Inserati se sprejemajo in velja JdBiopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 ,, „ „ ,. 2 „ „ „ ,, „ 8 ti Pri večkratnem tiskanji I8iia primerno zmanjša.
B o k o p I »i
eo ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na ve kein trgu h. štev il, JI. nadstropji.
Po pošti prejeman vel|a;
Za celo leto . . 10 gl. — kr.
5 — i> it
2 50 ..
Za polleta Za četrt leta
V administraciji velja;
8 gl. 40 4 „ 20/Ji 2 .. 10,,,


Političen list zesloMrti mrei
Za celo leto Za pol leta
Za četrt leta . . 2 „ 10;,, . ^v^jj®'
V Ljubljani na dom pošiljan" velja <50 kr. več na leto.
Vredništvo na velikem trgu h št 9, II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Sklep delegacij.
Iz BudapeSte, 18. novembra.
Avstrijska delegacija mula je danes zadnjo sejo, pri kteri Be je poravnalo nasprotje z egersko delegacijo glede zbrisan h 100000 gld., in eo se vsi storjeni sklepi odobrili tudi v tretjem branji. Ogerska delegacija bode imela jia že eno sejo, ker mora v javni seji od vlsde sprejeti naznanilo, da so bili njtni sklepi od cesarja potrjeni.
Gleod gori omenjenih 100.000 gld., ki jih je bila naša delegacija izbrisala pri stroških za živež bosenske armade, češ, da bo se poljski pridelki jako pocenili in se za nje ne bode potrebovulo toliko, kakor je minister zahteval, m šlo tako gladko, kakor se jo pričakovalo. Pisal sem, da se je imel že včeraj pri javni seji staviti predlog, naj se teh 100 000 vladi dovoli. Odbran je bil v ta namen barou En-gerth, ki je pa prej hotel od g. ministra zvedet?, je li res, da so ae razni pridelki v Bosni pocenili, in kakšen vpliv bode imelo to na preskrbljevanje vojakov ? Na to vprašanje odgovoril je g. vojni m nister jako nezadostno. Priznal je Bicer, da se je žito pocenilo, in a temu nasproti je trdil, da se je meso jako podražilo in tudi pijača. Kakšen nasledek pa bode to imelo za preskrbljevauje vojakov, in se bode za nje vsled tega potre bovalo vtč ali manj, ko v preteklem letu, tega g. minister ni mogel povedati. Baron Engerth je na to odgovoril, da po tem takem nimu vzroku staviti kakega predloga, in večina je sprejeia nasvet odsikov, da se izbriše 100.000 gld. iz bosenskega proračune.
Ker je vsled tega nastalo nasprotje z oger-
iko delegacijo , ki omenjenih 100.000 gld. ni izbrisala, pretrgal je g. predsednik sejo, da se še enkrat sunie budgetni odsek ter pogovori, kaj jo zdaj »storiti, in da izvoli komisijo sedmerih udov, ki ima z enako komisijo ogerske delegacije poravnati nasprotne sklepe. Raz o-vor budgetnega odseka bil je dolg in ži?ahen. Dr. Toukli je stavil predlog, naj se izbrisauih 100.000 gld. zopet sprejme v proračun, ker naposled nam vendar ne bode ostalo druzegu, kakor se udati. Pa ta nasvet je bil z 8 glasovi proti 7 zavržen iu izvoljena je bila gori omenovana nuncijska komisija. Ko se je javna seja zopet pričela, vzela je ta naznanje ter formaluo pritrdila odsekovtmu nasvetu.
Nuncijski komisiji ste bo sošle precej včeraj, pa se niBte mogle porazumeti, ker je ogerska rekla, da bode svoji delegaciji nasvetovala ostati pri prvotnem oklepu. Danes ob I/i10 ure sošla ee je ogerslta delegacija, ter je res ostala pri svojem sklepu. Ob 10. uri pr čela ae je naša seja in po prebranem zapisniku pricej zopet pretrgala, da se budgetni odsek posvetuje, kaj naj se zdaj stori? Vtč.na od-sekova je skleuila pristopiti sklepu oger-j ske delegacije. Kakor sem prej omenil, bila bi to lahko storila že včeraj, in prihranila bi bila vsaj nekoliko pissrenja , časti pa bi gotovo mč več no bila zgubila, ko bi bila Madjarom odjenjala že včeraj namesto danes. Delegacija je odsekovemu tklepu takoj pritrdila in reč je biia dognana, ne da bi bilo treba še skupm ga glasovanja.
Dt .gtcija je s tem svojo nalogo dovršila iu miuister Kalnoky je naznauil, da hoče njene sklepu predložiti cesarju v najvišje po-trjenje. Ob enem pa je rekel, da mu je došlo
oaivišj« povelje delegaciji izreči cesarjevo zahvalo in priznanje za njeno previdnost in požrtvovalnost, da se ji pa zahvali tudi v imenu skupne vlade.
Za njim kratko pa krepko g. predsednik dr. Smolka nagovori delegacijo , bb spominja storjenih sklepov, izreka zahvalo gg. nainiHtrom za njih prijazno sodelovanje in sklepa s trikratnim „hrch" na presvitlega cesarja.
Grof Falkenhayn izreče še zahvalo g. predsedniku S m o 1 k i za njegovo ljubeznjivo iu prizanealj vo vodstvo, g. predsednik pa načelniku ogerske znanstvene akademije, ki je delegaciji prepustila prostore svoje za zborovanje.
O poludne bila je delegacija za letos sklenjena; poslaici bo be takoj razšli, in njih večina se še danes zopet odpelje domu, ker se državni zbor na Dunaji prične še le 1. decembra, ali kakor nekteri pripovedujejo, še le 5. dec.
Katoliška cerkev na Roškem.
Obravnave Rima s Rusijo so se razdrle. Žalostno je to na obe strani, za katoliško cerkev pa tudi za Rusijo. — V pravi Rusiji je 5 škofij in 13 nameatnih škofov, a Bedaj bo le še trije šktfje.
