LjS, Vicske sode, rezan in tesac les, b-kova drvc, cepano in žagano koljs prcdaja ali zamenja za dober vinski raošt Gnilšek v Maribo.u, Razlagova uiica 25. r Med kmetskimi posestniki je že več let vpeljan žepni koledar. Do lanskega leta ga je izdajala bivša Kmetska zveza. Letos pa ga je izdal naš »Slovenskl gospodar«. i Koledar je v celo platno vezan, ima svinčnik in je lepe žepne oblike. Ima sledečo vsebino: Koledarski del. Cirilica in latinica. Poštne pristojbine. Svet in domačija (članek). Kr. banska uprava. Kaj je s hmeljem (članek). Protialkoholno gibanje in naš vino- gradnik (članek). Oporoka (kako se napravi, da je pra- vilna). Pamet je boljša kot žamet (povest, v kateri so pojasnjeni in rešeni vsi spori, ki lahko nastanejo zaradi mej med dvema sosedoma). Prva pomoč v nesreči (človeka). Domača zdravila (za človeka). Zdravljenje domačih živali. Odplačevanje dolgov (članek in tabela). Kako se mešajo umetna gnojila? Sejmi za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Prekmurje. Tabele za preračunanje lesa. Kako postopati pri zavarovanju in po- žarih? (članek). Koledar brejosti (tabela). Kako snažimo madeže? (tabela). 0 prehrani (članek). Prva pomoč pri porodib. domačih ži- vali. Kmetijsko knjigovodstvo z raznimi ta- belami. Belježni papir. Skupno f76 s.rani! Koledar stane Din 10.—. Ako ga kdo naroča po pošti, naj priloži znamk za Din 11.—. Na naročila brez plačila vnaprej se žal ne moremo ozirati. Na(klada je trikrat manjša od lanske in se ponatis radi višjih cen papirja in platna ne bo izvršil. Kdor lioče torej koledar imeti, naj ga takoj naroči pri Tiskarni sv. Cirila v Marii-Oru. Ali fe denar tioma faren? Mnogo se je zadnje mesece govorilo in begalo ljudi, da denar v posojilnicah in hranilnicah ter v bankah ni varen. Nekateri so »farbali«, da bodo denarni zavodi morali brisati kmečke dolgove in da bodo potem vlagatelji Izgubili polovico ali še več od svojih vlog. Kmetijski ministcr dr. Demetrovič je zdaj izjavil, da se kmečki dolgovi ne bodo brisali in da vlagatelji ne bodo izgubili nobenega dinarja. So bili tudi taki, _i so hujskali ljudstvo, da bo država najela notranje posojilo in bo zato kratkomalo vzela denar iz denarnih zavodov. Kako neumno je bilo to hujskanje, lahko vidimo iz tega, da imajo denarni zavodi denar izposojen pri kmetih, obrtnikih in trgovcih; dcnarni zavodi nimajo niti toliko gotovine, da bi mogli vlagateljem izplačati v najnujneših slučajih njihove vloge. Država bi torej v denarnih zavodih ne dobila dcnarja, ker ga ti nimajo. Kje pa je torej denar? Denar nekateri ljudje doma skrivajo po nogavicah, po Ikleteh in drugod. Tam se torej mora dcnar iskati! Ker država ne m_ra inflacije in tcrej ne bo tiskala novih ban kovcev, gotovina pa je za plačila pri kmetijstvu, v obrti in v trgovini necbhcdno pctrebna, zato so skovali pametni finančniki tale predlog: Kakor leta 1920, tako se naj žigosajo ali štem pljajo vsi bankovci v državi. Pri žigosanju se vzame vsem, ki imajo doma preveč gotovine in je nočejo naložiti v denarnih zavcdiii, 20 odstotkov gotovine proč. Od denarja, ki je vložen v n.sojilnicah, liranilnicah in bankah, pa se ne cdvzame nič. Edor ima torej denar doma, bo po tem predlogn izgubil 20 odstotkov, kdor ga pa irna naloženega v denarnem zavodu, ne bo nič izgubil. Finančnik, ki je prišel na to pametno misel, je razborit mož in zasluži, da se ga vsestransko upošteva. T. postopanje bo vprašanje gotovine v najkrajšem času temeljito rešilo. Najbolje bo za vse, ki imajo denar doma skrit, da ga aajo pravočasno v denarne zavode, _jer se jim v slučaju žigosanja ne bo nič odtegnilo. Na račsin !_!i©_!if_ ftn®- Slov. gorice, 13. okt. Že dalje časa sem vinogradništvo vsled krize v vinski trgovini naglo pro pada. Ako pa se uresniči to, kar nameravajo storiti nekateri vinski trgovci, bo vinogradnik v kratkem čisto na — tleh, ker mu vinogradi ne bodo nosili dobička, marveč iru niti stroškov ne bodo krili. Trgatev se je v okolici Ormoža in Ljutomera te dni v splošnem začela. Mošta bo precej in kakor kaže, bo tudi dober, čeravno lanskega letnika po kakovosti najbrž ne doseže. Ljudstvo se jc trgatve v naprej veselilo, kcr je upalo, da s primerno prodajo mošta dobi vsaj nekaj denarja za kritje najnujnejših stroškov. Sedaj pa je zavladala med vinogradniki