8000032 Osredk ^uze\sK'WQ anOO ce'ie BENCINSKI SERVIS LETUŠ Podeljena I priznanja za delo na ~ kulturnem področju NAROČILA KURILNEGA OLJA (foto: Marko Vršnik) Zadruga mozirje Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozrje z.o.o. www.zkz-mozirje.com IH Semenski krompir zgodnji AGATA A Bio 35-55 ARINDA A 28-35 KRESNIK MARIS BARD MARIS BARD E 38-35 Krompir pozni CARLING SE 35-55 AGRIA A 38-35 AGRIA Asi 38-40 DESIRE E 38-35 ROMANO A 38-35 SANTE A 38-35 SANTE A BIO 35-55 KENEBECE35-5S Omejene količine zalos in cen UMETNIH GNOJIL Petrokemija Kutina v kmetijskih poslovalnicah! 20-30 26,75/vreča 17,80/vreča j 38,10/vreča Koruza v rinfuzi, lasten dvig, v Kmetijski preskrbi Sp, Rečica. 0,14 EUR/ks Tel.: 838-80-03 PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE mMi CENE iBlii !i73 _ j jjJ-JluJjli Silili EuJ'ddillilÜ luž: Ijulijiu č-ii-uuLu 'J M J . a----itaamirjc 838-80-43. C Mozirje 837-07-80 2« SÄNTE - bio - izolacije • bela tehnika BONI Tel. 03/839-31 KWTOZ »I LOVNI C AS telf^Nlk Mdfe-fe sföfDöta öd 7.ÖD do 12.00 urje, - bonboniera srček 160 g 3,59 € - bonboniera Pralim 1 kg 5,66 € - bonboniera Mon cheri 5 g 1,27 € - bonboniera v metalni embalaži 300 g 8,58 € - bonboniera Belgium školjke 65 g 1,67 € - bonboniera srčki 65 g 1,67 € - bonboni čokoladni 175 g 4,17 € - bonboni Rafaelo 40 g 0,72 € ■ bonboniera srček 120 g 2,59 € fusion Možnost plačila tudi s kreditnimi karticami! Kdor varčuje, v hramovem diskontu na Ljubnem kupuje! mu KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj SPREJEMAMO NAROČILA ZA SEMENSKI KROMPIR BIO PREDELAVE: Sante bio, Agata bio, Avalon bio. Cosmos bio. Kondor bio, Carlingford bio in Agria bio NA ŠTEVILKI 898 49 88. Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Pokličite številko. I* Jabolka so pakij&gpfft^! 7 in 15 kg, dobite jih na Sadjastvu Turn od 12h-l6h, ter v KT Šmartno ob Paki, Trgovsko poslovnem centru Šoštanj in K^elenle. SEMENSKI KROMPIR - KRESNIK JANA -ADORA -ARROW - PRIMURA - MARISBARD - M ARABEL -JAERLA - VESNA - CARLINGFORD - KENNEBEC - FRISIA ROMANO - DESIREE - CVETNIK - ALADIN - VIRGO Pakirano po 1, 3, 5 ,10 in 25 kg! Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Slike so simbolne. Za krizo nismo odgovorni Slovenci, za rešitev iz krize pač V Združenih državah Amerike, kjer seje začela finančna kriza in se nato razvila v gospodarsko krizo, je konec lanskega leta stopnja brezposelnosti dosegla 7,6 odstotka, kar je največ v zadnjih šestnajstih letih. Število Američanov brez dela seje decembra povečalo za 598 tisoč, kar je bil največji mesečni skok v zadnjih 34 letih. Od decembra 2007je tako brez dela ostalo že 3,6 milijona Američanov. Novi ameriški predsednik Barack Obama je pred dnevi izjavil, da bi nezadostni ukrepi države krizo lahko pripeljali v katastrofo in povzročili dolgotrajno recesijo. S tem je kongresnike posredno pozval, naj sprejmejo predlagane ukrepe, ki so oblikovani kot nova pomoč gospodarstvu. Združenje ameriške avtomobilske industrije je objavilo, da za preprečitev kolapsa tovarne potrebujejo kar za 25,5 milijarde dolarjev sveže denarne pomoči. Tako zveličavni ameriški trg, ki naj bi sam urejal vsa menjalna razmerja, je dokončno odpovedal, čeprav njegovi ideologi onstran Atlantika tega še niso pripravljeni na glas priznati. Pragmatični evropski voditelji s tem nimajo težav, saj želijo za vsako ceno, tudi z enormnim zadolževanjem držav, ohraniti socialni mir. Ko gredo ljudje enkrat na ulice, je sporazumevanje bistveno težje. V Sloveniji se je večina ljudi šele sedaj začela zavedati, da ima kriza tudi pri nas povsem zaresne dimenzije. Dokler je zaposlitev stalna in plača redna, ni razlogov za zaskrbljenost, ko pa se začnejo odpuščanja in zaostajanje plač, nastopi preplah. Gre torej zares. A kakor vse druge krize se bo tudi ta enkrat končala in tudi ta bo imela določene pozitivne posledice. Povzročila bo prilagajanje iskalcev zaposlilve nastalim razmeram na trgu dela, delovna mesta pa bodo znova postala cenjena. V minulem dveletnem obdobju je izjemno povpraševanje po delovni sili namreč dodobra razvrednotilo zaposlitev oziroma delovno mesto, zato so bili delodajalci prisiljeni delavce celo uvažati. V sedanji situaciji je ključno, da nehamo viti roke in se pritoževati, kakšno krizo so nam zakuhali drugi, ampak da zavihamo rokave in se z vsem razpoložljivim znanjem ter izkušnjami lotimo iskanja novih, inovativnih rešitev. ‘G». IZ VSEBINE: Tema tedna: Brezposelnost narašča......... 4 Občina Mozirje: Namera za gradnjo novega zdravstvenega doma....... 5 SŠGZ: Vlada mora v dogovore z bankami hkrati vključiti gospodarstvo....6 Tretja razvojna os: Še naprej brez hitre povezave z Ljubljano? ... 7 Informativni dnevi: Na Celjskem veliko študijskih programov.8 Mozirje: Recitacijski "mara ton"..........9 Golte: Tekmovanje v smučanju in streljanju.28 Veleslalom za svinjsko glavo Pomembnejše predzadnje mesto od prvega.....2i ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 7,13. februar 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu); Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. BREZPOSELNOST NARAŠČA Podjetja še vedno iščejo določene profile delavcev Val odpuščanj, ki jih je s seboj prinesla svetovna gospodarska kriza, se je v januaiju nadaljeval. Konec januarja je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 74.000 brezposelnih oseb, kar je največ po februarju 2007. Na Območni službi Velenje seje brezposelnost povečala za okoli deset odstotkov. VELIK PORAST ODPUŠČANJ V JANUARJU Konec lanskega leta je bilo na republiškem zavodu za zaposlovanje registriranih »samo« 66.200 brezposelnih. V januarju se jim je pridružilo še 7.800 novih. Tako je bilo konec januarja prijavljenih 74.000 brezposelnih oseb. Povečanje je višje, kot je bilo sprva pričakovano. Generalna direktorica zavoda Marija Poglajen je dejala, da so ocenili, naj bi do konca letošnjega leta število brezposelnih naraslo na 83.000 ljudi. »Če se bodo odpuščanja nadaljevala z zdajšnjo hitrostjo, bo ta številka zagotovo višja.« Po nekaterih predvidevanjih naj bi do konca leta brez zaposlitve ostalu blizu 100.000 ljudi. Dodati je treba, da sta meseca december in januar tudi sicer tista, koje število brezposelnih najvišje. »Po informacijah, ki smo jih prejeli, naj bi podjetja ponovno pričela zaposlovati v aprilu,« je dodala Pogia-jnova. Iz podatkov je razvidno, da so se ob zmanjšanju naročil podjetja najprej odrekla pogodbenim delavcem in zaposlenim za določen čas. SLUŽBO DOBI... Na spletnih straneh zavoda je moč najti spiske deficitarnih poklicev. Med tistimi, kijih delodajalci še vedno iščejo, so računalniški strokovnjaki, inženirji strojne in elekfro smeri. Iskani so varilci, strugarji, natakarji, kuharji, hotelsko osebje, komunalni delavci, avtomehaniki, avtoličarji... V zvezi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja zavod brezposelnim nudi pomoč pri prekvalifikaciji in izobraževanju za deficitarne poklice. Potrebe so torej po visoko izobraženih strokovnjakih in tistih s poklicno izobrazbo, med tem ko je med brezposelnimi največ onih brez izobrazbe ali šole in takih s peto stopnjo izobrazbe. PRIDOBITEV SUBVENCIJE ZA ZAPOSLITEV Zavod za zaposlovanje je konec januarja v Uradnem listu RS objavil dva javna razpisa, ki delodajalcem v gospodarstvu omogočata pridobitev subvencije za zaposlitev brezposelnih oseb v letih 2009 in 2010. Pri prvem razpisu gre za zaposlovanje ciljnih brezposelnih oseb, kot so starejši od 50 let, mlaj- ši od 25 let, iskalci prve zaposlitve ... Za ta razpis je namenjenih skoraj 15,5 milijona evrov. Drugi razpis je namenjen zaposlovanju za krajši delovni čas, zaposlitev za 4 ali 6 ur na dan. Subvencija za