V	kraljestvu Poljskem je 7 škc fij in sedem namestnij, a sedaj so samo 4 škofje. Druge ški fi e imajo oskrbnike (administratorje); kjer pravi škofje še žive v pregnanstvu, je to zoper ctrkvene postave, po nekodi pa apostolski sedež ni priznal teh administratorjev.
V	Vilni vraduje zloglasni Zilinski, papež ao ga že večkrat hoteli odpraviti, katoliki ga sovražijo, a vlada ga odlikuje. Duhovščina mu
Knjige družbo sv. fflohora 1. 1882.
Tretja med d;užben;mi knjigami je: Občna zgodovina zaslovensko ljudstvo, spisal J. Siare 9. snop č. Z veseljem sm« vzeli to knjigo v roke, z veseljem jo tudi položili iz rok. Da bi le bil vBakdo tako zadovoljen ž njo I Mogoče da tej sodbi pripomore tudi nekaj subjektivizma; vajeni t-mo prebirati poveBtnico, pisano le v tujem jeziku; tujec pa ve ceniti iu poviševati le preteklost svojega naroda, zgodbe druzih narodov navadno omenja lo površno, aii pa nh pusti, i;e meneč se zanje, popolnoma na stran'. Tako umu srkali mi svoje zgodovinske vednosti le iz nemšk h virov, ki postaviiajo preteklost Slovanskih narodov v prav zndnji kot. lo nas boli in ni se čuditi, da smo veseli dobivši v roke zgodovino, v kterej so dogodile naš h pradedov opisane ennkomčrtio z dogodbami tui>h narodov, opisane nam v milem domačem jeziku. — SI šijo ee težbe od nektenh strani, da ta knjiga ne doseza svojega namena, da ni pisana zn ljudstvo. Občno zgodovino pisati ljudstvu to je res nehvaležno delo, ki ne prinaša zaželene
korist'. Koliko suho urnih dogodkov mora navesti občna zgodovina, ki so potrebni za celo-skupnost dela, ki pa prav nič ne zanimajo proBtega človeks, marveč mu jemljejo do branja še ono veselje, ki ga ima. Ako hoče kedo vsaj z nekolikim vspehom brati občno povest-n co, mora imeti vsaj nekej izobraženost', kt,-keršue pa ne more doseči v ljudskih šolah; tacih bralcev pa ima družba sv. Mohora naj več. Ko bi b la naša družba imela edino le ta namen, gotovo bi se no bila pripravila iz-davati tako občnega dela. Priproaci bra ci bi se gotov« bolj ve.ielili zgodovinnk h slik po hi nuiih 'eleh mož, po umnih važn h dogod-ljajev, obširno razpletenih; bolj bi take dela zanimalo prostaka, bolj bi se mu vt snile v spomin t"r prinašale več sadu. Toda M >hor-jeva družba ima v sebi tudi premnogo šolske mladine, uže boli olikanih In podučenih druž uikov, kteri jo radi in brez nevarnoBti prebirajo. Vrh tega so nahaja v nje) mnogo oddelkov, kte r« tudi prosti Sluvenrc bero z veseljem in vspehom. Tudi njega bode gotovo še posebno zanimal 9. snopič, v kterem govrri pisatelj o naši preteklosti j a preteklosti Slo
vanov: on govori o zgodovini Hrvatov, Srbov, Bolgarov, Madjarov; na to prično nov vek, kteremu da na čelo primeren, dobro sestavljen vvod ter govori o raznih dobah. Posebno zanimiv je oddelek o iznajdbah in odkritjih ob koncu srednjega in pričetku novega veka. Rado bode bralo našo ljudstvo oaodo Krištofa Kolumba, odkritje Meksike, Brazilije itd. — Nadalje ae obširno razpeljava cerkveni razdor alt reformacija; pohvaliti smemo ta oddelek, kajti pisan je jat-no in dovolj nepristransko. Omeniti bi Be dalo lo to: g. pisatelj prav/, kakor da bi Teceljevo ravnanje vodiio Lutra šo le do razdora s katoliško cerkvijo, čemur pa ni tako; kajci Luter je imel uže poprej sestavljen svoj ziatem. Te cel j mu je dal le dobro priliko, da je stopil očitno pred avet ter jel oznaojevati svojo krive nauke.
Mor g) vsprha želimo knjigi; upamo, da bode šo poBebno elovenska učna mladež seg'a po njej ter ju marljivo prebrala poleg šolske knjige in možje, kteri imajo obluat v rokah, naj skoraj naši slovenski mlr.dini po srednjih šolah preskrbijo tudi slov nske zgodbene knjige. Učla jih bode ljubiti cerkev, ljubiti narod pa
je iz Btrahu pokorna; več ko jeluega je že poslal v Sibirijo. Sreča, da je ljudstvo še katoliško. Nidškcf iz Mohilevega je že tako postaran, da je izročil vsa opravila pomočniku, prelatu Davgialu , ki pa ne v kaj dobrem slovesu.
Ko so pred nekaterimi leti ru-ke katolike silili k razkolaištvu, prominuli t-o vsi boljši duhovniki, kateri se u:so udali, so šli kar v trumah v Sibirijo, kjer so se izgubili. Oitali so le plašljivci m vladni možje. Ti so se pa prilizovali vladi, kjer je bilo moč, tu ali tam so počrnili svoje tovariše, marsikateri njih je v razkol pahnil celo semenišče, po boljših službah je vse polno takih „zaslužljivib mož". — Označivno je, kar je rekel grof Sievers, ravnatelj v odseku za nerusko bogočastje; dejal je namreč: „Kedar pride k meni luteran ali mahomedan, govori le o svoj>h opravilih; ako pa pride katoliški duhovnik, govori le o svojih tovariš.h."
