Stev. 28. V Mariboru 13. julija 188
Tečaj XVI.
List ljudstvu v poduk.
Uhaja t»«k četrtek in velja š poštnino vred ln v Mariboru s pošilja-	p0,«mesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. -pjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 «Id. 60 kr., za četrt Itokoplsl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo, leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravnlstra v dijaškem semenišču , . .	.	.	'
(Knabenseininar). - Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez	Z» oznanila se plačuje od navadne vrstice. Se se natisne enkrat 8 kr., posebne naročnine. .	dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Nevihta v štajerskem deželnem zboru.
Proti koncu letošnjega zborovanja v deželnem zboru štajerskem dokazali so nemški liberalci, da ne smejo imeti v Avstriji nikder večine; drugače zaide vse v sam razpor, srd in jezo, in raz-padne vse.
Oni ne poznajo ljubezni niti do lastne krvi, če v njihov rog ne trobi; kajti Nemce konservativce sovražijo iz cele duše in vseh močij; druge narode, izvzemši edine Jude, katere res uže prisrčno ljubijo, pa zaničujejo in jih hočejo zatreti in v Nemce prenarediti, posebno nas Slovence bi najrajši v žlici vode potopili.
Dvajset let gospodarijo liberalci v Gradci, pa se niti en samkrat niso Slovencem pokazali dobrohotne pravičnosti. Sploh za Slovence v Gradci pravice ni, dokler se bode nemško-liberalna večina ondi šopirila. Mnogo časa branili so izvolitev slovenskih poslancev.
Vse, kar se je za spodnji Štajer storilo, to smo jim morali iztrgati. In kar smo iztrgali, to je dubilo ponemčevalno lice. Vinorejska šola se je ustanovila pa niti eden človek med učiteljstvom ne ume slovenski. Naša deca se mora prej ponem-čiti ali vsaj z velikim mučenjem in trudom, katerega nemški učenec ne pozna, poprej nemški lomiti naučiti, preden jej zahaja tisto v glavo, zaradi česar je sadje- in vinorejska šola ustanovljena in iz deželne blagajnice plačevana. Zavoljo vedno večje nevarnosti glede trtne uši treba je potovalnega učitelja, ki bi vinorejcem kmetom oči odpiral, da nebi rok križem držali.
Slovenski poslanec dr. Dominkuš priznavši potrebe takega učitelja zahteva, naj bo ta učitelj tudi slovenščine zmožen taso, da bo mogel svojo reč kmetom tudi slovenski razlagati. Liberalni Nemci so zavrgli pravični predlog. V Slatini je treba slovenščine zmožnega zdravnika. To je priznaval ce!6 deželni odbor, toda liberalci so predlog odbili.
Da, Slatino so hoteli prodati ali na 15 let prebrisanim dedom v najem dati — dotična pisma
in listine bile so uže pripravljene — No, in le prizadevanju slovenskih in nemško konservativnih poslancev je se posrečilo nakane liberalcev podreti s 27 proti 23 glasom. Liberalci so ta izid zaslišavši postali nekateri beli kakor stena, drugi pa rudeči kakor kuhani raki.
Tem več žolča so kmalu potem za Slovence imeli pripravljenega. Kakor znano je dr. Radaj s tovarši vlado vprašal zastran rovarskega nemškega „Schulvereina". Slovenci se ne bojimo tega društva. Nas niso nemški grajščaki s tlako in raboto nničili, nas niso mogli nemški duhovniki in uradniki zadušiti, pa tudi turšfci meč ne pozo-bati, tem menje se bojimo nemškega „Schulvereina".
Ali jezi nais, da nemški liberalci kot politični farizeji k nam z denarjem, z mošnjo prihajajo in izdajalcev Judežev pri nas iščejo, ter se tihotapno po svojih društvenikih vrinjavajo v šolske zadeve.
Zato smo radi bili, da je dr. Radaj do vlade stavil vprašanje. Hoteli smo ob enem zvedeti, pri čem da smo v tej zadevi v dobi grof Taaffejevega ministerstva. No, in izvedeli smo.
Baron Klibek odgovoril je kot c. kr. namestnik, da nemški „Schulverein" posluje po svojih pravilih ter da vlada nima uzroka postopati zoper njega, vendar je pripravljena zavrnoti ga hitro, ko prekorači meje svojih pravil ali veljavnih postav.
Zatem je prišla v obravnavo drzna prošnja nemškega „Schulvereina", naj bi se iz deželne blagajnice, toraj tudi od denarjev slovenskih dav-keplačilcev, dovolila podpora v penezih, ter njegovo delovanje kot blagodejno priznalo od deželnega zbora štajerskega in priporočilo.