enoletno zaposlitev take osebe znaša 3.750 evrov za 6-urni delovni čas. Oba razpisa sofinancira Evropski socialni sklad, nacionalni del sredstev pa zagotavlja ministrstvo za delo. Do leta 2011 naj bi prvi projekt prinesel 3.850 delovnih mest, drugi pa okoli 400. URAD ZA DELO MOZIRJE Konec leta 2008 je bilo na mozirskem uradu za delo (UD), ki pokriva območje Upravne enote Mozirje, prijavljenih 671 oseb. Če pogledamo po občinah: Gornji Grad 98, Ljubno 116, Luče 70, Mozirje 140, Nazarje 108, Rečica ob Savinji 119, Solčava 25. Naša anketa Bo delo postalo privilegij? »Zavod za zaposlovanje, to je kraj, kjer se končajo sanje,« poje Adi Smolar. Kakor kaže, to je in bo letos za tisoče ljudi postala neprijetna resnica. Po napovedih Zavoda RS za zaposlovanje naj bi bilo namreč do konca letošnjega leta v državi skoraj 100 tisoč brezposelnih, medtem ko je bila lani decembra ta številka za 35 tisoč manjša. Podatki kažejo na to, da bo za marsikoga zaposlitev postala privilegij. Večina seveda išče delo primerno njihovi izobrazbi, saj neradi sprejmejo slabše plačano ali kako drugače podcenjeno delo. In kaj o tem menijo Zgornjesavinjčani? Viktorija Matko, Dobrovlje Nisem zaposlena v tovarni, temveč imamo doma manjšo kmetijo, zato se mi ni potrebno bati, da bi službo izgubila. Da bi doma preživeli ob obdelavi zemlje, imamo v sklopu kmetije tudi predelavo lesa. Če pa vsega tega ne bi bilo in bi se morala zaposliti, ne bi izbirala dela. Marija Strmšnik, Šmartno ob Dreti Zaposlena sem v tekstilni industriji in trenutno se za službo ne bojim. Če pa bi jo izgubila, bi raje ostala na kmetiji, kot pa da bi opravljala delo, ki me ne veseli. Ponovno bi se zaposlila le, če bi bila prepričana, da je to dobra priložnost. Ne želim si delati niti kot natakarica ali celo čistilka. Robert Stropnik, Lepa Njiva V teh kriznih časih se mi zdi, da služba ni privilegij manjšine. Kdor želi delati, vedno najde zaposlitev. Trenutno se za svojo službo trgovca ne bojim, se pa zavedam, da lahko ostanem brez nje tudi kar preko noči. Če bi pristal na zavodu za zaposlovanje, bi sprva iskal svoji izobrazbi primerno delo. Če to ne bi bilo možno, bi sprejel kakršno koli, saj je vsako delo častno. Sabina Gradič, Mozirje Dober delavec bo imel vedno službo. Slaba podjetja, ki sedaj propadajo, so bila tudi prej v krizi. Trenutno se za svojo službo ne bojim, a če bi jo izgubila, bi sprejela kakršno koli delo ne glede na pogoje. Tudi za metlo bi poprijela in delala kot čistilka. Tudi to delo je častno, le da je zelo slabo plačano. Vsako deloje namreč častno, le da ga v državi ne znajo ceniti. Matjaž Golob, Bočna Če še danes služba ni privilegij, se mi zdi, da bo to kmalu postala. Sam sem k sreči še zaposlen kot pomočnik vodje proizvodnje. A če bi službo izgubil, bi sprva iskal svoji izobrazbi primerno zaposlitev, nato eno stopnjo niže. Za kakršno koli delo pa bi poprijel le v trenutku, ko bi bile ogrožene moje življenjske potrebe. Janko Napotnik, Mozirje Tisti, ki je priden, vedno najde delo. Sam sem po izobrazbi kuhar, a trenutno delam v proizvodnji. Želim si, da bi lahko ponovno opravljal delo v svoji stroki, a če to ne bo mogoče, bi sprejel tudi drugačno delo. Ni važno, kakšno je. Pripravljen sem poprijeti tudi za krpo in metlo. Pripravila Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem Vodja UD Velenje in Mozirje Branka Škulj Nussdorfer: »Tudi vjanuar-ju 2009 se nadaljuje trend povečanja brezposelnosti, saj je priliv v brezposelnost večji od odliva, V januarju 2009 se je na Uradu za delo Mozirje prijavilo 118 oseb oziroma pet oseb manj kotvjanuarju 2008. Od tega je polovici potekla zaposlitev za določen čas, 18 odstotkovje bilo brezposelnih trajnih presežkov ter 6,8 odstotka iskalcev prve zaposlitve. Vjanuarju 2009je bilo prijavljenih samo 57 potreb po delavcih, kar je pol manj kotvjanuarju 2008,zapos- lilo pa seje 25 brezposelnih oseb. Največ so delodajalci povpraševali po delavcih brez poklica, delavcih v gradbeništvu, delavcih v gostinstvu, ključavničarjih, varilcih in voznikih tovornjakov. V tem času pričakujemo predvsem prijave oseb, ki jim je potekla zaposlitev za določen čas. Zaposlitve bodo, vendar v manjšem obsegu. Najbolje pa nam bodo pokazali obseg zaposlovanja v letu 2009 naslednji meseci: marec-junij ter september-november, ki so izrazito ugodni meseci za zaposlovanje« Marija Lebar OBČINA MOZIRJE Kamera za gradnjo novega zdravstvenega doma Jurij Maleševič je zatrdil, da lahko spelje projekt gradnje novega zdravstvenega doma (foto: Benjamin Kanjir) Občinski svetniki so mozirskemu županu Ivanu Suhoveršniku na zadnji decembrski seji zaupali nalogo, da poišče morebitno ustrezno lokacijo za gradnjo novega zdravstvenega doma na območju Mozirja. Vanj naj bi se prestavile ambulante iz sedanjega, ki zaradi večih razlogov ne ustreza normalnemu delovanju zdravslva. Prostor bi bil namenjen tudi za nove dejavnosti stega področja, med drugim za vodstvo Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje. S tem bi bilo konec tudi hotenj, da se sedež ustanove prestavi v Nazarje. Po seji so z lastnikom bivše občinske stavbe, Jurijem Maleševičem iz podjetja Interdesign d.o.o. iz Ljubljane stekli pogovori s predstavitvijo želj Mozirjanov oziroma njihovih izvoljenih predstavnikov. Maleševič, kije poleg te stavbe lastnik kompleksa zemljišč namenjenih za gradnjo socialnega naselja Mozirske trate, je naložil svojim projektantom nalogo iskanja najust- reznejših rešitev. Izkazalo seje, da bivša občinska stavba za gradnjo zdravstvenega doma ne bi bila primerna, saj so pritlični prostori premajhni in primerni zgolj za ambulante. Če bi želeli večji zdravstveni dom v smislu zdravstvenega centra z ambulantami, reševalno službo, laboratoriji in ostalimi pripadajočimi službami, bi bilo smiselneje postaviti nov objekt. Po preučitvi večih variant seje za najprimernejšega izkazal prostor nad kopelcami, tik ob obstoječih stanovanjskih objektih. Da bi zadostili vsem pogojem, predvsem zadostnemu številu parkirnih prostorov, bi bilo potrebno odkupiti dve dodatni zemljišči. Pogovori z lastniki slednjih so že stekli. V primeru, da zemlje ne bi mogli odkupiti, bi bilo potrebno zgraditi parkirišča v kletnih prostorih novega objekta, kar bi gradnjo bistveno podražilo. Svetniki so se s strani Jurija Male-ševiča seznanili s projektom in se o njem izrekli pozitivno. Dokler ne bo znana finančna konstrukcija investicije, znani investitorji in jasno, v kolikšni meri bo obremenjen občinski proračun, o projektu ne nameravajo glasovati ter sprejemati sklepov. Do prihodnje seje naj bi bili ti podatki zbrani in predstavljeni svetnikom. Ob prižgani zeleni luči naj bi objekt pričel z obratovanjem do konca prihodnjega leta. Benjamin Kanjir ZASTOPANJE PACIENTOVIH PRAVIC Imenovana prva zastopnica pacientovih pravic za celjsko zdravstveno regijo Po večletnih prizadevanjih za izboljšanje razmer na področju var-ovanja in uresničevanja temeljnih pravic pacientov je lansko leto zaživel Zakon o pacientovih pravicah. Ta naj bi paciente postavil v ugodnejši položaj naproti izvajalcem zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju. Temeljne pravice, ki jih zakon ureja, so predvsem spoštovanje pacienta, pravica do zasebnosti, varovanje osebnih podatkov, enakopravnost in varnost ter zagotavljanje obveščenosti pacienta. Te osnovne pravice ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev, ne glede na to, ali uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja ali kot samoplačnik, in ne glede na to, ali gre za storitve v javni zdravstveni mreži ali v zasebnem sektorju. Kadar pacienti menijo, da so jim bile kršene pravice iz tega zakona, se lahko obrnejo na zastopnika