Vendar vsa duhovščina ni tako slaba, a ne upa se n č, in vladi prijenjuje, ako se tudi vera v važnih stvareh oškoduje. V Petrovgradu je sveta sinoda „za rusko cerkev, isto tako pa tudi ,,rimsko-katoliški kolegij", ki je vrhovno vodstvo v vseh katoliških zadevah. Rim tega ne priznava, vendar se dado katoliški duhovni voliti v ta kolegij, da se vladi ne zamerijo.
Taka strašljivost tudi ni nič kaj čudnega, ako se pomisli, da pri nas z duhovniki nič kaj zbirčno ne ravnajo. Pri tem gre v misel vzeti, da je velik razloček, kako ravnajo na Ruskem in Nemškem z duhovniki. Kedar je nemški duhoven preganjan, sma povzdigniti svoj glas, verni ga poslušajo in hvalijo njegovo stanovitnost. To daje pogum in samovestje. Na Ruskem je to drugače. Kdor se ne uda, zalote in odpeljejo ga žendarmi; na tihem si to ljudje pošepečejo na uho, a v kratkem času je pozabljen. Zato ni nikjer med duhovščino tako plašijiv h mož, kakor na Ruskem. Ako sedaj ne ravnajo tako te surovo silo, pride od tod, da so znaiaji že potrti.
Od časa do časa vendar duhovnom v spomin pokličejo, kaj smejo, kaj ne smejo. Tako n. pr. ni doigo tega, kar je Ignatiev poslal tri katoliške duhovne v progoanstvo. K temu pride še to, da duhovenstvo nima skor nobene zveze z Rimom. Katoliški časopisi n. pr. „Germantja
posnemati lepe vzore velicih, zgodovinskih mož poštenjakov, ter varovati se napak, v ktere so mnogokrat zabredla ljudstva a tudi posamezniki.
Četrte bukve letošnje so: „Naše škodljive živali v podobi in besedi". OpiBal Fr. Erjavec, profesor v Gorici. III. Bnopič 225—328 str. V tem zvezku kaže pisatelj, ljubko kakor zna, še nekaj živali, ktere so škodljive zeleujadi, kolikor jih še ni opisal v drugem snopiču. Dalje slika (v VI. oddelu) živali škodljive poljščini iu senožetim; v VII. živali škodljive vinogradbm in v VIII. kaže nam gozdne kvarljivce.
Kakor v prejšnjih dveh snopičih, kaže se nam pisatelj tudi v tretjem res mojster v besedi iu stvari, ktero obdeluje. Kako lepo zna vpletati vsakdanje dogodke I kako domače in lahko teko mu izrazi! Povsod ve zadeti na pravo struno; pri vsaki posameznosti hitro najde zanimivo stran in res bralca nekako priveže nase. Ako se človek le knjige loti, ne položi je koj iz roke.
Namenjena je ta knjiga gotovo prostemu ljudBtvu; vendar je ne bere s pridom le pri-prosti kmetič, marveč tudi VBak olikani, vBak prijatelj prirode prebiral jo bo z veseljem in
Uaivers' bo Btrogo prepovedani. Z R mom občujejo škofje le po ministerstvu in gorje temu, ki bi si podstopil obrniti se na Rim. Gotovo bi ga poslali v pregnanstvo. Vse občenje z ino-stranstvom razen najnavadnejšib stvari, zgoditi se mora le po skrivnih potib.
Ker je vlada videla, da so samostani trdnjave katoliškemu mišljenju, so jih porazili. Le nekaj jih je ostalo , tem je pa strogo prepovedano, jemati novincev, v njih prebivajo le slabotni starčki. Tudi v drugih stvareh se kuži sovraštvo do katoliške cerkve, dnsiravno je vr8ka prostost poBtavno zagotovljena. — Koliko težav se stavi katolikom v državnih služ bah. Zgodi se, da mlade ljudi jemljejo v vojaške šole b pogojem, da prestopijo k luteranstvu ali k razkolu. No, da se ne manjke takih, ki vero zataje, razume se.
N tedaj čuda, da veliko gospodov v visokih službah skriva svojo vero ali so na zunaj ravnodušni, zato da bi službe ne pokvare-Dalej ni katoliških šol s pravo javnosti, a protestanških je dovolj, te smejo sprejeti tudi razkolnike, kar pa je katolikom Btrogo prepovedano. Označujoče je to, da Rusija odlikuje protestantizem, ki vendar naravnost taji načela ruske cerkve, do kakoličaastvs, ki je vendar tako blizo njihovi veri, Be jim pa mrzi. Slabo 8e strinja s versko prostostjo tudi to, da država sili katolike, naj zakon < kiepajo ruski, kedar se ženijo ali može z Rusi, otroci iz tacih zakonov se imajo kntiti ruski. Ko bi katoliški mašnik blagoslovil tak zakou, ali krstil take otroke, godilo bi se mu Blabo. Duhoven je to leto rekel nekemu v Bpovednici, aa taki zakoni niBO dopustljivi katolikom; v kazen za njegov fanatizem ga je poslal Ignatiev v prognaostvo. Le čuditi se je, da tuje vlade trpe, da se njih podložni podvržejo takemu nasilstvu, in da jim tukaj ne pomorejo. Ne govorimo tukaj od hudih postav zoper Ruse, ki pristopijo k katoliški cerkvi, omenimo le samo to, da se to kaj slabo strinja z napredkom, b katerim 8e Rusje tako radi ponašajo pred „Evropo" in da je Rusko edina država, kjer so še take poBtave. Se ve, da Rusija razpade tistega dne, ko se vpelje in izpelje splošna verska svoboda.	(Konec prih )
V Ljubljani 20. novembra. Avstrijske dežele.