Ta predrznost je pouzročila hudo nevihto. Drznost je tolika, da še niti liberalec dr. Ehmer in gotovo tudi ud nemškemu „Schulvereinu", ni se upal v deželno mošnjo segnoti ter je kot poročevalec nasvetoval: naj delovanje ovega društva pohvali in priporoči deželni zbor. Sedaj je bil ogenj v strehi. Nemški liberalci porabijo priliko in napadajo slovenske poslance zavoljo „Schulvereina" strastno, stiupeno, deloma tudi neumno in celo
L
nedostojno. Kričač dr. Heilsberg bil je zaradi tega celó od deželnega glavarja in liberalca Kaiserfelda pokregan in grajan.
Grdo krobotal in zasramoval je Slovence tudi graški Rechbauer, borlski ^grof Wurmbrand itd. Slovenci dr. Dominkuš, dr. Šuc, prof. Žolgar odgovarjali so mirno in dostojno. Nemški konservativci so pa molčali. Le ob konci je poslanec Karlon izjavil, da konservativci ne odobravajo delovanja nemškega „Schulvereina".
Silno razjaril je pa Nemce naš poslanec g. Herman rekoč: „razvidno je, da se v narodnih vprašanjih tukaj ne moremo porazumeti.
Slovenci dobijo pravico le, ako v narodnih rečib ne glasujejo Nemci o Slovencih, ti pa o Nemcih ne, ampak vsak narod za-se, in če se za spodnji Štajer dovoli oddelek ces. kr. namest nije."
G. Žolgar je za šolo celjske okolice zahteval 300 fl. podpore, toda celjski župan in velikonemški liberalec te podpore ni privoščil in grdo vpijal in udrihal po Slovencih. Liberalci so podporo odrekli. Natančneje poročamo prejemši stenografne zapisnike.	Destrniški.
Gospodarske stvari.
Prašni smod na ječmenu in ovsu.
Ta bolezen dela pri imenovanih žitnih sortah veliko škode.
Napravlja to bolezen silno drobna glivica, ktero učeni naravoslovsci imenujejo: Ustilago carbo. Naj boljši pomoček proti ti bolezni je stanšana ali zredčena žvepleva kislina. Raztoplina kupro-vega vitriola je proti prašnemu smodu ravno tako dobra, kakor proti kamenitemu smodu.
Vendar pa lahko kaljivosti semena škoduje, posebno pri ječmenu in ovsu. Pri pšenici se tega ravno ni bati. Ako se v ta namen rabi raztoplina žveplove kisline, vzame se na 100 litrov 1-5 kilogramov navadne angleške žveplove kisline od 80° C. Na 10 hektolitrov semena računi se 36 litrov raztopline. Samo poškropljenje semena s to raztopimo ne zadostuje. Seme se mora v kadi kakih 12 ur v nji namakati.
Starejša požlalitnjena drevesa.
Kdor namerava starejše drevo požlahtniti, bode dobro storil, ako^ na debelejše veje po dva žlahtna cepiča vsadi. Če pozneje jednega, ko sta se prijela in krepko zarastla, odstraniti hoče, mu je to na voljo dano, da drugi krepkejše raste, pa neobhodno treba ni.
Vendar pa pred tremi ali štirimi leti naj nič ne odstranja. Še le ko se je mesto požlaht-novanja popolnoma zarastlo, kar se v povedanem času godi, se morejo manj vredne veje in vejice porezati in iztrebiti^ vendar pa tako, da krona na
veji ni preredka. Navadno, slasti pri večih drevesih, je potrebljenje zelo potrebno in koristno.
Mokre kleti posušiti.
Velika sitnoba so mokre kleti, v kterih se imajo s trudom in velikimi troški pridobljeni pridelki branjevati, in kjer se dostikrat težko pridelane stvari pokvarijo.
Jedno najboljših sredstev se taki škodi izogniti, je sledeče: Potrosi se klorovega kalcija, v prah stolčenega na desko, ki se nekoliko poprečno postavi, tako da na spodnjem konci ali lonec ali skleda stoji.
Klorovi kalcijum vso mokroto, ki je v kleti, na se potegne in sicer dvakrat toliko, kolikor sam na sebi vaga. Čim je klet mokrejša, tim hitreje se klorovi kalcijum v močnik spremeni in v spodpostavljeno posodo steče. Ce se potem ta močnik posuši, tako, da voda iz njega izpuhti, se more klorovi kalcijum zopet rabiti.
