ANNALES 5/ 94
strokovno delo	UDK 902/904(497,12 Piran}
739.5.032:246 246:739.5.032
SVETINJiCE IZ CERKVE SV. JURifA V PIRANU
Darko KNEZ kustos, Narodni muzej, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, StO conservatore, Museo nazionale, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, SLO
IZVLEČEK
V razprav/je kronološko objavljenih 22 svetinj ic, ki so bile med drugim odkrite v grobnici cerkve sv. ¡urija v Piranu ob arheoloških izkopavanjih leta 1992 - 92. Nabožne svetinjice so datirane od druge polovice 17. stoletja do konca 18 stoletja. Očiščene, konzervirane, dokumentirane in strokovno obdelane so bife v Narodnem muzeju v Ljubljani.
Cerkev sv, Jurija v Piranu stoji na strmi skalnati vzpetini z umetno ploščadjo in obvladuje mesto pod seboj. Cerkev je tako izrazita v svojem obrisu in imenitno postavljena na višini, da s svojo veličino dopolnjuje vrednoto tega mesta. Mogočna cerkev je položena v smeri vzhod-zahod. Na vzhodni strani se končuje z visokim polkrožnim apsidainim deiorn ob zvoniku. Nekateri strokovnjaki menijo, da je vzhodni pol-krožni del cerkve romanski in da je ostal od neke stare prednice sedanje stavbe, medtem ko je vse drugo močno enotno in zlasti z bogatim pročeljem pričuje z lepoto zgodnjega baroka 17. stoletja. Zvonik, ki je posnetek znamenitega stolpa cerkve sv. Marka v Benetkah, so začeli zidati leta 1607, posvetili pa so ga 1637. leta. Za gradnjo nove cerkve so se meščani odločili že ob koncu 16, stoletja'. Napis na kamniti plošči, ki je vzidana desno od vhodnih vrat v glavnem pročelju, nam pove, da je novo cerkev leta 1637 posvetil koprski škof Peter Morazius, na drugi strani pa je plošča z napisom o obnovi in posvetitvi neke prejšnje srednjeveške cerkve na tem mestu leta 1344.
Po sklepu arheološke komisije in dogovoru z Medobčinskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran je arheolog Damijan Snoj med 8. 10. 1991 in 29. 10. 1991 ter 10. 3. 1992 in 10. 4. 1992 zaključil raziskave v sondi 9.
Pod kamnitim tlakom in njegovo podlago so med izkopom naleteli na poškodovano srednjeveško grobnico. Ta grobnica je bila pravokotne oblike, z daljšima stranicama v smeri V - Z, ki sta vzporedni z današnjima ladijskima stenama. Njene notranje dimenzije so bile 110 x 220 cm, medtem ko je debelina njenih zidov varirala med 30 in 50 cm. Zidovi so bili grajeni iz različno velikih neobdelanih kamnov in opeke, vezanih z apneno malto. Grobna konstrukcija se je na zahodni polovici pri vrhu zaključila z robom, izdelanim iz opek, ki je služi! v funkciji za ležišče kamnitega pokrova (dimenzije 110 x 120 cm). Na vrhu vzhodne polovice grobne konstrukcije pa je vzidana opeka kazala na ostanke oboka.
Notranjost grobnice je bila do globine 130 - 145 cm ¡od sedanjega tlaka) zasuta z opekami različnih dimenzij. Vmes je bilo malo peska in zemlje. Na omenjeni globini so se začeli pojavljati tudi ostanki skeletov (kr so bili pokopani v različnih časovnih intervalih) in lesa (oboji zelo slabo ohranjeni), ki so bili ob zasutju tako poškodovani, da pri izkopu ni bilo mogoče ugotoviti njihovega števila (vsi izkopani kostni ostanki iz sonde 9 so v antropološki obdelavi). Ob skeletih so izkopali še štiri novce, dva križa ter za nas zanimivih dvaindvajset bronastih svetmjic in več jagod rožnega venca.
1 Marjan Zad nikar omenja v delu Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2, str. 112, listino iz leta 1608, ki poroča o tem, da se ljudje pritožujejo zaradi tatvin pri gradnji nove cerkve, ki so jo začeti zidati že pred 18 leti.