Iz Biidape«te 19- t. m. Danes opoldne je sklenila ogerska delegacija svoje zasedanje; skupni denaratveni minister pl. Kallay ie naznanil cesarjevo zahvalo in priznanje delegaciji za njeno delovanje. Predsednik je ob sklepu govoril o resnem prizadevanji vlade, ohraniti mir na zvunaj, kakor so be delegatje prepričali; prepričan je, da bode vojna vsled n forme bolj sposobna za brambo, in da bode mogoče, ko je sedaj mir v zasedenih deželah vojno tam znižati, in da se bode 1. 1883 uprava teh deželah oskrbela iz nje prihodkov. S Blavo-klici presvitlemu cesarju je bila seja zaključena.
Ogerske železnice. 15. t. m. bo izročili prometu železnično progo Buda-Dom-bova na železnici iz Bude v Pečuh (Ftinf-kirchen), tako je Reka po krajši črti zvezana z Ogersko in to je važno za Reko, edino ogrBko pomorsko mesto. Otvorjenje črta Budapest — Marija — Tbereziopel in Budapest — Semlin sa je nekaj zakasnilo, mogoče pa je da Be ša to zimo otvori črta do Njvega Sada, da bode tako mogoče iz Bačke priti med svet po zimi tačas, kedar Dunav zamrzne.
Tržaška razstava je bila zaključena pretečeno sredo. Klubu deževnemu dnevu je bilo vendar mnogo obiskovalcev, videti je bilo, kakor da bi se ljudje težko ločili od razstave, po dolgem in širokem so jo nekateri prehodili. Godba je svirala in občinstvo je zahtevalo cesarsko pesem, katera Be je na občno željo petkrat ponovila.
Tirolski deželni zbor ima se začeti 22. t. m. Deželni odbor in namestništvo bosta poročala o škodi, katero je voda napravila. Deželni zbor bode pretresoval primanj-kljej pri deželnem dokladu in bode mogel skrbeti drugače za potrebe v deželi. Tudi bode deželni zbor delal na to, da se zemljiški davek zniža.
Pri teh okolistavah Be ne da določiti, kedaj se ima začeti državni zbor. Eni govore od 5. decembra, drugi od 1. decembra.
Žitni col za Tirolsko je odpravljen za žito, kar ga pride iz Laškega v Južne Ti-roie, to velja za pol leta, in sicer za uvož pšenic« do 75.000 mtr. centov, turšice do 125.000, drugega žita do 750 mtr. centov.
nahaja v njej marsikaj zanimivega. Reči smem celo, da je tudi strokovnjak — vsaj tisti, ki hoče kaj slovenskega pisati — ne bo prebiral brez prida; ker kje bi našel toliko krasnih iz naroda vzetih izrazov; kje bi se prej privadil domačega, umevnega jezika, kakor v Erjavčevih spisih? Giedč jezika omenil bi le to, da je škoda, ker pisatelj pri bolj nenavadnih izrazih ni vaelej v oklepe pristavil navaduih, bolj znanih, če tudi slabejih besedi, kakor je to delal večinoma v prvem zvezku. Tako bero Be pogosto besede: lepenje, broskva, mrkva, rus, (a, o), žolt, ščinoma i. dr., ne da bi bila pri-slavljena navadno rabljena (če tudi slabeja) beseda. To znalo bi priproBtega bralca, ki si manj znane beBede ne zapomui tako hitro, nekoliko motiti. Vendar se ta pomanjkljivost ugubi glede na druge prednosti te knjige.
Vrh tega Be pa tudi iz te knjige vidi, da stoji pisatelj reB na vrhuncu prirodoslovne vede ter vporablja vse najnovejše iznajdbe in poskušnje. Spomnim naj bralca le na podze meljskega črva (na str. 242 in naprej), kjer tako lepo pojasnuje delovanje te neznatne ži-valice. Vse te iznajdbe presoja tako lepo na domača tla, da se je res čuditi. Posebna hvala
gre mu tudi za to, da vse opazuje z bistrim očesom, da povsod vporablja svoje laBtne skušnje in se ozira zlasti na razmere slovenskih pokrajin. Pri vsaki ugodni priliki zavrača prazno vero in predsodke ter povsod meri na to, bralcu vcepati veselje do skrbnega, umnega gospodarstva.
Ni moj namen kazati, koliko lepega in koristnega je najti pri tem ali onem popisu; saj ima bralec sam knjigo pri roki in lahko varijo pogleda, kadar mu drago. Vendar pa hočem opozoriti na krasni v vod, s ktenm pričenja pisatelj v VIL razdelku opisavati gozdne kvarljivce. Temeljito dokazuje, kako koristni in dragoceni so gozdi za vsako deželo. Koliko potrebnih stvari Be izdeluje iz lesa I Kako potreben je pri gospodarstvu! Kako imenitni so pa tudi gozdi, dokler še stoje! Gozdi razbijajo vetrove ; hlade po leti Bapo in manjšajo vročino; čistijo zrak in ga ohranjujejo vlažnega; vravnavajo blagodejno vremenske razmere in s tem zdatuo povišujejo rodovitnost dotičuih krajev itd. Na drugi strani kaže pa tudi, kolika revščina vlada v deželi, ktera nima koristnih gozdov in kliče gorje onim, ki so krivi, da se gozdi bolj in bolj izsekavajo. Zato po
Iz Brna (Biiia) Be poroča, da hoče poslanec Šrom sklicati slovanske Morovane v skupno posvetovanje.
Iz Gallčkega se poroča 15. t. m. Nadškof Sembratovič bode te dni dobil odloko, da je njegova odpoved sprejeta, in tudi denarne zadeve naravnane. Nadškofijo bode vodil na priporočilo iz Rima brez volitve škof Silvester Sembratovič. Odstopivši nadškcf odpotuje v Rim. V papeževa prelata sta imenovana Leon KovBev č iz Tudorkovic in Mihael Hrehonovic iz Horodislavice. Podpirala sta oba razglas nekaterih rusioskih rodoljubov, ki je bil obernjen zoper ruskg propagando med duhovščino in ljudstvom.
Vnanje države.
