevali mesečno ..................
Kdaj Vas lahko obišče naš zastopnik ........................
f
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je dne 24. junija it. 1. Vsemogočni poklical k .sebi našo predobro mamo, staro mamo, gespo
TEREZIJO BOD N ER
v
Pokopali sme jo dne 25. junija na pokopališču v San Martinu. Bog bodi milostljiv njeni dobri duši'.
Sv. maša zadušnica bo brana 15. julija ob 8,30 ob priliki slovenske maše v San Martinu.
Žalujoči: soprog Anton, sin Anton z ženo Miroslavo in vnukoma Andrejem in Zdenko ter ostalo sorodstvo v Sloveniji, in Avstriji
IVAN PREGELJ
Otroci som e»
Sence so se nagnile. Godec Peter se je truden in od žganja omočen zavlekel na seno in spi. študentje, Francetovi drugovl, hočejo domov pa jemljejo od tete Katre slovo. Napojila jih je z moštom in svinine jim je narezala. Dekleti naj jih pospremita, hoče oblastno Jože, vsa^j do fare, da bo dal za polič vina. Kajpada bi ugovarjala teta. Pa so ¡poredni fantje po dva. in dva pograbili dekleti pa se zapodili kar zviška po lazu, da Polonica vrešči kot sraka, in Marija trudno sramežljivo prosi - n roti: „Nikar, Lojze! Matija, padli bomo.“ In ko Stoje: „Ali sta znorela? Dajta no, imejta pamet!“ In fantina sta kar na mah vsa trda; kakor žebelj vpeti; France jima privošči, da sta bila nerodna.
Že z mrakom so vrača z dekletoma, zastaja z Marijo, ker je stekla nepo-čakana Polonica k pohabljenemu Ma. tičetu naprej. Pa najde dijaški fant besedo: če ne bo Marija huda pa žalostna, *da bi jo nekaj vprašal. A dekle, naj le vpraša. On, kako je kaj z njo pa Lcmnjanoro. O.na prebujena in nestrpno, ali ji je kako pošto prinesel. Pošte da nobene, a da bi rad vedel, ali se Marija nič ne boji, da si bo- do-linčar prebral. Kako prebral? osupne dekle. Dijak vidi, da je pobledela in da ji drhtijo ustnice. Pa prosi:
„Marija! Ne zameri! Saj ne vem nič, saj ga ne tožim.“
„Povej!“ hoče ona odločno, toplo in krčevito obenem. On:
„Lomnjan je na oklicih.“
Nato se čudi. Ne besed:ce ne zine dekle. Tudi prvotnega nemira ni več videti. Le vse obličje ji je prevleklo nekaj nevidnega, da je ne bi spoznal. Dijaka ob:de prestrašno občutje: obraz ji je ubilo.
„Marija,“ zastoče, „če je pa tak, te ni bil vreden.“
Ujame jo za roko. Tako hodita molče. Strašno sope dekle. Ko sta blizu doma, spregovori:
„Nič ne pravi nikomur!“
Nič več je ne na spregled tisti- večer. Pa jo on zato- ves pri njej. Vso noč no spi, trpi in je srečen. Ves pijan jc njene težke žalosti in zadnje prošnje, da naj vesta sama in naj ne pravi ničesar nikomur...
Ko je drugi dan po maši odhajaj, Marije ni bilo na spregled. Pa c0 ni čudil, da mu ni hudo. Ni vedel^, namreč, da je do-Igc no bo videl. Verjel je, da ji bo poslej čim dlje tem bliže... Dokler bosta vedela sama in ne bo n česar povedal...
Za tem pa mu je prešlo devet let-Ves ta čas ga ni bilo nič v obiske k
botri Katri. Sprva je tako naneslo, poslej pa maral ni iti. Ni si prav upal, ker | ni b:l ustregel pobožni želji kmetiške žene, da bi mašo pel, kakor so to storili njegovi drugovi, Matija, Lojze in Jože. V tujem, daljnem mestu je odmrl do-mu ob težkem učenju in s trpkim trudom za vsakdanji kruh. Malo je izvedel, kaj se tam godi. Pozab:l pa ni Iz vdanega hrepenenja si je kupil citre. Močno so mu bile v tolažbo, ko se jc privadil nanje. Iz pesmi, ki jih je pel se m.u je povračal vonj daljin, sopoti, prigrebca lazov, roženkravt, njegova in Marijina' skrivnost, šele ko j0 doštudiral in ko- so bili njegovi sošolci že nekaj let kaplani v domačih krajih, je navezal nove stike in obnovil staro znanje. Jožo. Matija in Lojze, vsi hkrati in vsak zase so- ga obveščali, a skopo, kakor da so pomenjeni. Vabili so, naj kar pride, se zglasi, da bo sam videl pa slišal. Pa ga i0 obšla neka topa trma, nekakšno bolno prepričanje, da so so mu odtujili; zato ni hotel iti, dokler ni začelo skeleti pr srcu kakar rana, ki ne je vnela. Remcmber!