Tako se kletni zrak vedno suh ohrani. To sredstvo gotovo in zanesljivo deluje in omogoči, da se v sicer mokrotnih kletih more hranjevati sadje, vkuhane stvari itd. prav dolgo dobre in zdrave.
Bramorje iz vrtnih gred pregnati.
Te nadležne škodljivce naj prej s tem pre-ženeš, ako jim ne puščaš miru. Naj boljše je to: tiste grede, v kterib gospodarijo, večkrat in dobro predelati. Polovč se v lonce po stezicah v zemljo vstavljene in z vodo nalite, v kteri vtonejo, ko vanje počepajo.
I)a svinje mladičev ne požr6.
Brž ko vidimo, da je breja svinja na tem, da bode povrgla, kolikor starejša je, toliko je hujša, poiščimo kos starega posušenega svinjskega mesa. Naj boljši je kos s kako kostjo. Taki kos vržemo svinji.^
Čuditi se je, s kako hlastnostjo žival po mesu seže in kako željno ga poje. Zdi se, da ima žival v tem stanu neko posebno željo po mesu. Zgodilo se je, da so svinje zrnje, pijačo in mlade prasce na strani pustile, in le po kosu soljenega mesa hlastnile.
Kos od 2 — 2V2 kilogramov zadostuje željo svinji nasititi in mladiči so obvarvani maternih zobov. Tako pripoveduje star kmetovavec.
Sejmi. 15. julija: Dobova, gornja Kostriv-nica, Pleterje, sv. Rozalija pri Celji; 16. julija: Dobje; 17. julija: iMuta, Oplotnica, sv. Filip v Beračab.
Dopisi.
Iz Celja. (Parteitag prepovedan — nemčurska mrežica.) Liberalci so popolnem kakor pravijo „na psa ali še pod psa" prišli. Bismark jih neče, cesar so jih obsodili kot „fak-ciozno (strankarsko) nasprotovalstvo" nemški kon-
servativci se odcepili, kmetje od njih v dolgove in odrtijo zapeljani jim dajejo slovo, obrtniki in delavci jih mrzijo, večino v državnem zboru so zgubili, ministrov svojih nimajo. Sploh liberalizem propada. Sedaj ga se pri nas na Štajerskem nekoliko držijo večine v raznih zastopih in uradih ter skušajo vse Nemce iznemiriti, razburiti, naščuvati v ljut boj zoper Slovence. Kričijo po vseh listih, da je grdo. V Celje so hoteli zbobnati 2784 Nemcev in nemčurjev, slovenskih odpadnikov in renegatov; veliko kmetov in celo hlapcev so imeli najetih, ki bi naj v Celje prišli rogovilit, prijanče-vat in — pretepat Slovence. Toda visoka vlada je vse zabranila in „Parteitag" prepovedala. Vse rogovilstvo celjskih nemčurjev plava po Savinje tje doli Bog vedi kam! Jedino tolažbo še imajo. Namesto „Parteitaga" začeli bodo dne 16. julija t. 1. izdajati za se in za svoje Judeže med Slovenci nov listič (čojte čujte), slovenski po imenu : „Kmetski prijatel" (Oj, oj, lisjaki). Freimaurerska, nemško-liberalna „Cillier Zeitung" sprevidela je, da jeno psovanje na Slovence nič ne zda in zato se je dala poročiti z „nemškimi fortšritlerji", da porodi mladiča: „Kmetski prijatel." Ljudje sicer ne morejo vedeti, ali bo krava skotila teličko ali bikiča. Vendar tukaj uže mnogo časa naprej naznanjajo listi n. pr. Tagespošta, da bode „Cel-janka" rodila bikiča. — Tudi vedö uže naprej, kakšen bo, namreč listič freimaurersk, liberalen, ki bode slovenske kmete slovenski napeljeval na limance nemških liberalcev. Rodil se pa bode v Rakuševej tiskarni, znani komedijant Besozzi mu je lehko v sili za babico, boter pa je znani ba-rusasti advokat Dr. Glantschniggg. Sila kola lomi in ker z nemščino nič ne opravi, premaga svojo sovraštvo do slovenščine in začenja celo pisati — slovenski samo, da bi leži Slovencem pot zapiral do narodne omike, napredovanja in jednakoprav-nosti. No, opravil ne bode nič. To je gotovo. Pošteni Slovenci bodemo to hinavsko prijatelstvo dostojno vedeli odbiti; nemškutarjem in nemčurjem pa ne bode škodovalo, če kaj slovenskega berejo. Nemčurjem renegatom in Judežem toraj prav radi ta listič privoščimo. Naj ga imajo, dokler jim ga bodo nemški liberalci štajerski plačevali. Slovenci vemo tega „Kmetski prijatel" oceniti po besedah Gospodovih: „Varujte se lažnjivih prerokov, kateri prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabljivi vol-kovje. Po njih sadovih jih boste poznali. Bere li se s trnja grozdje inzosatasmo-kve?" Vsak Slovenec poštenjak ima toraj narodno dolžnost ta listič, ako se mu po sili dopo-šlje, pognati na pošto nazaj s popotnico: „Zurück nach Cilli" ali „wird nicht angenommen." Tako storite, dragi rojaki slovenski. Pokažimo, da smo za tako bedasto nastavljene mreže preponosni!