Iz Rcroliim 17. nov. Iz seje državnega zbora. Denarstveni miniBter je predložil troškovnik, ter rekel, da bode treba na posodo vzeti 31*8 miljona. Ker Be bode pri 4 najnižih razredih davk znižal, se bode pri manklej, ki nastaja zarad tega, namestil z ob-dačenjem vpijanljivih pijač in tobaka.
Iz Francoskega 20. nov. Vse veče skupine poslaniške zborn ce so sklenile, odložiti vse interpelacije, katere bi opovirale delovanje Bedanjemu ministerstvu, za opoBicijo ostanejo še skrajni levičarji, ki sicer mnogo brupa napravljajo, a ker jih ni mnogo, ne morejo vreči ministerstva. — Denarstveni miniBter se beseduje zastran pomankljeja s časopisoma „Temps in Debats", Prvi mu očita, da se je pri svojih nastavkih zmotil za 100 miljonov, kar minister oporeka. — A faktum, dovršen faktum je, da je triodstotna renta od I. 1880 šla nazaj za 7 odstotkov. Pred dvema leti je imela kurs še 86—88, daneB se pa lovi med 80—81. ILrok temu je, da v deželi gospodari koterija, katera izdaja denar nepremišljeno, po drugi strani pa davke znižuje kar nikomur nič ne koristi, a napravljeni dolg zmirom rase, vsako leto pa izdajajo novih rent, to je nov dolg napravljajo, tako da Be sme za gotovo reči, da ae bode v letu in dnevu renta znižala za 7 odstotkov. — V Baligni na reki OiBe je prekucnil britko martro mer tistega kraja, spremljali so ga trije občinski svetovalci in poljski čuvaji; sv. križ je Btal tam na starem pokopališči uže 40 let. — Čemu bi potem anarhiBte iz Montceau stavili pred porote, ko gospoBke istotako delajo.
Iz Kallire 16. nov. (O Sudanu kaj.)
V 14 dneh mislijo oiposlati prvi oddelek tje v Sudan čez Suec in Suakim ob rudečem morji Vlada je dobila dva nemška čaBtnika, barona Korf in pl. Seckendorf za ekspedicijo v Sudan. General Alison, angleški poveljnik v Sudanu, misli odposlati tri častnike, ki imajo iti v Sudan po najbližnji poti, da poročajo, kako je tam; kajti ni do dobrega znano, kako daleč
sega vstaja in koliko je razširjena, pa pogrešajo dobrih zemljevidov.
Posebno
Izvirni dopisi.
Iz BudapcHc, 16. nov. Naša de-egacija je imela včeraj javno Bejo, v kteri je obravnavala proračun vnanjega ministerstva. Baron Hiibner je svoje poročilo soBtavil kratko in Btrogo po izjavah ministrovih gledč naš h razmer do vnanjih držav. Zato pa tudi izmed levičarjev nihče ni ugovarjal, samo g. Plener je hotel pokazati, da mu ga gledč vnanje politike ni para. Poprijel je toraj za besedo, da bi izrazil svojo zadovoljnost z mirovno vnanjo politiko našo, ter opisal slabe nasledke, ki jih vojskina politika državi napravlja. Grof Kalnoky se sme toraj ponašati, da je dobi) od Plenerja pohvalni listek ali „Fleisszettel". Delegacija je potem potrdila proračun, kakor ga je vlada tirjala in odsek odobril. Druga točka dnevnega reda je bil izvanredni proračun vojnega ministerstva. Monsignor Greuter porabil je to priliko, da Be je kratko pa jako prisrčno zahvalil vojnemu vodstvu in vojakom za zdatno pomeč, ki so jo vojaki skazali Ti-rolcem o letošnjih povodnjah. Posamezne točke proračuna so bile potem sprejete, po zahtevi vladini brez vsake premembe, ravno tako tudi proračun skupnega denarnega m'nisterBtva, in računi najvišjega računskega vrada pa dohodki1 eolninski.
Prihodnja seja bo jutri. Najglavnejši predmet so bosenske zadeve. Odsek je po nasvetu Groholskega izbrisal 100.000 gld. iz Btroškov za vojake, ogerska delegacija pa jih je včeraj sprejela. Da bode mogla delegacija o pravem času končati svoje seje, bo jutri baron Engert stavil predlog, naj se teh izbrisanih 100.000 gld. dovoli. Na ta način bo toraj nasprotje med našo in ogrsko delegacijo poravnano in kakor lani, morala se bode tudi letos vdati naša delegacija. To bo nasledki nepremišljenih sklepov.
Iz Celovca 15. nov. (,,Narodna šola" in „Narodni dom.') Tukajšni „Mir" je v prav
vsi pravici med prvimi in najsilovitejBimi gozdnimi kvarljivci imenuje človekB, in še le v drugi vrsti razne mrčese. Ako bo Blovensko ljudstvo to knjigo marljivo prebiralo in po njen>h nasvetih ravnalo, imelo bo od tega gotovo velikanBk dobiček. Kolikrat si kmetič ue zna pomagati! Nagaja mu ta ali oni mrčes, pa ne ve, kako bi ga odstranil, zatrl. Sedaj pa ima v roki knjigo, zlato knjigo, v kteri bo lBhko iskal sveta in ga bo tudi našel. Ta knjiga podaja mu lek zoper vsakovrstni mrčes naj že nadleguje človeka ali domače živali; naj mu škoduie po shrambah, po sadnem drevji, po zelenjavi, na polji, po vinogradih ali pa po gozdih. Le škoda, da nekteri premalo bero in tudi društvene knjige več del le bolj površno pregledujejo. Tukaj ni drugače pomagati, kakor ljudi prav pogosto opozorjati, kako koristna je ta in ta knjiga. V tem oziru zlaBti duhovni in učitelji silno veliko lahko storč. Posebno pri prirodoslovnem pouku ima učitelj prelepo priliko, da boljšim šolarjem take knjige daje v roke, da je prebirajo; da jim pove, koliko lepega je v nj h in koliko koristnega
Bi morejo iz njih pridobiti. Le potem bodo knjige koristile, ako se bodo res marljivo prebirale. Sicer naj bo pa knjiga še tako izvrstna; ako Be ne prebira, ampak praši v kakem kotu, je zakopana glavnica, ki ne donaša nikakih obresti.