65
ANNALES 5/ 94
Darko KNEZ: SVETINJICE iZ CERKVE SV. IURIJA V PIRANU, 65-72
Dno grobnice je bilo iz zbite zemlje, v kateri so našli drobce malte v globini 156 cm od tlaka. Z obeh daljših stranic grobnice so segali v notranjost po trije večji kamni na vsaki strani (njihova lega je bila simetrična),2
Izkopana grobnica je bila zgrajena v času baro-kizacije cerkve, vsekakor po letu 1637, ko je bila cerkev posvečena. Pokopavanje v cerkvi je pomenilo prestiž, ki so si ga ob duhovščini lahko privoščili samo še premožnejši verniki. Ob obnovi cerkve leta 1882 so -najbrž pri menjavi tlaka -porušili obok ter odstranili pokrov (kamnite plošče pred glavnim vhodom v cerkev bi lahko bile pokrovi oziroma okvirji), notranjost pa zasuli z dvobarvnimi opečnatimi tlakovci, katere so tudi izkopali.
Kulturnozgodovinski oddelek Narodnega muzeja v Ljubljani je leta 1991 ustanovil sistematsko zbirko sve-tinjic. Arheolog Damjan Snoj je prinesel zgoraj omenjene svetinjice v Narodni muzej, kjer smo jih očistili, konzervirali, dokumentirali, čeprav so bile v izredno slabem stanju. Sedaj pa so predmet strokovne obdelave, ki pa zaradi njihove izrabljenosti ne teče tako, kot bi si to želeli. Tako so pred nami prvi nedokončni rezultati te obdelave, saj so svetinjice eden izmed pomembnejših materialnih virov za preučevanje predvsem duhovne kulture, ki so v stroki po krivici bile odrinjene v stran in zanemarjene pri raziskovalnem delu.
Svetinjice so izraz religioznosti in spomin na božjo pot. Napisi na njih so večinoma latinski, prav tako imajo skoraj vedno obojestranske upodobitve romarskih čudodelnih podob, svetnikov, zavetnikov, svetniških atributov in romarskih cerkva. Prodajali so jih v romarskih krajih na stojnicah ob cerkvenih žegnanjih in podobnih priložnostih. Skoraj nemogoče je bilo, da bi se romar vrnil z daljnjih pa tudi bližnjih božjih poti brez kakšnega materialnega dokaza o opravljeni zaobljubi.
Romarji so bili prepričani, da so te podobice čudodelne, prav tako tudi svetnik, ki je upodobljen na njih. Obešali so jih pred vhod v hišo oziroma v hlev, da bi pregnale zle duhove, dajali so jih v korita za krmljenje živine, zakopavali v polja proti plevelu, mrčesu in mišim. Obešali so jih nad postelje zaradi njihovega močnega vpliva na plodnost.3
1. frančiškanska svetinj1ca (sv. frančišek asiški in sv. anton padovanskj)
A: Sv. Frančišek Asiški R: Sv. Anton Padovanski material: ulit bron
datacija: druga polovica 17. stoletja teta: 4,61 g
mere: v = 43 mm, š = 34 mm kraj izdelave: Rim
2. svetinjica (sv. anton padovanski in iavretanska mati božja)
A: S.(ANCTUS) A.(NTONIUS) D.(E) P.(ADOVA) = Sv. Anton Padovanski R: Lavretanska Mati Božja material: ulit bron
datacija: druga polovica 17. stoletja teža: 1,20 g
mere: v = 28 mm, š = 20 mm
I
«¿'■■'^Č r v, ■ ■■ H1.■■•i'.« oj
f J
•tfei! iV'SVjjs'.fisÎV^.'