pobitost. Povzroča jo nastop nekaterih večjih vinskih trgovcev, Id nameravajo mošt kupovati po tako nizki ceni, da je naravnost nesramno. Mošt naj bi se plačal po 6 para za stopinjo sladkorja. Tako bi dobil vinogradnik za mošt, ki bo imel 20 stopinj sladkorja, 120 para. Boljši mošt bi se naj izreclno plačeval po 7—9 para. Ako bodo vinski trgovci kupovali mošt res po teh cenah, je večina vinogradnikov takorekoč ubita. Mnogi so se pri izplačevanju delavcev zadolžili in so upali, da dolgove ob odprodaji mošta odno3no vina poravnajo, a č. bodo morali prodajati po tako sramotni ceni, niti izdatki ne bodo pokriti, a kje je plačilo za trud in skrbi? Kako se naj vinogradniki prehranijo, in kako naj plačujejo davke ter zadostijo drugim pla.ilnim obveznostim, ko drugih dohodkov v splošnen. nimajo? Lani se je mošt prodajal po 2—_ Din in vinogradniki so tožili, da s tako ceno ne morejo izhajati. Kako bodo izhajali pa letos, če ostane pri cenah, iki smo jih zgoraj navedli? Ako oblast že1:, da vinogradnik ostane v gospodarskem oziru pri življtnju, in da bo lahko zadostil svoji davčni obvoznosti, takih ccn nc si—- dopusti.. Najnižja ccna, ki bi se naj plačevala za mošt, bi mo- rala biti vs_j 2 Din za mošt, ki ima do 18 stopinj sladkorja, kar pa je b*oljš_= ga mošta, bi se pa moral plačevati dražje. Tako se bo vinogradnik vsaj deloma obvaroval propada. * OTVORITEV IN BLAGOSLOVITEV NOVEGA DOMA KMEČKE HRANILNICE IN POSOJIL- NICE V PTUJU. Zgodovinsko važni _an za Ptuj in za cell ptujski okraj je dan 10. oktobra 1932. Ta dan je bil otvorjen in blagoslovljen novi dom na-> še Kmečke hranilnice in posojilnice. Veličastni dom stoji sredi mesta, kjer je nekdaj stala mala vojašnica, in je šad 221etnega nesebičnega zadružnega dela. 21 vrlih mož se je združilo dne 5. maja 1910, da .o ustanovili za ptujski okraj, predvsem za kmetsko ]jud-i stvo, nov skupen denarni zavod, kateremu so dali ime »Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju«. Za načelnika nove zadsuge je bil izvoljen vrli Jurij Kuhar, kmet v Brstju, ki ji še danes vkljub visoki starosti 84 let načeluje z nezmanjšano ljubeznijo in skrbnostjo. Od drugih članov prvega načelstva sta v načelstvu zdaj še samo dva: župnik Ferdo Pšunder in posestnik MartinToplak; štiri od-' borniki-ustanovitelji pa so umrli: župnik Jožef Ozmec, posestnika Matija Žgeč, posestnik Janez Vrabl in posestnik Janez Krefl. Dolgih 22 let je vživala posojilnica mirno in varno zavetje v prostorih minoritskega samostana v Ptuju, najprej v samostanskem poslopju, potem pa v stanovanjski hiši. Odborniki so opravljali svoje posle brezplačno, iz ljubezni do svojega ljudstva. Sad dolgega, 221etnega, vestnega poslovanja in varčevanja je novi posojilniški dom, katerega si je posojilnica postavila lani in letos. Načrt za novo stavbo je izdelal mariborski stavbenik g. Živic, vse delo je izvfševal skupno s ptujskim stavbenikom g. Treotom. Ko sta pa lani meseca ok-: tobra vsled gospodarske krize morala oba ostaviti delo, je vodil rse posle tajnik posojilnice, g. Fras, sam. Z božjo pomočjo je delo srečno tudi dovršil. V priznanje njegovih velikih zaslug za novi dom mu je načelstvo od-: kazalo največje stanovanje v novi n.iši. Dne C. oktobra je komisija pregledala celo stavbo, dne 10. oktobra pa je bila otvoritev in blagoslovitev novega doma. Z ozirom na hudo gospodarsko krizo se je opustila vsa zunanja slovesnost. Bila je v proštijski cerkvi samo svečana sv. maša, kateri je prisostvovalo na-. čelstvo z nadzorstvom. Nato je odbornik g. župnik Pšunder blagoslovil novo hišo in hiš-. ni križ, in izročil stavbo in zadrugo v varstvo odličnemu sinu in svetniku slovenskega ljudstva škofu Slomšeku. Načelstvo pa je v prvi seji, ki je bila po blagoslovitvi v novih uradnih prostorih, v vredni spomin otvoritve in blagoslovitve novega doma prav v Slomšekovem duhu storilo velevažen sklep: znižalo je za vsa posojila obrestno mero za 1%. Tako je dan 10. oktobra 1932 prinesel veselje in olajšanje denarne krize tudi njim, ki najtežje občutijo breme neurejenih gospodarskih. razmer, našim zadolženim kmetskim domovom. Bog pa, ki je zavod ohranil in varno vodil dolgih 22 let, naj ga na Slomšekove prošnje ohrani in vodi še nadalje v rešitev, blagor in procvit našega ljubega slovenskega naroda!