Konečao izrekamo pisatelju in družbi zahvalo za to prekoristno knjigo s željo, naj družba tudi prihodnje leto oveseli svoje družbenike z obljubljenimi »Škodljivimi rastlinami", ktere ima v delu taisti pisatelj.
Koledar je že deloma obljubil, da bo podal rastline v barvnem t sku, če se bo le dalo. Naj Bla?ni odbor ne pozabi na to Bvojo obljubo in naj skrbi, da se ta srečna misel tudi izvrši. Cena knjige bo to zelo povišalo. Naj bo tisk še tako natančen; vendar bralca silno vtrudi in zamuja. Ako ima pa pred seboj barvane rastline, Be mu hitro vtisnejo v spomin in že na prvi pogled spozna na prostem rastočo rastlino. Tudi bo to marsikoga spodbudilo, da bo jel pregledovati in čitati knjigo, ko bi je Bicer ne.	Dalje prih.
zmerni in logični besedi dokazal, da je bolj potrebna ustanovitev „slovenake šolske matice" nego „narodni dom". Tega mnenja Bmo v Celovcu VBi in tudi rodoljubi na Primorskem in Štajerskem, čeravno smo vsi tudi prijazni zidanju „narodnega doma". Pa napadi „schul-vereina" na našo narodnost so tako predrzni, da ne smejo dolgo brez odpora in brambe od naše strani ostati. Zato se nam čudno zdi, kar smo slišali, da so nekteri gospodje v Ljubljani ,Miru" tisti članek hudo zamerili. Mi, ki stojimo na straži na mejah bolje čutimo udarce nasprotnikov in bolje vemo, kje preti nevarnost, in če Slovence na to nevarnost opozo-rujemo, storimo le svojo narodno dolžnost ter ne iščemo strankarstva ali kljubovanja, zatoraj tudi nobene graje ne sprejmemo, ker je nismo zaslužili. Želeli bi, da se denar za „Narodni dom" kmalo vkup spravi, da se bo potem začelo za „Narodno šolo" delati in nabirati I Kajti s temi sredstvi, ki jih ima to družtvo zdaj na razpolaganje, se na bojišče še pokazati ne smemo, da se nam ne bodo smijalil
Tu je treba tisoče v roke vzeti, in kje jih bomo dobili, ko Be že na toliko krajev narodni davek pobira?
Sicer pa se bodo morale gotovo tudi pravila »Narodne šole" premeniti iu nje odbor pomnožiti. Toliko „sine ira et studio" v tej zadevi. Naj Bi rodoljubi stvar dobro pre-vdarijo.
Iz Celovca, 16. nov. (Občni zbor naše čitalnice. Občinska volitev v Grabštanji.) Včeraj je imela naša čitalnica svoj občni zbor. Pri navzočnosti vladnega komisarja in mnogih udov, pa tudi precejšnega Števila gostov iz dežele vršila se je volitev novega odbora. Bili so izvoljeni: Za predsednika g. Fr. Oz bič, posestnik in podobar; za podpredsednika g. dr. Nemec Val. prcfjsor; za blagajnika g. Tomaž Logačan; za tajnika g. dr. Ant. Miilier; za odbornika g. Franc Zadnikar. Živel toraj novi odbor, obstoječ iz samih vrlih možakov! Dosedajni, obče spoštovani in priljubljeni predsednik g. Ferjančič odpovedal Be je zastran privatnih Bvojih razmer. Naj mu bo hvala izrečena za doaedajno njegovo požrtvovanjel Toraj je upati, da si bodo vsi prizadevali, število udov množiti in tako počasi zgraditi malo trdnjavico za slovenski Goratan. V odboru imamo čvrste moči duhovBkega in posvetnega stanu, ki lahko pripomorejo k povzdigi družtva. Pa skrbeti nam ni Bamo za lastno zabavo, ampak v prvi vrsti za probujenje in narodno omiko koroških Slovencev — pač težavno delo, vredno tako odličnih možakov, kakor jih v naši sredi štejemo, žalibog da je njih število do zdaj še p čiof
V Grabštajni je bila te dni občinska volitev. Prvokrat se je oglaBila tam tudi slovensko-narodna stranka, in reB prodrla b tremi kandidati v drugem razredu. Dobro znamenje 1 Le ne obupati; drevo Be z enim mahljejem ne poseka. Tukajšne „Freie Stimmen" tumoš-njega župnika, vrlega gospoda Wieserja, strastno napadajo, ker se je predrzni], na sloveoski zemlji, med slovensk mi kmeti osnovati slovensko narodno Btranko. Glasoviti Matscbnig kliče pekel in nebesa na pomoč zoper g. Ein-spielerja, g. Wieserja in zoper „Mir". Kaj bo še le počel, kadar se bo število koroških rodoljubov na tisoče pomnožilo? In ta čas,
upamo, bo enkrat prišel. Bog nam daj le dosti poguma in vztrajnosti.