Domoljub.
Iz Ptuja. (Dober so vet.) Večkrat se čuje, ka je na ptujskem polji ta ali uni izoral ali iz-
kopal kak stari zlat, prstan ali kaj takega. Želim, dragi rojaki, da se Vam prav pogosto kaj podobnega pripeti, in da potem leskečo blago tudi prav dobro prodate, in da se ne daste vkanoti od kakega sleparja, kakor se to večkrat prigodi. Tukajšnji zlatar mi je včeraj pripovedaval: Škoda, da niste one dni k meni prišli, bil bi Vam pokazal izvanredno lep stari prstan iz suhega zlata. Prinesel mi ga je krčmar — naj mu kamček vanj zasadim. On ga je kupil od nekega kmetica za 2 fl. jaz pa bi mu rad bil dal najmanje 12 fl., kajti toliko bilo je zlato za se vredno. Namesto da bi z zlatom ali srebrom k meni prišel, pravil mi je zlatar na dalje, gredo ti ljudje z leskečimi rečmi raji k židovu, ali h kakemu trgovcu ali krčmarju, kder se njim navadno reče: to nima nikake posebne vrednosti ter se njim obeča kakih par grošev in siromak kmetic potem za kakih par grošičev zlato proda. Pri meni bi bar dobil vselej toliko, kar je zlato ali srebro na sebi vredno, vČasi še tudi kaj več. Tako mi je pripovedoval zlatar in več primerov navajal, kako je ta ali oni meščan kakega kmetiča opeharil. — Sam sem kmetski sin in prav dobro vem, s koliko težavo si ljubi kruhek služite in kako si morate biti v vedncm strahu, da Vam ono malo, kar na njivah in v goricah priraste, še v zadnjem hipu ne vzame toča ali kaka druga nesreča ; zatorej svetujem : če bi kdo imel srečo na svojem izorati ali izkopati kaj svetlega, naj gre k zlatarju, ta bo mu še najzanesljiveje rekel, kaj da je na onej reči, in obečal bar, kolikor je zlato ali srebro, drugo itak ne kupuje, za se vredno. Ce pa mu potem robe nečes prodati, tudi prav, za vaganje in pre-cenitev zlatnine in srebrnine nikoli nič ne zahteva. Na tak način bar zveste, kaj da imate v rokah, in se meščani za hrbtom Vam ne smejejo, kakor gori omenjeni krčmar, ki je rekel: zdaj sem pa namazal „an tumen bindišen paueru". Kdor si hoče, naj si zapomni ta svet, kojega Vam daje Vaš iskreni prijatelj, Jože Žitek, profesor v Ptuji.