pacientovih pravic. Zastopnike pacientovih pravic imenuje vlada. Na osnovi zakona so zastopniki dolžni svetovati ljudem, ki sojim vjavnem ali zasebnem zdravstvu kršili pravice. Vsi nasveti in oblike pomoči v tej zvezi so brezplačni, V regijah, ki imajo od 300.000 do 450.000 prebivalcev, lahko delujeta dva zastopnika pacientovih pravic. V celjski zdravstveni regiji je 13. januarja začela z delom prva zastopnica, to je Alja Verbič, univerzitetna diplomirana ekonomistka. Alja Verbič bo imela za paciente iz celjske regije uradne ure v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje tri dni v tednu - torek, sredo in četrtek - od 15.30 do 19.30 ure. V tem času bo dosegljiva na telefon, pacienti pa se lahko nanjo obrnejo tudi po elektronski pošti na naslov alja.verbic@zzv-ce.si. V dveh tednih seje na Verbičevo že obrnilo osem pacientov. Glede na število prebivalcev celjske regije se v prihodnjih mesecih obeta še eno imenovanje takšnega zastopnika. Fanika Strašek SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠGZ) Vlada mora v dogovore z bankami hkrati vključiti gospodarstvo Na prvi letošnji seji seje v začetku februarja na Golteh sestal upravni odbor SŠGZ. Obravnavali so problematiko gospodarske krize, tokratni gostitelj Ernest Kovač pa je odboru predstavil strategijo razvoja centra Golte. Pregledali so tudi delo zbornice v letu, kar je postala samostojna. Glede trenutnega stanja gospodarstva v regiji so poročali predstavniki podjetij ali pa so bila prebrana sporočila. Tako so iz KLS Ljubno sporočili, daje stanje nekoliko boljše, saj se je v januarju število naročil povečalo. Pričakujejo, da se bodo razmere umirile do letošnje jeseni. Boštjan Gorjup iz BSH Hišni aparati Nazarje je povedal, da imajo pri njih v dogovoru s predstavniki delavcev dokaj prilagodljiv delovni čas že več let. Kar zadeva naročila, beležijo letos večje povpraševanje po svojih izdelkih kot lani v enakem obdobju, zato odpuščanj ne načrtujejo. Vsi poročevalci so izpostavili potrebo po sprostitvi finančnih tokov in zagotovitvi sredstev za pričetek naložb, ki so že dalj časa načrtovane. V zvezi z ukrepi proti gospodarski krizi je odbor ugotovil, da vlada ni v celoti prisluhnila pobudam, ki jih je odbor oblikoval na novembrski seji na Ljubnem ob Savinji in jih posredoval pristojnim organom na republiški ravni. Zlasti gospodarstvo pesti zastoj kreditiranja in plačilna nedisciplina. Na vlado so zato naslovili ponoven poziv, naj zagotovi transparentnost delovanja bank, vsaj tistih vdržavni lasti. Želijo, da se oblikuje partnerstvo OBČINA MOZIRJE Občinski svetniki so na seji 2. februarja v drugi obravnavi sprejeli občinski proračun za tekoče leto. V njem je planiranih za okoli 4 milijone in 160.000 evrov prihodkov. Svetniki so predlog proračuna premotrili na različnih odborih. Seznanjeni so bili z višino prihodkov in odhodkov. Slednjih naj bi bilo letos manj kot prihodkov, zato občinska blagajna ob koncu leta naj ne bi bila popolnoma izpraznjena. Pohvaljena je bila namera pripravljavcev odloka, da se prično obnašati bolj racionalno in varčno. Prav varčnost naj bi bila usmeritev tudi proračunov prihodnjih let, da bi mozirska občina počasi izstopila iz rdečih številk. Kako velike so, svetnikom ni znano, zato so naložili občinski upravi, predvsem skrbnikom občinske blagajne, da do prihodnje seje pripravijo izkaz stanja predobremenitev in kratkoročnih ter dolgoročnih kreditov. S tem bodo odpadla nadaljnja ugibanja, v kolikšni meri je občina in skupni pogovori med vlado, gospodarstvom in bankami, ne pa samo dvostranski. Banke morajo zagotoviti denar za perspektivne naložbe v razvojne projekte. Poslali so tudi apel, naj vlada takoj začne z izvajanjem svojih investicijskih programov. Ta poziv velja tudi lokalnim skupnostim v SAŠA regiji, še posebej za projekte, v katere se lahko vključi tukajšnje gospodarstvo. V skladu s tem je treba čimbolj skrajšati vse roke v postopkih javnih naročil in maksimalno omejiti možnost pritožb na razpise, saj je ta možnost čestokrat uporabljena po nepotrebnem in samo zavlačuje postopke. resnično zadolžena. Izražena je bila tudi bojazen, da bo potrebno sprejeti prvi letošnji rebalans proračuna že pri sprejemanju zaključnega računa za leto 2008, ki za drugo branje še ni bil pripravljen. V kratkem bo Ambiciozne naložbene načrte v širitev centra Golte je upravnemu odboru predstavil direktor Ernest Kovač. Golte so v večinski lasti družbe PV Invest, deleže pa imajo v njej tudi vse lokalne skupnosti iz regije. Seji sta tako prisostvovala župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in župan Šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek, ki sta nameravano širitev skupaj z odborom SŠGZ podprla. Žal ni bilo županov ali predstavnikov zgornjesavinjskih občin, ki sejih omenjeni načrti še kako tičejo, saj poslovanje turističnega centra lahko močno vpliva na razvoj in napredek neposredne okolice. Marija Lebar 2009 potrebno pripraviti in sprejeti tudi varčevalni program. Zaključni račun za lansko leto bo članom občinskega sveta predstavljen na prihodnji seji, ki bo sredi marca. Benjamin Kanjir ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Pristopili k interni certifikaciji V Združenju izdelovalcev zgornjesavinjske-ga želodca si želijo pridobiti čim več izdelovalcev v svoje članstvo in na ocenjevanja, saj se bo le tako kakovost nenehno izboljševala, čeprav so na tem področju uspehi že vidni. Na lanskem občnem zboru so zato imenovali komisijo, ki naj pomaga izdelovalcem na terenu z nasveti in mentorstvom. Prav te dni bo komisija pričela z ogledi pri posameznih izdelovalcih. Želijo si, pravi Bernarda Brezovnik, kmetijska svetovalka in članica komisije, da bi se kdo od izdelovalcev odločil za registracijo in nato za cerfifikacijo dejavnosti, zato so v sezoni 2008/ 2009 uvedli interno oziroma notranjo certi-fikacijo. Zanjo so pridobili 17 članov, ki so jim razdelili proizvodne liste z ustreznimi evidencami, da jih izpolnjujejo ob vsakokratnih opravilih, kot je obračanje, sušenje, strganje plesni... Marija Lebar Tokratna seja upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je bila na Golteh (foto: Marija Lebar) Potrjen proračun za leto ( 23. MESEC KULTURE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Podeljena priznanja za delo na kulturnem področju V petek so na svečani akademiji v Gornjem Gradu s podelitvijo priznanj nagradili najbolj zaslužne kulturne zanesenjake v dolini. Priznanja kijih podeljuje mozirska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, so letos šla v roke petim zaslužnim kulturnim akterjem v dolini. Najvišje priznanje za življenjsko delo je prejel Marjan Dobrovc, med drugim tudi nekdanji predsednik in član sveta območne izpostave sklada, član kulturnega in turističnega društva iz Nazarij ter predvsem dolgoletni aktivni kulturni delavec v dolini. Jubilejno priznanje sklada sta prejela profesorica glasbe in zborovodkinja Tadeja Cigale za 25 let ustvarjalnega in poustvarjalnega dela na kulturnem ljubiteljskem področjuter Aleš Podrižnik, član KD Lepa Njiva za uspešno 15-letno delovanje v društvu. Posebna priznanja za izjemne dosežke sta prejela projektni pevski zbor OŠ Luče in Ljubno ob Savinji pod vodstvom zborovodje Mitje Venišnika. Zbora sta v skupnem projektu posnela glasbeno zgoščenko in dokazala možnost sodelovanja dveh zborov v skupnih projektih. Drugi dobitnik priznanja za posebne dosežke je mladinski pevski zbor OŠ Nazarje pod vodstvom zborovodkinje Katje Gruber. Zbor se je uvrstil med najboljše izvajalce na projektu Attacca v preteklem letu. Na svečani akademiji so bile podeljene tudi Linhartove značke s priznanjem za dolgoletno gle- dališko udejstvovanje. Podeljena so bila tri bronasta priznanja za uspešno delo, prejeli pa sojih trije člani KD Lepa Njiva: Polona Žunter, Matjaž Pe-vnik in Aleš Podrižnik. Vsi trije so prijeli priznanje za njihov doprinos in dosežke v gledališki dejavnosti tega društva. Svečano podelitev so z kulturnim programom popestrili Jože Ramšak in Mitja Venišnikz recitacijo Zdravljice, Fantje treh vasi z ubranim petjem himne in drugih pesmi, Savinjski trobilni kvartet ter pevka Anja Rajter v spremljavi Tonija Acmana na klavirju. Slavnostna govornica je bila ravnateljica OŠ Luče Valerija Robnik. Šteti Sem Prejemniki priznanj s predstavnikoma Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (foto: Šteti Sem) TRETJA RAZVOJNA OS Še naprej brez hitre povezave z Ljubljano? Na seji upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice na Golteh so se prisotni seznanili tudi z zadnjimi aktivnostmi v zvezi z bodočo traso hitre ceste, ki se v zadnjem času vrstijo na Celjskem. Prisotni gospodarstveniki in župani so izrazili svoje nezadovoljstvo s tem, da bi bila povezava SAŠA regije z osrednjo Slovenijo spet vprašljiva. Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja v BSH Hišni aparati Nazarje je pri tem dejal, da bomo brez ustreznih infrastrukturnih povezav Zgornje Savinjske doline z ostalim okoljem izgubili tudi tista kvalitetna delovna mesta, kijih sedaj še imamo. S ponovnim odpiranjem vprašanja trase hitre ceste se ne strinjajo niti župani zgornje-savinjskih kakor tudi ne šaleških občin. V zvezi s problematiko hitre ceste se bo prihodnji teden sestal Odbor za razvoj SAŠA regije, kije bil imenovan, da se ukvarja s strateškimi odločitvami, ki vplivajo na razvoj obeh dolin. Odbor sestavljajo poslanci v državnem zboru, vidni predstavniki gospodarska, predstavniki gospodarske zbornice in župani vseh desetih občin. Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ki predseduje kolegiju zgornjesavinjskih županov,je povedal: »O zadevah okrog hitre ceste tretje razvojne osi se pogovarjamo že več kot dve leti. Po- Vinko Jeraj: »Ker bo večina trase na območju SAŠA regije, je prav, da ta odloča, kod bo cesta potekala.« (foto: Marija Lebar) tem, koje bilo prvotno ponujenih več variant, se je izoblikovalo mnenje, da je tako za koroško območje kot za Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino najprimernejša varianta, ki bo povezala Velenje in Šoštanj z obstoječo avtocesto v Šentrupertu, hkrati pa se bo najbolj približala Zgornji Savinjski dolini. Dosežen je bil določen konsenz, v načrt pa so bile vnesene tudi nekatere manjše dopolnitve, s katerimi seje strinjala celotna SAŠA regija. Glede na ponovne aktivnosti Civilne iniciative Braslovče, nekaterih županov in poslancev iz spodnje Savinjske doline oziroma celjskega konca, je treba povedati, da bo za traso ceste, koder koli bo že potekala, povsod treba žrtvovati tudi kmetijska zemljišča. Ker bo večina trase na območju SAŠA regije, je prav, da ta odloča, kod bo cesta potekala. Glede povezave regijskih središč je treba povedati, da ta cestna povezava obstaja že sedaj, medtem ko je celotna Zgornja Savinjska dolina povsem odrezana od glavnih prometnih tokov. Razen tega nihče od tako imenovanih »strokovnjakov« pri varianti Velenje-Arja vas ne ponuja odgovora, kako bi se med gradnjo odvijal promet, kije že sedaj nevzdržen.« Marija Lebar INFORMATIVNI DNEVI Na Celjskem veliko študijskih programov Prejšnji petek je izšel razpis za vpis na študijske dodiplomske programe. Dijaki in učenci zaključnih razredov srednjih in osnovnih šol so pred odločitvijo, kje nadaljevati šolanje. Ta konec tedna bodo iskali informacije o študijskih in srednješolskih programih na informativnih dnevih, in sicer 13. in 14. februarja. Kandidati za vpis v visokošolske in univerzitetne programe za študijsko leto 2009/2010 imajo prvi prijavni rok med 10. februarjem in 9. marcem. Rezultati vpisa, vključno z morebitnimi omejitvami, bodo znani do 23. julija. Preizkusi nadarjenosti bodočih študentov bodo med 26. junijem in 9. julijem, če bo visokošolski zavod to zahteval. Nato sledita še drugi vpisni rok konec avgusta in tretji v začetku oktobra. Nekoliko drugače bo pri vpisu v programe višjega strokovnega izobraževanja. Rok za pri- jave je do 9. marca, vendar bo že 21. aprila znano, če bodo kakšne omejitve pri vpisu. INFORMACIJE TUDI NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE Informativni dan 13. februarja je namenjen kandidatom za redni študij in se bo začel ob 10. oziroma ob 15. uri. Kandidatom za izredni študij je namenjen informativni dan 14. februarja ob 10. uri. Učenci zadnjega razreda osnovne šole bodo 13. in 14. februarja namesto pouka obiskali šole, v katerih želijo dobiti informacije o vpisu. Sobota bo namenjena kandidatom, ki se zanimajo za izobraževanje po programih za odrasle. Razpis za izobraževanje odraslih bo objavljen posebej, predvidoma meseca junija. Kandidati za izredni študij bodo informacije v zvezi z izobraževanjem lahko dobili tudi v vseh uradih za delo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. V Mozirju bodo informacije na voljo na uradu za delo vsak prvi in tretji torek v mesecu od 8. do 12. ure oziroma po dogovoru. VELIKO MOŽNOSTI ZA ŠTUDIJ NACEUSKEM V celjski regiji ni bistvenih sprememb v številu razpisanih vpisnih mest v primerjavi z lanskim letom. Tako bodo na informativnem dnevu svoje študijske programe predstavili Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Fakulteta za logistiko. Ljubljanska Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za management iz Kopra pripravljajo študijske programe v Celju. V Velenju bodo kandidati dobili informacije na Visoki šoli za var-sh/o okolja, v Žalcu pa bo študijski program izvajala ljubljanska Fakulteta za upravo. VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Za kandidate za študij na višjih šolah je tudi dobro poskrbljeno. Razpisanih je veliko mest za redne in izredne študente. V Celju bo možno študirati na Poslovno-komercialni šoli, ki pričakuje izredne študente tudi v Mozirju. Na Šolskem centru Celje pripravljajo študij gradbeništva in mehatronike ter logistično inženirstvo. Tudi v Šentjurju na tamkajšnjem šolskem centru pripravljajo različne programe. Največ višješolskih programov pa pripravlja Šolski center Velenje. V letošnjem letu so srednje šole na Celjskem predvidele več vpisnih mest kot lani in sicer za 2.625 učencev, kar pomeni 31 več kot lansko šolsko leto. Vse našteto pomeni, da imajo bodoči študenti in dijaki veliko izbiro za nadaljevanje šolanja. Informativni dnevi bodo idealna priložnost za zbiranje informacij, ki bodo olajšale izbiro. Roman Mežnar Planinsko društvo Mozirje, N * j t/ V Savinjski Gaj 4, 3330 Mozirje, Društvo harmonikarski orkester Primož Zvir razpisuje Vabimo Vas na tradicionalno prireditev S (ßk prosto mesto za najemnika Mozirske koče na Golteh. \ m POKAŽI / \ Najem koče bo možen najkasneje od 1.6.2009 dalje. MS KAJ ZNAŠ, Potrebujemo zanesljivo, pošteno, prijazno, ki bo na dinamično osebo, ki je naklonjena planinstvu. Zaželene so izkušnje pri oskrbi (D Rečici ob Savinji, planinske koče ali v gostinstvu. 