Pred tedni pa je dobil službo v trgu onstran sopotniških svetov in se za s'lo udomačil. Nekaj poti je bil ta čas že napravil v hribe do razvodja, cdkodar jc mogel videti v Scpoto. Tedaj ga jc kar prijelo in. se je odloč i. Stopil je v gostilno pr; cesti, si dal naliti steklenico domačega žganja in narezati presno gnjati. Nato pa hajdv čez laz in leg ves j
ljubi dan. čudovita mu je bila ta pot vzdolž jesenskih bregov, mimo umirjenih in kot sama lekarna zdravih gorskih studencev. V samih vonjih in sijajinah, Jurčič! Les bi se bil prišel učit, kakor Tavčar. Iz klanca v klanec, iz -ovinka v ovinek ,so mu oživljali vedno bolj čilo davni spomini: mušketirstvo v družb] z ložo, Matijem in Lojzetom, mlada radost, neprebujena zaljubljenost, vonj so. OGlev, duša te zemlje, zastrta, lepota iekliških življenj. In pa robatost, ki se 'ama sebe ne sliši.
Popotni se spominja in kara: Zakaj :om tedaj Jožo ¿psoval, da je pujs, ko 'e omenil rist-b maslo Tudi taka pamet jo iz neke dobrote, atavistična lepota ■-¡očesa otroškega, ki se, bogvedi kako, oglaša v tej naši krvi in misli. Joža! Smešno občutljiv sem bil tedaj in si me pohujšal. Ker sem žensko lo sanjal, lepoto tako, ki je ni. Zdaj vem, da je lepota, pa pne iz , nedozorelih dečaških sanj, marveč taka kakor v klasu in roži, tako-, kakor jo je ustvaril Bog sam, pa prav v ženi zdravi, lepi in dc-hri, v cvetu za ir.oža in vrt rodovom, ki klijejo iz njo in pojo venomer Bogu najlepši psalm in hvalnico.
Tako hodi popotni in se kratkočasi s spomini na robato anekdc-iništ-vo teh gora. Kar vidi: kako- naj jo t sti Miha tistemu Pavletu ugane pa ga ovadi, če ga sme; kako ujec, vesel; godec Peter, Poljanskim kmetom za pc-lič vina drži, naj ga z loparjem,;' kako Popotniški
otroci črešnjevih peška v koruzo sejat letajo in gnojit... Popotni hodi mimo zadnje cvetoče ajde. Ugani, hudič, ali tako močno po medu diši, ali pa so šli res le otroci kje blizu gnojit...
Pa se mu uleže objest in si je bridek: „Tak no! Vesela bi me bila Marija, če b: mi zdajle v te čedne misli brala.“ Sonce se je nagnilo. Vedno odločneje se globijo tožne senčne strani v odsojnih rupah. France hodi v večernem zlatu, ki se seje po jesenskem vresju in med svetle macesne. Zdaj zopet utone v mrtvem mraku košatih smrek. Potem začuti dc stopinje natančno, koliko mu je še poti.
,.še deset nrinut do razpotja, kjer bom izbiral, ali v S-c-pote še nocoj, ali pa v dolino, kjer kaplanujcjo mušketirji“.
Ko je šel sto korakov, jc vedel: „Pojdem naravnost. Kdo bo hodil jutri še enkrat v breg!“
Pa se je spet premislil:
JNak! četudi je sobota. Tskš-ir pa niso trije, da bi šl] že ob sedmih spat, če j itn stopim v hišo.“
In tik pred razpotjem:
„Prekleto! Prav res, da bom. na knofe štel, ali naprej ali navzdol.“ Tako se ni znal odločiti in ,zc jo zleknil kraj poti na mah. Segel je po žganju, ki ga je imel pri sebi, in odma-šil. Zadehtelo je, da je mlasknil z jezikom, „češnjevec! Pa pristen!“
(Nadaljevanje prihodnjič-)