1 .rte--««.!-'	, i.jii^i«
MÈrr'
VSjfe
2	Snoj Damijan, Piran - Župnijska cerkev sv. Jurija -Poročilo o arheoloških izkopavanjih Piran, julij 1992.
3	Knez Darko, Argo, št. 33-34, iz akcesije Kullurnozgodovinskega oddelka Narodnega muzeja, str. 10, Ljubljana 1992.
66
ANNALES 5/ 94
Darko KNtZ;SvCTINjtCF. IZ CHRKVF SV. ¡UR!|A V f'iRANU, 65-72
3. SVETINJICA V OBLIKI SRCA (SV. ANTON PADOVANSKI IN ROŽENVENSKA MATI BOŽJA)
A: Anton Padovanski R: Roženvenska Mati Božja material: ufit bron datadja: koncc 17. stoletja teža: 1,40 g
mere: v = 25 mm, $=16 mm
5. FRANČIŠKANSKA SVETINJICA (SV. PASKAl BAYlON iN JEZUS KRISTUS)
A: Sv. Paskal Bayion
R: S AL VATO R MUNDI SALV.(E) NOS = Odrešenik
sveta reši nas
material: ulit bron
datadja: začetek 18. stoletja
teža: 18,43 g
mere: v - 42 mm, š « 31 rrim
4. SVETINJICA (SV. ANTON PADOVANSKI IN SV. BOŠTJAN)
A: S.(ANCTUS) A.(NTONlUS) D.(E) P.(ADOVA) = Sv.
Anton Padovanski
R: Sv. Boštjan
material: ulit bron
datadja: konec 17. stoletja
teža: 3,64 g
mere: v - 40 mm, š = 30 mm
6. SVETINJICA (PAPEŽ PIJ V. IN SVETA HIŠA LAVRETANSKA)
A: S.(ANCTUS) PIUS V. PONT.(IFEX) M.(AXIMUS) = Sv. Pij V. papež
R: S.(ANCTA) M.(ARIA) LAVRETANAE O.(RA) P.(RO) N.(OBIS) = Sv. Marija Lavretanska moli za nas material: ulit baker datadja: začetek 18. stoletja teža: 12,15 g
mere: v - 43 mm, š = 34 mm kraj izdelave: Rim
67
ANNALES 5/ 94
Darko KNFZ: SVLTINHCt IZ CERKVE SV. JURI|A V PIRANU. 65-72
7. SVETINJICA (SV. FRANČIŠEK ASiŠK! IN SVETA HIŠA LAVRETANSKA)
A: S.(ANCTUS) FRANCISCE ORA PRO NOB.(IS) = sv.
Frančišek moli za nas
R: H.ICVE.R.CAR.FA EST.(?)
material: ulit bron
da tacija: začele k 18. stoletja
teža: 12,89 g
mere: v = 43 mm, 4 = 30 mm
9. JEZUITSKA SVETINJICA (SV. IGNACIJ LOJOLSKI IN SV. FRANČIŠEK KSAVERIJ)
A: S.(ANCTUS) iGNATIUS SOC.(tETATIS) IESU. = Sveti Ignacij Družbe Jezusove R: S.(ANCTUS) FRANC.(ISCUS) XAV.(ER1US) SOC.(IETATIS) IESU. I.(NDIAE) AP.(OSTOLUS) = Sveti Frančišek Ksaverij Družbe Jezusove Apostol Indije material: ulit bron datacija: 18. stoletje teža: 1,41 g
mere: v - 30 mm, $ - 19 mm
8. SVETINJICA (SV. ANTON PADOVANSKI IN SV. ANA)
A: Sv. Anton Padovanski
R: Sv. Ana
material: ulit baker
datacija: prva polovica 18, stoletja
teža: 6,91 g
mere: v = 35 mm, 5 - 24 mm
10. SVETINJICA (SV. ANTON PADOVANSKI IN ROŽENVENSKA MATI BOŽJA)
A: Anton Padovanskt R: Roženvenska Mati božja material: ulit bron datacija: 18. stoletje teža: 2,62 g