1 15. februarja 2009 O fO ob 15. uri v kulturnem domu. Vabimo vse zanteresirane, CO m' da do 1.3.2009 oddajo vlogo z opisom dosedanjih & Svoje pevske, instrumentalne in plesne izkušenj in vizijo razvoja Mozirske koče na naslov: ff talente Vam bodo predstavili mladi upi Planinsko društvo Mozirje I Zgornje Savinjske doline. a> V Savinjski gaj 4 ■§ Gostje prireditve so pevci in pevke vokalne 3330 Mozirje skupine Sonce z Ireno Vrčkovnik, harmonikarski orkester Primoža Zvira, V vlogi opišite še kvalifikacijo, izobrazbo, izkušnje na 2 c ansambel Šestica iz Skal in ansambel Modrijani. področju oskrbništva ali dela v planinskih kočah, 8 s: Moderatorka zabavnega popoldneva ali dela v gostinstvu, morebitna priporočila Ö 8 £? je Darja Vrhovnik. Planinsko društvo Mozirje Upravni odbor .sz Vljudno vabljeni! Naročnik objave: Društvo harmonikarski orkester Primož Zvir, Šentjanž 25,3332 Rečica ob Savinji V MOZIRJU SLOVESNO ZA PRAZNIK KULTURE Recitacijski »mara ton« Kulturno-prosvetno društvo Jurij je na sam praznični večer slovenske kulture pripravilo slovesnost v dvorani mozirskega kulturnega doma. Spodbuden in hkrati (samo)kritičen premislek o kulturni ustvarjalnosti je bil govor Kultura draga ali draga? Jureta Repenška. Temelji kulture kot celote dosežkov in vrednot se po njegovem začnejo polagati v družini. V tehnološko razviti družbi je še kako pomembno živeti s kulturo vse leto. A kultura je draga, sploh če je zanjo treba »odtipkati številke na mobilniku in poklicati uvožene pevce« ter če kulturno, zlasti amatersko udejstvovanje hromi izterjevanje prispevkov za avtorske pravice. Govornikje spomnil na zaslužne može slovenske kulturne zgodovine: Primoža Trubarja, Antona Martina Slomška (letos obhajamo Slomškovo leto), Simona Gregorčiča, »pesnika v kletki svojega stanu«, ter duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca. Ti in premnogi drugi so omogočili, da je sodobnemu (po)ustvarjalcu v marsičem lažje. A danes je manj pripravljen zgolj iz svoje srčnosti kaj postoriti za duhovni blagor skupnosti. »Pa si Mozirje zasluži ljubiteljsko gledališče in mešani pevski zbor!« Nato je Jure Repenšek napovedal svojevrsten maraton z recitatorji. Štiriindvajset jih je nastopilo, različnih starosti in z eno skupno točko -pripravljenostjo, podeliti z drugimi svojo naklonjenost do poezije, njene zvočnosti in barvitosti. Takoje maraton postal »mara ton«. Pesmi, priklicane iz šolskega spomina ali naučene na novo, so poslušalce spomnile na Prešerna, njegov kljubujoč in ustvarjalen duh, ter jim približale vse bogastvo slovenske pesniške govorice, od tiste iz Vodnikovih časov do sodobne, od narodno zavedne do osebnoizpovedne, igrivo otroške, humorne, zbadljive. Takšne, kot je življenje. In ko je za hip utihnila beseda, sta se oglasila violina in klavir. Vse pa je pričalo o tem, da se ljubiteljski kulturi obetajo prijaznejši časi. Andreja Gumzej Prešernova pesem je navdihnila tudi recitatorja Ivana Gregorca (foto: AG) SAŠA INKUBATOR Nobenega projekta za Zmagovalno idejo iz naše doline Kot smo zvedeli, je na natečaj Zmagovalna ideja za najboljše mlado podjetje SAŠA regije prispelo pet poslovnih načrtov. Kljub temu, da je bila delavnica na omenjeno temo v januarju na Ljubnem ob Savinji dobro obiskana, nobeden od prispelih načrtov ni iz Zgornje Savinjske doline. V sejni sobi Občine Ljubno sejejanuarja zbralo kar nekaj zainteresiranih, ki so imeli zanimive pod- jetniške ideje. V sodelovanju s tamkajšnjim Zavodom Savinja so predstavniki SAŠA inkubatorja pripravili predstavitev in razložili pogoje za sodelovanje na natečaju. Navzoče je pozdravila županja Anka Rakun, prišel pa je tudi poslanec SDS Iztok Podkrižnik. Vendar sama ideja ni bila dovolj, saj je moral bodoči podjetnik oddati popoln poslovni načrt, kije moral zadoščati skupini devetih kriterijev: od inovativnosti ideje, tržne privlačnosti, poslovnega modela, trženjskega pristopa, upravljanja človeških virov, pomena novega (start-up) podjetja za družbeno okolje... V nagradnem skladu je za tri najboljše ideje 6.000 evrov. Prispele poslovne načrte bo zdaj ocenjevala strokovna komisija z ustreznimi izkušnjami. Zmagovalci natečaja bodo razglašeni 6. marca v okviru podjetniškega dogodka, ki bo potekal v Velenju. Marija Lebar ZGORNJESAVINJSKO GOVEDOREJSKO DRUŠTVO Zadovoljni z utečenim načinom delovanja Na rednem letnem srečanju so se v začetku februarja dobili člani Zgornjesavinjskega govedorejskega društva. Poleg poročila o delovanju društva so prisluhnili predavanju o uporabi plemenjakov na kmetiji. Seznanili so se tudi s trenutno veterinarsko problematiko v govejih čredah, o čemer je poročal Jože Podmeninšek iz podjetja Veterina Mozirje d.o.o. V društvu so včlanjeni govedorejci z območja celotne Zgornje Savinjske doline. Večinoma redijo rjavo govedo, ki ga je v dolini okoli 70 odstotkov. Nekajjetudi rejcev črnobele, lisaste in mesne pasme. Občnega zbora seje udeležilo 56 članov. Predsednik Jože Rakun je v letnem poročilu nanizal glavne dogodke minulega leta. Tako so v društvu obravnavali problematiko ocenjevanja govejih trupov na klavni liniji v klavnicah. Problem je, da lastniki zaradi veterinarskih predpisov ne smejo biti prisotni pri tehtanju klavnih trupov živali, ki jih dajo v klavnico. Na pobudo govedorejskega društva je bil lani jeseni ustanovljen rizični sklad za delno pomoč proizvajalcem mleka pri pokrivanju škode v primeru ugotovljene prisotnosti nedovoljenih snovi v cisterni mleka, ki se ugotovi na rampi v mlekarni. Od 270 kmetov, ki mleko oddajajo Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi, je povedal direktor Andrej Presečnik, jih je k skladu pristopilo 210. Razen tega so v društvu lani organizirali še predavanje o zajedavcih pri govedu. Odšli so na ek- skurzijo na Gorenjsko, kjer so obiskali kmetijo s predelavo sirov. Tudi letos bodo poskrbeli za izobraževanje tako na predavanjih kot na ekskurziji. Člani so z delom društva zadovoljni, zato kakih velikih sprememb ne načrtujejo. Marija Lebar Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli. PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU V LUČAH Mladi glasbeniki skrbijo za tradicijo V okviru 23. meseca kulture v Zgornji Savinjski dolini so v OŠ Blaža Arniča v Lučah pripravili prireditev pred slovenskim kulturnim praznikom, kjer so se z različnimi inštrumenti predstavili lučki učenci Glasbene šole Nazarje. Potem ko je prireditev odprla Zdravljica v izvedbi zbora učiteljic domače osnoven šole, so občinstvo v Prešernov čas popeljali učenci. Z izbrano kostumografijo in zanimivim igralskim vložkom so ob 160-letnici njegove smrti, pričarali košček iz življenja Franceta Prešerna ter njegove neuslišane ljubezni, Primičeve Julije. Ob največjem slovenskem kulturnem prazniku v Lučah nikakor niso pozabili na rojaka, skladatelja Blaža Arniča. S spominom nanj se je začel tudi glasbeni izbor prireditve učencev glasbene šole v Nazarjah, ki gaje pripravila mentorica Tadeja Cigale. S kitaro seje predstavila Eva Zamernik in zaigrala del programa, s katerim bo nastopila na regijskem tekmovanju. Svoj krstni nastop z diatonično harmoniko je doživela njena mlajša sestra Karmen, na violino je prvič pred občinslvom zaigrala tudi najmlajša, prvošolka Manja Šumah. Bachov Menuet je na klavir zaigrala Tjaša Čopar, s saksofonom je navdušila Nika Čopar. Manja Pančurje nekaj lepih tonov privabila izflavte, glasbeni program pa je s harmoniko zaključil Dominik Germelj, tudi dobitnik srebrne plakete na mednarodnem tekmovanju Slavka Avsenika, kjer je prejel oceno 87,80. Raznovrsten izbor mladih glasbenikov v Lučah priča, da je tamkajšnja Arničeva zapuščina še kako živa in da je za glasbeno tradicijo ob nadobudnih talentih poskrbljeno. Blaž Arnič, tesno navezan na domači kraj, bi jim nekoč gotovo rad prisluhnil... Špela Robnik Osmošolka Nika Čopar se je na kulturni prireditvi predstavila s saksofonom (foto: Špela Robnik) GLASBENA ŠOLA NAZARJE Želja po simfoničnem orkestru končno uresničena V začetku šolskega leta 2008/ 2009 so na Glasbeni šoli Nazarje uspeli sestaviti svoj simfonični orkester. Tako se je uresničila dolgoletna želja nazorskih glasbenih pedagogov in učencev. To je prvi tak orkester v naši dolini in upati je, da ga čaka dolga