Iz Celja, 20. nov. Občni zbor „katol. podpornega društva, ki ue je včeraj obbaial, jo bil prav dobro obiskovan. Iz Bporočil na čelnika, tajnika in blagajničarja smo pozvedili, da jo položaj društva prav vgoden, Dekliško šolo pod vodstvom šolskih sester, za ktero to društvo že 4. leto skrbi, obiskuje letos 230 učenk iz okolice in mesta; šivalno obiskuje nad 20 odraslih deklet. — Občni zbor je izrekel najpriBrčnejšo zahvalo za blago podporo svojemu prevzvišenemu pokrovitelju, mil. gOBp. knezoškofu, prejšnjemu blagajniku, čaBt. gosp. Karolu Ilribovšeku in dozdajšnjemu tajniku, č. g. Ferd. Majcenu.
livolilo se je k. p. dr. v BVojega uda vis. čast. gosp. Antona Žuža, kanonika in nadžup-mka v Laškem trgu; izrekla so se najsrčneiša voščila k prestavnemu godu presvitie cesarice, ki je ravno ta dan obhajala svojo godovno. Tombola je prinesla za vbožne otroke 40 gld.; o božiču se priredi navadna veselica, za ktero je že pripravljena jako mična origiralna igra. Po tomboli naB je kratko časa razveseljeval na harmoniji v tej stroki izvrsten mojBter: Hvala vam I
Domače novice.
V Ljubljani, 21. novembra.
(Občni zbor kmetijske družbe) — (Dalje) Od poročila g. Robiča imamo še dOBtaviti, da je kmetijska družba storila po naročilu lanskega občnega zbora, kar ji je bilo mog'č». Vipavska poddružnica je namreč prosila: 1) Popore za vstauovljenje eirarske družbe na Nanotu; 2) za vodnjak na Nanosu, da bi se mogla živina napajati; 3) da bi se poslal t|e strokovnjak, ki bi temeljito podučeval v Bira-riji. To Be je pri lanskem občnem zboru sprejelo s pristavkom, da g. Dolenec pošlje potrebna pojasnila in dodatke, da se zaroore Bostaviti prošnja na ministerstvo. — Centralni) odbor ni prejel ničesa, saj se tudi družba ni i vstanovila. Za vstauovljenje kake družbo se { navadno podpora ne daje, pač pa za vstanov-Ijtno in kako bode strokovnjak Birarijo učil, če celo družbo ni?	i
G. Btub dostavlja: Zelo enako je bilo! ! tos s prošnjo g. Dolenca, naj bi si. minister sivo dalo 400 gld. podpore za VBtanovljenje sadjerejskega društva. Centralni odbor je proš njo toplo podpiral, a dobil odgovir, naj se društvo vstanovi. Na diugo prošnjo je si. ministerstvo reklo, da sme kmetijska družba 100 j gld. od že dovoljene subvencije dati; ali prepozno je bilo, že pred dovoljena subvencija je bila ža razdeljena. Sadjerejsko društvo se pa me da še dandanes ni vstanovilo.
Prošnja za živinska sol, je bila s tem rešena da je si. ministerstvo za to reč že darilo razpisalo za najboljši naBvet za izdelovanje take soli, da bi le v ta uamen, a ne v druge služila.
Da tft se je vršilo (razun male že omenjene praske) vbo v naj lepšim redu; a zdaj j ■ pa nastala doba prav neprijetna in postu-jala je čedalje neprijetniša. Pr šli so namreč na vrsto naBViti po ameznih udov in pui-oružnic.
Naj pred jo govoril g. Kramar, nov tajnik kako bi se zameglo kmetijske poddružnice (živeti ter zdramiti? Rekel je nekako: Že leta 1876 bo bile predelane pravila kmetijbke družbe ter bc je ataro kopito odslovilo. Glavni odbor je v pozivu željo izjavil, da b le bi prerojene poddružn.ce, ker one bo desna roka glavnega odbora. A ker niso poddružn ce pod-! pirale delovanja centralnega odbora, ho bilo
pravila nič — popolno zastonj. Po dolgem času 14 let le še tri ali štiri poddružnice bode, vse druge dremljejo ali spijo... . Podružnica HočevBka in Tržiška imate le po štiri ude. Take bo druge razun Vipavske b 30 udi, Novomeške s 70 in Metliške b 45 udi. Še zborov ne sklicujejo in ker sploh ne delujejo ima kmetijska družba tako malo udov. Glejte Štajarska ima 4000, Koroška 2900 udov. Češka imm 150 poddružnic, in VBaka teh po 300 do 500 udov.
Zakaj pa spe poddružnice ? Zato, ker ud je ne vedo zakaj po 2 gld. plačujejo. Z „Naz-nanilom" je malo pamagano. Kmetovalec hoče brati. Zato je treba lastnega lista, v kterem bodo vsa vprašanja kmetijstva, vsi razglasi, tržne cene in mali liBtek za nepolitične zabave. Kmetij, družba Štajarska ima dva liBta. „Land-bothe" ima 4000 iztiBOv, verh tega plačuje še „Slov. Gospodarju" — po 000 gld, na leto, da to Blovenskm prebivalcem donaša ; Koroška izdaja list z 2000 listi; Goriška ima dva lista slovenskega in italijanskega. — Ko bi imela naša kmetijska družba svoj list, dobimo tukaj 1000 udov ki bi radi po 3 gld. plačevali ; če pa zdaj poddružnice, s polno letino pobirajo, si vsaki misli: zakaj bom plačeval, saj nič ne dob m.
Plača za list bi Be prav lahko dobila. Naznanila stanejo 500 gld., druge reči 100 gl., to bi se lahko za list porabilo; kake 300 gld. bi vlada dala. Kar bi se dobilo od 1000 udov več, bilo bi družbi na korist. Vsak ud naj bi dobival list, nt udi pa naj bi plačeval naročnino z 2 gld.	(Konec prih.)
(Seje občinskega zbora) napovedane ua preteklo saboto ni bilo, prišlo je le 13 srenj-sk h svetovalcev, vendar potreba jih je najmanj IG, da morejo sklepati. Prihodnja seja bode danes v torek 21. m. z istim programom.