mere: v = 28 mm, š = 20 mm
ÈÏi' %

68
ANNALES 5/ 94
Darko K Si £2: SVETIN|1CF. IZ CF.i
11. SVETINJICA (SV. ANTON PADOVANSKl IN SVETA HIŠA LAVRETANSKA)
A: S.(ANCTUS) ANT.fTONlUS) D.(E) PADVA. / ROMA
= Sv. Anton Padovanski, izdelano v Rimu
R: Mati Božja z otrokom nad Sveto hišo Lavretansko
material: ulit hron
datacija: 18. stoletje
teža: 1,55 g
mere: v = 28 mm, š = 18 mm kraj izdelave: Rim
12, SVETINJICA Z JAGODAMI /del rožnega venca/ (SV. IGNACIJ LOJOLSKI IN SVETA HIŠA LAVRETANSKA)
A: S.(ANCTUS) ICNATIUS l.OVOL.(A) SOC.(IETATIS) iES.(U) = Sv. Ignacij Lojolski Družbe Jezusove) R: Sveta hiša lavretanska
material: svetinjica = ulit bron, jagode - les + bron datacija: 18. stoletje
teža: 12,39 g (svetinjica), 6,74 g (jagode) mere: v = 40 mm, š - 29 mm
'E SV. [U KIJA V PIRANU, 65-72
13. SVETINJICA (LAVRETANSKA MATI BOŽJA IN KRIŽANI)
A: S.(ANCTA) MARIA LAVRETA.(NA) = Sv. Marija
Lavretanska
R: Križani (gotski slog)
material: ulit bron
datacija: 18. stoletje
teža: 3,92 g
mere: v = 30 mm, š = 20 mm
14. SVETINJICA (SV. HIŠA LAVRETANSKA IN ?)
A: Sv. hiša lavretanska in Lavretanska Mati božja nad
njo
R: (?)
material: ulita medenina datacija: 18. stoletje teža: 6,22g mere: 0 = 27 mm
69
ANNALES 5/ 94
Darko KNEZ-.SVt rjNPCE IZ
15. svetinjica (sv. anton padovansk? in sv. alojzij gonzaga)
A: Anton Padovanski
R: S.(ANCTUS) ALOIS.(¡US) GON.(ZAGA) - sv, Alojzij Gonzaga
material: ulita medenina datacija: 18. stoletje teža: 2,51 g
mere: v = 25 mm, 5 = 17 mm
16. fragment sveti njice
material: kovan baker datacija: 18. stoletje ie^a; 0,77 g
mere: v - 20 mm, S = 2 ! mm
'£ SV. JURIJA V PIRANU. 55-72
17. svetinjica
A: ? R: ?
material: ulit bron datacija: IB. stoletje teža: 6,05 g
mere: v ~ 36 mm, š = 23 mm
18. svetinjica (sv. jožef in sv. ana)
A: S.(ANCTUS) lOSEP.(HUS) = Sv. Jožef
R: S.(ANCTA) ANN.(A) M.(MATER) TUA = Sv. Ana,
tvoja mati
material: ulit bron
datacija: 18. stoletje
teža: 4,69 g
mere: v = 32 mm, 5 = 22 mm
70
ANNALES 5/'94
Darko KNEZ: 5VH1NJICE IZ CEI
19. SVETINjiCA (SV. PETER IN SV. PAVEL)
A: S.(ANCTUS) PETRUS APOST.(OLUS) O.fRA) P.(RO)
N.(OBIS) = Sv Peter apostol moli za nas
R: S.(ANCTUS) PAVL.(US) APOSTOL.(US) O.(RA)
P.(RO) N.(OBfS) = Sv. Pave! apostol moli za nas
material: ulit bron
dalacija: 18. stoletje
teža: 3,01 g
mere: v - 24 mm, š = 17 mm
20. svetinjica
A: ? R: ?