prihodnost. Za svoj premierni nastop so člani in učitelji simfoničnega orkestra izbrali tradicionalni božično-novoletni koncert v domu kulture v Nazarjah. »Note za takratni nastop smo dobili naravnost iz Združenih držav Amerike, saj je zahtevnosttreba prilagoditi znanju mladih izvajalcev, takšne literature pa je v ZDA na voljo dovolj,« pravi dirigent novega orkestra Stefan Garkov. »Simfonični orkester sestavljajo godala, trobila, pihala in tolkala. Zastopanost raznovrstnih instrumentov mora biti številčno usklajena, da dobi orkester bogat zvok. Zato je potrebno dovolj odličnih učencev v vseh omenjenih oddelkih. Med tem ko so bili ostali oddelki že dalj časa dobri, kar kaže že pred časom osnovani pihalni orkester, sta se nivo znanja in številčnost učencev v godalnem orkestru v zadnjem času zelo dvignila in to je omogočilo oblikovati ust- rezen sestav,« nadaljuje Garkov, ki ne skriva veselja nad novo pridobitvijo. Kot pravi, veselje za igranje v tako veliki skupini kažejo tudi učenci. Pridružili so se jim še bivši učenci in učitelji nazorske glasbene šole. To omogoča učencem, ki svojega glasbenega -šolanja po zaključku v Nazarjah ne nadaljujejo kje drugje, da vendarle ostajajo v stiku z glasbo, »S pripravami smo začeli že zgodaj jeseni. Vaje imamo enkratteden-sko po dve uri. Najprej so potekale po posameznih skupinah in za skupni uspeh so zaslužni tudi učitelji posameznih oddelkov. Prav tako smo imeli podporo v vodstvu šole tako v moralnem kot materialnem smislu. Še naprej računam na tolik- šno podporo z željo, da bi tudi učenci, ki bodo letos šolanje zaključili, še ostali člani simfoničnega orkestra,« pove Garkov. Z uspehom je zadovoljna tudi ravnateljica Olga Klemše. »Kar nekaj časa je trajalo, da smo za vpis v godalni oddelek navdušili starše in učence ter dobili dovoljš-nje število godalcev z ustreznim nivojem znanja. Da je simfonični orkester v Nazarjah končno zaživel, je plod timskega dela in izjemnega prizadevanja učiteljev in dirigenta Garkova. Veseli in ponosni smo, saj marsikatera veliko večja glasbena šola v Sloveniji takega orkestra ne premore,« je povedala Klemšetova. Marija Lebar LOGARSKA DOLINA Ljudje in dogodki, Kultura Snežni plaz uničil okrepčevalnico pod Rinko objekta. Na občini Solčava nimajo podatkov o drugih plazovih. Dobra novica je, da se niso sprožali zemeljski plazovi. Tudi Macesnikov plaz ostaja stabilen. Roman Mežnar Okrepčevalnica Pod slapom je zaradi snežnega plazu močno poškodovana in zamaknjena, saj je šla snežna gmota čez objekt po sredini (foto: Marko Vršnik) Slabo vreme in padavine so povzročile gmotno škodo na Solčavskem. Snežni plaz je namreč zelo poškodoval okrepčevalnico pod Rinko, ni pa še znano, kolikšna je gmotna škoda. Zadnje deževje je povzročilo številne preglavice v celotni Sloveniji, Tudi pri nas ni šlo brez težav. Največ jih je bilo v občini Solčava. V petek seje v Logarski dolini sprožil snežni plaz, kije zasul znano okrepčevalnico pod Rinko. Objekt je močno poškodovan, saj je šla snežna gmota čez hišo po sredini. Pri tem se je podrla streha, cela stavba pa je zamaknjena. Na oceno gmotne škode bo potrebno počakati, saj sneg onemogoča Škoda na hiši še ni ocenjena, je pa očitno velika tudi zaradi podrte strehe (foto: Marko Vršnik) MULTIMEDIJSKI POTOPIS IN NASTOP MEPZ GORENJE NA RECICI OB SAVINJI Igor Gruber - Gamsa predstavil slovenske vršace Na kulturni praznik so člani rečiškega Kul-turno-umetniškega društva Utrip v goste povabili gornika Igorja Gruberja - Gamsa in Mešani pevski zbor Gorenje pod taktirko Katje Gruber. Omenjeni gostje so v osnovni šoli obiskovalcem pripravili zanimiv potopis pod naslovom Slovenska planinska pot -direkt, predavanje pa v uvodu obogatili s pesmimi, ki sojih združili pod naslov Odmev s Triglava. Izbrane pesmi vsaka na svoj način opisujejo našega očaka in so domiselno povezane v zgodbo o planinskem pohodu na Triglav. S tako sestavljenim tematskim programom je zbor Gorenje tudi na regijskem tekmovanju, imenovanem Soz-vočenje, že drugič prejel posebno nagrado za izbor programa. Igor Gruber - Gamsa se je odločil, da Slovensko planinsko pot od Razvanja pod Pohorjem preko Triglava vse do Ankara prehodi v enem kosu. Za ta podvig, dolg 555 kilometrov, je potreboval 260 ur, oziroma 24 dni hoje. Kaj vse je na tej poti, ki jo je prehodil lani poleti, doživel, je ovekovečil na več kot 2.300 fotografijah. Delček utrinkov je predstavil v svojem dvournem Mešani pevski zbor Gorenje je v uvodu potopisa Igorja Gruberja - Gamsa (sedi) zapel pesmi o slovenskih gorah (foto: Marija Šukalo) programu, kije pričal o lepotah slovenskih vr- seje njegov nahrbtnik napolnil vsakih nekaj dni šacev. Pri izpolnjevanju mladostne želje mu je in mu bila v moralno oporo. bila v veliko pomoč žena Katja, kije skrbela, da Marija Šukalo PIZZERIJA ČETARA, OKONINA Prenovljeni prostori vabijo v goste V preteklem mesecu je pizzerija Četara dobila novo podobo. Vse prostore so preuredili in jih tematsko okrasili. Tako so sobe poimenovali v kmečko, glasbeno in »olcar-sko«. Lega lokala sredi doline je bila povod, da so prenovljeni prostori dobili pridih domačega, kmečkega okolja. Kmečka soba je okrašena z starinskimi predmeti, ki so se nekdaj uporabljali pri kmečkih opravilih. »Olcar-ska« soba je polna starih motornih žag in mizarskega orodja, ki so ga v časih pred modernizacijo uporabljali mizarji in »olcarji«. Na stenah glasbene sobe, ki je primerna za zaključene družbe, pa se bohotijo sta- rinski glasbeni instrumenti, kakršne vidimo le še redko. Starih citer, basa, trobent in mandoline, ki krasijo stene, bi bili namreč veseli tudi v marsikaterem muzeju. Tako lepo preurejen lokal se tudi v novi podobi ponaša z bogato ponudbo hrane in pijač. Štefi Sem Poslovni in stanovanjski prostori Oddaja poslovnih prostorov na odličnih lokacijah v Velenju Prodaja luksuznih stanovanj v centru Mozirja - Cankarjeva 2 (strogi center), v velikosti 50m2 - Prešernova 10 (upravna zgradba skupine ERA), v več različnih velikosti - neposredna bližina Mozirskega gaja - staro mestno jedro - pogled na Golte - višja kakovost stanovanj - vseljivo leta 2009 Osrečujemo. Povezujemo. Razvijamo. Smo. iiA-fomcflcjije: ^ era@era.£u ali 03 <£>3. 03 ±±o (A A \AP)0^ i2 RcizDoj osnopnih šol pri nas (1) Piše: Aleksander Videčnik Sprva so poučevali, predvsem na deželi, le v župniščih. Tedaj še država Avstrija ni imela zakonsko urejeno šolstvo. Temeljni zakon, kije urejal vsaj okvirna vprašanja šolstva, je bila Splošna šolska naredba iz leta 1774. Zakon je izšel v nemščini, zato ga je leta 1777 prevedel v slovenščino poročevalec kranjske deželne šolske komisije Janez Edling. To je bil dejansko prvi šolski zakon v slovenskem jeziku. ŠOLSKA OBVEZNOST IN PREDMETNIK Zakon določa kompromisno šolsko obveznost, ki zajema otroke od 6. do 12. leta, vendar pa je bolj zaželena kot ukazana. Predpis ima vrsto izjem in ne predvideva nobenih kazni za izostajanje otrok od pouka. Vsebina pouka seveda ni bila enaka v vseh šolah. Na trivialkah so učili verouk, branje, pisanje, računanje, posvetno moralko in osnovne pojme gospodarstva. Te so uvajali predvsem na podeželju. Na glavnih šolah, kjer so učili predvsem meščanske otroke, so poučevali še nemško slovnico in spisje, elemente latinščine, naravoslovja, osnov geometrije, mehanike in risanja. POMANJKLJIVOSTI ZAKONA Glavna pomanjkljivost novega šolskega zakona je bila, da ni rešil vzdrževanje šol in plačilo učiteljev ter da je predpostavljal nemščino. Tedanji pobudniki šolstva so opozarjali, da živijo učitelji slabše od pastirjev in hlapcev. Dodatne vire za preživljanje so si učitelji iskali kot cerkovniki, godci, krčmarji itd. Svojega poklica so se oklepali predvsem