(Umrl) je 13. dan t. m. v Ljubljani vpo-kojeni mestni blugajn k g. Anton Knobloch v 87 letu Bvoje dobo. lUnjki bil je rojen 23. aprila 179G v Spodnjem L chtei vv.ildu, v go-spoščini Re chstadt ua Pemskem ter je b 1 11. avgusta 1813 potrjen k 17. pešpolku Rtuss Plauen, s katerim se je udeližil bitk v letih 1813 — 15, ter bil odlikovan z vojskinim kri-ži-m (Armeekreu/) L'ta 1817. prišel je s polkom v L,ubljauo, katerega je 1. 1827 kot j narednik zapustil ter se podal v službo ljub , Ijanskega magistrata. Ondi je opravljal poseli pr.prožnega komisarja, kontrolorja m napo led mestnega blagajn ka do I. 1859, ko je b 1 poj 46letuem službovanji upokojen ter dobil ob' enem od presvitlega ccBarja zlati križec zal zaslugo. Kazen svojih uradnih dolžnostij oprav- { ljal je tekom 29 let kot diBtriktni komisar' mestne asekurančne, iu 30 let blagajniško posle bivšega meščanskega strelskega društva v občno zadovoljnoBt. Izza 1. 1840 bil je meščan ljubljanskega mesta. Pogreb vršil se je 15. t. m. in udeležilo se ga je kljub slabemu vremenu mnogo odličnega občinstva. Veteransko društvo skazalo je v mnogem številu zadnjo po-čast senijoru kranjskih veteranov, isto tako godba domačega pešpolka ter mnogo častnikov, ltanjki bil jo v Ljubljani jako znana in priljubljena oseba. (N. v m. p.)
Razne reči.
— V god presvitie cesarice 19. t. ra. je imel v cerkvi bv. Štefana na Duiiaj knezoškof slovesno velko mašo, sicer je bi!u po vseh crkvah služba božja, pri kateri tO bila okrajna zastopstva in šolska mladina.
-— Slavni J u r i j D a n i č i č, tajnik hrvaške i akademije znanosti, je umrl 16. tega mesca
v Zagrebu. Danič č je bil rojen J. 1825 ? Novem Sadu. Bil je po rodu Srb in je spi-4 suval veliki slovar hrvaško-srbski. Tacega učenjaka, kakor je bil ranjki v jezikoslovju bode težko nadomestiti. Pri pogrebu name-Btovana bode Matica Slovenska.
—	Kako moč ima vest, se spozna iz tega-le dogodka. Čevljar Leopold Mtiller ▼ BeroPrju živel je s svojo ženo v prav slabih razmerah, če tudi je že bil oče štirih otrok. Ker se mu jo stanje veduo bolj neznosno zdelo, zapusti ženo in otroke in Be oklene druge ženske, kteri niso bile njegove razmere znane. Stopila je ž njim v zakon. Oba sta bila srečna in skrbela Bta pridno za otroke. Pa Miiller-ju ni dala vest dolgo miru. Veduo mu je hodilo na misel, kako sramotno je zapustil svoje prve otroke. To ga je tako mučilo, da se je popolnoma izgubil. Šel je ter se obesil. Pa konopec, na kterem je visel, Be je odtrgal« Ko je zopet poskušal končati nadležno življenje,, dobil ga je častnik iu ga odvel k policiji. Tu je Mtiller povedal, da so je dvakrat oženil a, da njegova prva žena še živi in da mu zato vest ni dala miru. Dobil je eno leto zapora, i
—	Nesramnost R o t h s c h i 1 d o v a. ,,Magd. Zoitung-i" piše Be z Londona: Tukajšnji Rothsch Id daroval je egiptovskim vojakom 15 ton tobaka in 15.000 kratkih glinaBtih pip* kterih ste dve za en vinar. Londonski svet se smeja tej velikodušnosti in proglaša Rotb-Bchilda za umazanega, llothschild, pravijo, je pridobil pri tej vojski več, nego je vojska Angleže stala in da je mnogo stala ve vsak. Kg ptovBke akcije, ktere so večinoma v Roth-schildovih rokah so pred vojsko imele kurs 45 na borzi; zd j po vojski se pa plača za nje 72! V obče veB „kšeft" na londonBki borzi imajo Rotbscbildi v oblasti. Ko je bil Wol-seley pred Aleksandrijo, prodajale so se Iioth-scbildove egiptovske akcije skoro v nič. Angleški kupci iu obrtniki prišli so po bombardiranji Aleksandrije ob vse, ali Baj ob velik del svojega imetja, Rothschild pa 111 uajtnaujše šuode trpel. Angleški narod je žrtvoval mnogo milijonov za Egijit, a lloth-chilct vb č' od ti ga, dobiček. Za to ni angleškin vojakom, kteri so kri prelivali za njegove (giptovske akcije, 15 ton plesnjivega tobaka in 15 000 glinastih pip !
•i ii viki dritilie.
24.	nov. 3. eks. drž. pos. .Jožo (lučeh. Bl» strica. 3. eks. drž. pos. Potor in Marija liolih, iz Samotni, Bistrica. 3. oks. držb. pos. Jot.o Moiluuir-šič, Tomovo. Bistrica. 1. oks drž. pos. Franco Purlan iz Metlike, »20 gl. Metlika. I. eks. drž. l>os. Marko I'ctrič iz Kojanc, 1485 gl. Metlika, 1. oks. drž. pos. Anton Suklo iz iierečo vasi H70 gl. Metlika.
25.	nov. 1. eks. drž. pos. Jože Mnrkut, Razdrto 960 gld. Senožeče. 2. eks. drž. pos. Marija Japolj iz Tomišlja. Ljubljana. 2. oks. drž. pos. Andri Kramar lflato. 4 987 gl. Lnbljana.
27. nov. 3. eks. držb. poB. Jauoz Zgonec iz Lazov št 2. Lnšice.
Zalivala.
Za dokaze toploga sočutja mod boleznijo in ob smrti našega prorano umrlega, iskreno ljubljenega, nopozabljlvegn sinček«.
Julija
potem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu na pokopališču , za darovano mnogoštevilno krasno vence, izrekava nujiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani 20. novembra 1882. korono, in Josipinii Zdešnr.