material: ulit bron da taci/a: 18. stoletje fežar 1,56 g
mere: v - 28 mm, ž = 19 mm kraj izdelave: Rim
'f. SV. JURIIA V PIRANU, 65-72
21. JEZUITSKA SVFTINJICA (SV. FRANČIŠEK KSAVER5J iN SRCE JEZUSOVO)
A: S.(ANCTUS) FRANCIS.(CUS) XAVERIiU)S. APOS.(TOLUS) IND.(IAE) = Frančišek Ksaverij, apostol Indije
R: Srce jezusovo z Jezusovim monogramom material: ulita medenina datacija: 2. polovica 18. stoletja teža: 8,26 g
mere: v = 34 mm, š = 26 mm
22. JEZUITSKA SVETINJICA (POKLON SV. TREH KRALJEV)
A: Poklon sv. Treh kraljev
R: S.(ANCTI) 3 REGES CASPAR M1LCEAR BALTHASAR
ORA PRO NOBIS NUNtC) ET IN HORA MORT1S
NOSTRE = Sveti trije kralji Gašper, Melhior, Boltežar
molite za nas sedaj in ob naši smrtni uri
material: kovana medenina
datacija: konec 18. stoletja
teža: 0,81 g
mere: v = 21 mm, 5 = 21 mm
ANNALES 5/'94
Oseko KNEZ: SV£T1N|)C£ IZCERKVt SV. JURIJA V PIRANU, &3-7;>
Ka ta i ogni del Članka je razvrščen kronološko, po do konca 18. stoletja. Vsi ostali podatki pa so razvidni iz času izdelave svetinjice, od druge polovice 17. stoletja kataloških enot in priloženih fotografij.
RIAS5UNTO
Ndla chiesa di San Giorgio a Pirano fra /'« e il 29 ottobre 1991 e fra ¡I 19 marzo ed iI 10 aprile dei 1992 sono termínate le ricerche alla sonda 9 eseguíte dall'lstituto ¡ntercomunale per la tutela dei beni culturali ed ambientaU del eomune di Pirano. Sotto il pavimento in pietra e la sua base gli scavi hanno messo in luce una lomba medíevale danneggiata, rísalente al periodo del restauro barocco délia chiesa e comunque posteriore al 7637, anno di conscrazione délia chiesa. La sepoltura nella chic sa era considérala di grande prestigio, riservato, oltre che al clero, ai fedeli più riccbi. Durante il restauro de! 1882, probabilmente nel corso dei iavori al pavimento, venne danneggiata la volta délia tomba, toi ta la lapide e il suo interno riempito con selciato di terracotta bicolore. Alla profondità di 140-145 centrirnetri sono venuti alla luce resti ossei e iignei. Accanto aile ossa sono state recuperale quatlro monete, due croci, 22 mcdaglietle con immagini sacre e diversi grani di un rosario. Le medagliette sono state pórtate dall'archeologo Damjan Snoj a L ubi ana dove, dai 1991 esiste presso il reparto di steria cultúrale dei Museo nazionale di iubiana una collezione sistemica di medagliette religiose. Qui sono state pulite, consérvate e catalógate, nonostanle fossero tutte in pessimo stat.o. Ora sono oggetta di studi che procedono molto lentamente a causa del loro stato. Qui vengono presentad i primi risultati, ancora incompleti, di queste ricerche, visto che queste medagliette rappresentano una delle fonti più importanti per lo studio delta cultura spirituale ma che, per errore, sono stale escluse s i rio ra dal lavoro scien tífico di ricerca. Le medagliette sono espressione delta religiosité e ricordano quatc.he pellegrínaggio, le ser i t te sono in massima parte in latino e spesso sono decórate da entrambi i lati con scenelte ríproducenti i miracoli avvenuti nei vari santuari, con santi, protettorí, attributi di santi, mete di pellegrínaggio. Venivano vendute nei luoghi di pellegrínaggio su banc a reüe in occasion& delle varíe íes ti vità religiose. Era quasi impossibile che un pellegrino tornasse a casa senza avere una prova materíaie del suo viaggio. A quel tempo si credeva che fossero capaci di miracoli, come il sanio su esse riprodotto. Venivano appese all'entrata nelle case o nelle stalle affinchè scaccíassero gli spiriti cattivi, messe nelle mangiatoie per il bastíame e sepolte nei campi per combatiere erbacce, insetti nocivi e topi. Venivano inoltre appese ai letti per assícurare la fertilité, il catalogo che accompagna questo studio è cronologico e segue l'anno di produzione delle medagliette, dalia seconda metà de! XVII secolo sino alla fine de! XVIII. Tutti gli ahri dati sono visibiti dai singoli cataloghi e dalle fotografié accluse.