zato, ker sojih oproščali dolgotrajnega služenja vojakov. DRŽAVNA ŠOLA Daje postala osnovna šola z novim zakonom res državna, je razvidno iz organizacije šolskih nadzornih organov. Šolsko nadzorstvo je bilo v terezijansko-jožefinskih časih v glavnem v posvetnih rokah inje imelo tri stopnje: krajevne šolske nadzornike, okrožne nadzornike in šolske komisije v deželnih glavnih mestih. Leta 1783 so ukinili deželna glavarslva in z njimi tudi deželne šolske komisije. Kljub formalni uvedbi splošne šolske obveznosti in tudi raznih sankcij proti staršem, ki niso pošiljali otrok v šolo, zakon v tem pogledu ni bil kdove kako učinkovit. Okoli leta 1790je bilo po cenitvah na Slovenskem, na vseh osnovnih šolah, okoli 8.000 učencev. Šolska mreža na slovenskem govornem območju je štela pettrivialk na Tržaškem in Goriškem, 12 na slovenskem ozemlju Koroške, 56 na Kranjskem, 58 na slovenskem ozemlju Štajerske in približno deset v Prekmurju. V ČASU ILIRSKIH PROVINC Od pomladi 1809, ko so Francozi prišli na Kranjsko, do jeseni tega leta so bile šole zaprte. Pouk se je pričel novembra, s šolskim letom 1809-1810, vendar še po starih avstrijskih predpisih. Francozi so potem pri nas uvedli enotno štirirazredno osnovno šolo, ki naj bi bila v vsaki občini. Kljub ustreznemu francoskemu ukazu (maršal Marmont 1810) se v šolah ni kaj veliko spremenilo. Šolsko reformo so pričeli resnično izvajati šele v šolskem letu 1810-1811. Možnost za nadaljnje šolanje, predvsem kmečkih otrok, seje tako povečala. Če bi bila ta pridobitev trajna, bi lahko izboljšala socialno strukturo slovenskega razumništva. Že v 18. stoletju je Komensky poudarjal, da mora biti materinščina temelj vse izobrazbe. Zahtevo za materinščino slovenskih otrok je pri nas po Kumerdeju uresničeval v slovenskem delu Ilirskih provinc Valentin Vodnik, ravnatelj primarne šole in gimnazije v Ljubljani. PRIZADEVANJA IN VLOGA VALENTINA VODNIKA Priznanje, da mora biti slovenščina jezik za izobraževanje mladine v osnovnih šolah in gimnazijah, je največja pridobitev v šolah Ilirskih provinc. Da bi omogočili dejansko uveljavitev tega priznanja, je Valentin Vodnik napisal sko- raj vse potrebne slovenske učne knjige za osnovne šole in gimnazije. A šel je še dalje. Da bi slovenščina mogla biti temelj vsega izobraževanja, je morala postati ne le učni jezik, temveč tudi učni predmet, in sicer že v osnovni šoli. Da bi zadostil tej novi potrebi, je napisal "Pismenost in gramatiko" za prve, to je za primarne šole. SKRB ZA ŠOLE OBČINAM Za šole prve stopnje (osnovne šole) in za učitelje na njih so morale skrbeti občine. Ker pa tega niso zmogle, so bile šole na slabšem, saj so izgubile druge vire za vzdrževanje, ki so jih imele v avstrijskem obdobju. To je privedlo do propadanja nekaterih šol in zniževanja števila učencev. Posledično vsemu so učitelji opuščali učiteljevanje na šolah v Ilirskih provincah. Dunajski kongresje leta 1815 prisodil Ilirske province spet Avstriji. REDNE IN NEDEUSKEŠOLE Prvi ukrepi avstrijskih oblasti so bili v ukinjanju enotne šole. Spet so bile uvedene trivialke, glavne šole in normalke. Tako so ravnali tudi na Slovenskem v okviru terezijansko-jožefinske šolske reforme. V celoti je tako stanje uzakonil drugi avstrijski osnovnošolski zakon iz leta 1805. Najvažnejši ukrepi avstrijskih posvetnih in cerkvenih oblasti v osnovnem šolstvu so se v predmarčnem obdobju (1814-1848) nanašali na razvijanje mreže rednih in nedeljskih osnovnih šol ter na njihov obisk, na vzdrževanje in izobraževanje učiteljstva ter na učni jezik v osnovnih šolah. Vrnili so se na svoje nekdanje stališče, naj namreč za osnovno šolo skrbijo krajevni forumi, zlasti občine. Leta 1947 so se učenci Osnovne šole Nazarje pod vodstvom učiteljev Jankice in Pavla Šramla (sedita spredaj) ter voditeljice Fanike Kreti iz Dobletine odpravili na šolski izlet v Slovenj Gradec. Mnogi med njimi bi se spoznali. Ste se poškodovali v prometni nesreči? (2. del) SAŠO RADIVOJEVIČ pravni svetovalec Pravna oskrba d.o.o V prejšnji številki smo vas seznanili stem, kaj je potrebno storiti, v kolikor ste bili udeleženi v prometni nesreči in da ste v primeru, da vam je v prometni nesreči nastala škoda, upravičeni do povrnitve le-te. V tej številki pa vas bomo seznanili s samim postopkom uveljavljanja odškodnine in kaj vse vpliva na samo višino odškodnine. Pri nastanku materialne škode (na primer škoda na avtomobilu, izgubljen dobiček) je dolžna odgovorna zavarovalnica izplačati takšno odškodnino, da se z njo vzpostavi takšno premoženjsko IVICA OREŠNIK, strokovna sodelavka na Zavodu Savinja V novem programskem obdobju je novost program Leader, ki predstavlja 4. os programa razvoja podeželja. Leader spodbuja odločanje o razvoju posameznih območij po pristopu "od spodaj navzgor". Ukrepi in aktivnosti te osi so namenjeni krepitvi lokalnih razvojnih pobud, ob tem pa tudi doseganju ciljev 1„ 2. in zlasti 3. osi. ŠIFRA IN NAZIV UKREPA 421 Spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja 431 Vodenje lokalnih akcijskih skupin (LAS), pridobitev strokovnih znanj in animacija območja 411,412,413 Izvajanje lokalnih razvojnih strategij Sredslva po pristopu Leader bodo v stanje, kot bi bilo, v kolikor škodnega dogodka ne bi bilo. V primeru utrpelih telesnih poškodb pa je zavarovalnica dolžna izplačati odškodnino, ki predstavlja pravično zadoščenje za pretrpljene telesne bolečine in neugodnosti, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in duševne bolečine zaradi skaženosti, ki so jo morebiti zapustile telesne poškodbe. Višina te odškodnine je odvisna predvsem od vrste in teže zadobljenih poškodb, obsega posledic, ki sojih zapustile poškodbe, ter dolgotrajnosti in zahtevnosti samega zdravljenja (število pregledov pri zdravnikih, število opravljenih fizioterapij...). Postopek urejanja odškodnine se prične z vložitvijo odškodninskega zahtevka zoper odgovorno zavarovalnico. Zavarovalnica po prejemu zahtevek oškodovanca preuči in prihodnje prisotna tudi v Zgornji Savinjski dolini, sajje LAS - Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline meseca januarja s strani MKGP pridobilo status delujoče LAS, kar je pred- pogoj za črpanje sredstev iz 4. osi. Na ukrep Leader se ne more prijaviti vsak posameznik, temveč samo preko LAS. Projekti posameznikov morajo biti zavedeni v Letnem izvedbenem načrtu in potrjeni s strani Leader pisarne na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V nekaterih državah EU je Leader nato poda ponudbo glede izplačila odškodnine. V kolikor je ponudba zavarovalnice za izplačilo odškodnine primerna, se takšna poravnalna ponudba tudi podpiše in vrne zavarovalnici, ki nato tudi izplača dogovorjen znesek odškodnine. V kolikor pa ponudba zavarovalnice ni primerna, lahko oškodovanec, ki se s takšno ponudbo ne strinja vloži pri sodišču tožbo zoper zavarovalnico in nato sodišče s sodbo odloči o višini odškodnine, ki pripada oškodovancu. Izpeljavo odškodninskega postopka je najbolje prepustiti za to special- program prisoten že dalj časa. Izkušnje s projekti Leader so različne. Poglejmo si zanimiv primer iz regije Sauwald iz Avstrije, kjer so že leta 2005 izvedli tako imenovano Hojo skozi drevesne krošnje. Ustvarili so novo turistično izkušnjo hoje nad drevesnimi krošnjami z vključitvijo inovativne lesene konstrukcije in uporabo tradicionalne rokodelske spretnosti lokalnih tesarjev. Za obiskovalce pešpoti nad drevesnimi krošnjami so ustvarili dve glavni smeri: ena poteka skozi mlad gozd in je 10 m nad tle- iziranemu strokovnjaku, ki bo znal na zavarovalnico nasloviti ustrezen zahtevek za izplačilo odškodnine in bo vedel, kakšna je primerna in pravična odškodnina v vsakem posameznem primeru. V družbi Pravna oskrba d.o.o. združujemo strokovnjake, ki bodo s svojim znanjem za vas iztržili najvišjo možno odškodnino, ki vam pripada, pri čemer se lahko na našo družbo obrnete že od trenutka, ko ste bili udeleženi v prometni nesreči, in svetovali vam bodo, kako najprimerneje postopati v dani situaciji. mi, druga smer, dolga 170mjeodtal dvignjena 24 m. Pešpot je sestavljena iz različnih elementov, vključno z visečim mostom, 60 m dolgo »suho drsalnico«, lesenim labirintom, dvema »Tarzanovima hišama« z namestitvenimi zmogljivostmi (36 postelj), lisičjim brlogom in varnimi mesti za vadbo ravnotežja. Ima tudi zvočni sistem, ki ojača zvoke iz gozda. Glavni pobudnik projekta, Johann Schopf obiskovalcem pešpoti prodaja proizvode z domače kmetije. Projektje med domačini in turisti zelo priljubljen, saj so že v letu po izvedbi projekta zabeležili 200.000 obiskovaL cev, število pa se iz leta v leto še stopnjuje. Zaradi velikega navala obiskovalcev so odprli 22 novih delovnih mest. Dobiček, ki ga ustvarjajo, že uporabljajo za širitev pešpoti. Poleg očitnih razvedrilnih vidikov ima drevesna pottudi izobraževalno vrednost. Pot v naravi ponuja informacije o biologiji dreves, različnih vrstah gozda, njihovi ekonomski uporabi in o naravnih ciklih gozda (primer povzet po Izbor najboljših praks, Program Leader+ 2008/3, Evropski observatorij za podeželje). ODŠKODNINE PRAVNO SVETOVANJE pravnaoskrba Kocbekova 2, Celje POKLIČITE 040 617 541 ali 03 545 11 84 www.pravna-oskrba.si, info@pravna-oskrba.si Programi razvoja podeželja Nasveti, Organizacije, Ljudje in dogodki C Osebne služnosti URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. V tokratni številki vam predstavljam osebne služnosti. Te so: raba, užitek in služnost stanovanja. Na kratko ponovimo osnovno definicijo služnosti: je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar). Ločimo stvarne in osebne služnosti. Nastanek služnosti je najpogosteje vezan na pravni posel, kar praktično pomeni, da se služnosti najpogosteje ustanavljajo z edinim namenom in ciljem, kije povsem enostaven: pridobiti služnost. Možno je tudi, da služnost nastane na podlagi odločbe sodišča ali na zakonski osnovi, vendar sta ti dve obliki nastanka služnosti bolj redki. Osebne služnosti, kijih bom predstavila tokrat, so tri, naštete so že uvodoma. Pričnimo z užitkom: je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvarali pravico tako, da se ohranja njena substanca. Užitekje možno ustanoviti na katerikoli nepotrošni stvari ali pravici, iz katere izvirajo neki donosi (obresti ali druge koristi). Naslednja osebna služnost je raba, katere osnovna funkcija je, da daje upravičencu pravico uporabljati tujo stvar. Uporabatujestvari mora biti primerna, s čimer je mišljeno, da se stvar, kije namenjena rabi, uporablja v skladu z njenim gospodarskim namenom in da se ohranja njena substanca. Zadnja, a ne manj pomembna izmed osebnih služnosti, je služnost stanovanja. Le-tadaje služnostnemu upravičencu pravico uporabljati za svoje potrebe in za potrebe svoje družine tuje stanovanje ali del stanovanja, k čemur sodi tudi uporaba skupnih delov stanovanjske hiše. Prenehanje služnosti je možno na enega izmed naslednjih načinov: s potekom časa, za katerega je bila posamezna služnost ustanovljena, preneha tudi, če se stvar uniči ali pa z odpovedjo. KVIZ GASILSKE MLADINE Dobri rezultati zgornjesavinjskih mladih gasilcev Na državnem tekmovanju gasilske mladine v Puconcih sta sodelovali tudi dve ekipi iz Zgornje Savinjske doline. Iz Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Dreti so se na kviz uvrstile mlajše deklice, iz Nove Štifte pa pionirji. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov - praktičnega, kjer ekipe spajajo cevi in vežejo vozle in teoretičnega dela oziroma kviza. Mlade gasilke iz Šmartnega ob Dreti so se izkazale z 8. mestom med 31 ekipami, mladinci iz Nove Štifte pa so med 28 ekipami zasedli 15. mesto. Na dobro uvrstitev na državnem nivoju so kazali že rezultati iz predhodnega regijskega tekmovanja, kije bilo v Preboldu. Tako Šmarčanke kot mladinci iz Nove Štifte šotam osvojili 2. mesto. Marija Lebar Zgornjesavinjski tekmovalci in mentorji na državnem kvizu (foto: arhiv PGD Nova Štifta) Ob igrah so uživali in se sprostili vsi udeleženci (foto: Marija Šukalo) VRTEC NAZARJE Sprostitev za starše in otroke Športno popoldne, ki je potekalo zadnji januarski četrtek v nazorski športni dvoranice poskrbelo, da so se dodobra razmigali tako otroci kot njihovi starši. Strokovne delavke Vrtca Nazarje so pripravile igre, ob katerih so uživali in se sprostili vsi udeleženci. Tokratno popoldne sta pripravili Cvetka Flere in Barbara Lenko, v pomoč pa so jima bile ostale strokovne delavke nazorskega vrt- ca. Igranje z žogo, slalomsko vijuganje med vratci s posebnimi, za prostor prirejenimi smučmi in premagovanje ovir na poligonu je bilo za vse dobrodošlo. Po besedah vodje vrtca Stanke Cajner so s številčno udeležbo dosegli namen delavnic. Starši so se družili z otroki in tako preživeli prijetne trenutke. V marsikaterem staršu seje uspel prebuditi »speči otrok« in seje prepustil vodenju tako kot njihovi otroci. Marija Šukalo Ljudje in dogodki, Kotiček za voznike ] OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Zimska šola v naravi v Kranjski Gori Opisala bom, kako je potekala naša šola v naravi v Kranjski Gori. 26. januarja smo se vsi šolarji iz šestih razredov zbrali pred šolo. Bili smo polni pričakovanja, saj smo vedeli, da Kranjska Gora čaka prav na nas. Poslovili smo se od staršev in se odpeljali. Ko smo prispeli, so nam učitelji posredovali točna navodila glede bivanja. Potem je prišlo na vrsto testiranje našega dosedanjega smučarskega znanja. Prve smo prišle na vrsto pevke iz mladinskega pevskega zbora, ker nas je še isti dan čakal nastop v slovenski filharmoniji. Po nas je prišel hišnik in nas odpeljal v belo Ljubljano. Po uspešnem nastopu so nas pogostili z zelenjavnimi picami, nato pa smo se odpravili nazaj v Kranjsko Goro. Naslednji dan smo pričeli s telovadbo in se tako pripravili na spust po belih strminah. Prve dni smo smučali blizu doma, na bolj položnih smučiščih, preizkusili smo tudi tek na smučeh. Tek s temi smešnimi smučmi, na katere seje še prijemal sneg, je bil vse prej kot prijeten. Četrtek je bil dan za smeh. Naš sošolec David je hotel skriti palice, pa jih je zakopal v kup napluženega snega. A ker je še vedno snežilo, je tisti, kije oral, spet naplužil nekaj novega snega na isti kup. Zaradi velike količine snega David ni mogel več najti svojih palic, kljub močnemu razkopavanju in Naslednje jutro smo vsi žalostni pakirali in šli še zadnjič na smučišče. Smučali smo tam, kjer prirejajo tekme za svetovni pokal. Bilo je res strmo. Ko smo odnesli prtljago v avtobus, smo naredili še skupinsko fotografijo z novimi prijatelji iz OŠ Rakek in se odpeljali. Bilo je zanimivo, veselo, razburljivo... Vsi bi bili za to, da bi to še kdaj ponovili. Marta Šporin Učenci šestih razredov nazarske osnovne šole so bili nad šolo na snežnih strminah navdušeni premetavanju snega. Palice bodo do pomladi ostale skrite, takrat pa jih bo David lahko našel. Tudi zvečer smo se veliko smejali, peli in igrali. Me, soba št. 21, smo sošolcem zapele in zaigrale pesem Na planincah. ZAHVALA Učenci in starši 6.a in 6.b razreda Osnovne šole Nazarje se zahvaljujemo g. ravnatelju Jožetu Kavtičniku za organizacijo in izvedbo brezplačne šole v naravi, kije potekala v Kranjski gori v januarju 2009. 6.a in 6.b razred OŠ Nazarje Naročnik oglasa: Alenka Klemše Begič, Zadrečka c. 11, Nazarje AVTOMOBILI NA ELEKTRIČNI POGON IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST Skrajni