Iz Žavca. (Plan i □ s k i pašnik za žre-beta). II. Povedati tudi moram, da na celem pašniku ni ne ene peči najti; toraj tudi skrb, da bi se ktero žrebe lahko pobilo, celo odpade. Zgodi se pa, da eno ali drugo žrebe pogine, kar pa pri teh okoliščinah ni lahko verjetno, (in kar se tudi in še leži doma v hlevu zgodi) se lastniku znesek, ki se je poprej od komisije za vsako žrebe posebič določil, izplača iz blagajnice, v ktero mora vsakdo, kteri ima žrebe na planini, vplačati 5 fl. Vrhu tega plača zgoraj omenjeno društvo v ravno imenovano blagajnico za vsako žrebe 1 fl. Pridejo žrebeta zdrava nazaj, dobijo dotični vplačane petake tudi nazaj. Ako prevdarimo in pomislimo ravno povedano, razvideli bodemo prav lahko, da je ustanovitev tega pašnika velevažna v povzdigo konjereje. Komu pa se imamo za to velevažno ustanovitev zahvaliti? Gospod Karol pl. Haupt, posestnik v Strauseneku blizo Braslovč in pred-
sednik društva v povzdigo konjereje na Štajerskem, je tisti mož, kteri se je za to reč žrtvoval, kteri se ni bal obilnih stroškov in potov, kteri brez sebičnosti, le skrben za to, da se blagostanje med ljudstvom povzdiguje, pospešuje in siri. Slava mu! Njemu se imamo za ustanovitev pašnika na travniku v prvej vrsti zahvaliti. Dne 29. rožnika t. 1. so se prignala prva žrebeta, bilo jih je samo 15, na planino. Uže prejšnji večer so nekateri gospodje in možje iz Žavca, Sv. Petra, Sv. Pavla, iz Mozirja i. dr. na planino prišli. Navzoč bil je tudi g. Karol pl. Haupt, deželni živino-zdravnik g. dr. Klingan in g. major Schubert, tajnik društva v povzdigo konjereje. Žrebeta prišla so na planino popolnem zdrava. Ko se je vsakemu žrebetu vžgalo posebno število, spustila so se na spodnji pašnik. To je bilo brzanje in letanje! Zares, lep pogled! Ko smo bili vsi v krog zbrani in gledali na žrebeta, oglasi se Kuder iz Petrove, ter se g. Hauptu za ustanovitev pašnika v imenu vseh navzočih kmetov zahvali, in ga prosi, naj še za naprej ostane njih skrben oča. Predsednik, kterega so te besede do solz ganile, obljubil je vse storiti, kar bi zamoglo blagostanje med ljudstvom širiti in povzdigovati. Kmalu potem smo odpotovali s travnika na Lubno; od tukaj pa v spodnjo Savinjsko dolino.	J. Hauseobichler.
Iz Dobrne. (Poplava.) Biizo polnoči pred dnevom 30. junija se je nagelj hlišč spustil po hribih okoli cerkve sv. Jošta. Čez nekoliko časa je v dolino pritekla voda, najprvlje poplavila dvorišče pri gradu Dobrnica, kjer se je sporazlila po kuhinji in po kletih ter pouzročila, da si še obeda niso doma kuhali, nego si ga priskrbeli iz gostilne. Okoli tretje ure zjutraj navstala je druga ploha, ob osmih še tretja. Vsled tega je s hribov pri-hrulo vode v tolikej meri, da so jej določene meje po strugah bile pretesne. Ob devetih so se ceste kraj potokov spremenile v reke, ki so deročo in blatno vodo pošiljale po njivah in travnikih. Na Dobrni, kjer se dva potoka stekata, je voda drla med hišami in po dvorišči pa ob vseh straneh na samem stoječega šolskega poslopja, za katerim so njive s koruzo zasajene dobile podobo jezera. Tukaj je o svojem času kaj takega tudi bilo, ker se sedaj njive „na jezeru", a ob griču viseči travniki „nad jezerom", ob topliškem hribu stolujočo cerkvo so pa po spričevanji starih listin naši predniki imenovali „Marijo na jezeru". V mlinu malo niže od občinske hiše je voda obiskala vse kote 1 meter, a v izbi pol metra visoko; v obližji je še sporazdrla plotove okoli vrta in raztrgala dva mosta. Razven tega je odnesla ali vsaj poškodovala še druge moste in mostiče pa na enem kraji prekopala prostorno cesto v dolgosti 10 metrov. Škodo, ki bo za popravljanje cest in mostov zadela občinsko blagajnico, cenijo nad 200 fl. Zasebnikom je povodenj največ kvara napravila po vrtih, odkoder je zemljo odnesla; po njivah je izpodkopala korun in turščico; žito,
ki ga je voda potlačila, si ne bode moglo po-vsema opomoči; tudi poplavljenih kokoši ne bodo pekli pri razmetanih drvah; za odneseno seno bodo se dotičniki žalibog morali obrisati. Po vodi priplavalo je tudi nekoliko leda. Iz te okoliščine smo sklepali, da je po hribih menda toča klestila. Sodba žal da ni bila pretirana. Po poludne so namreč gospodarji iz fare sv. Jošta, katere polo-lovica spada v našo občino, eden za drugim prihajali županstvu naznanjevat svoje nesreče. Med ostalim je nek kmet rekel, da je na enej njivi posejal hektoliter žita, od katerega danes pričakuje tri litre zrnja. Tudi plazi so zasipavali gorske ceste, polje, travnike, vinograde, mlinove. Sledečega jutra, 1. dan julija, med drugo in tretjo uro je gosti dež očistil včeraj zblateno zelenjad; po poldne ob drugej uri je voda vsled novega trganja oblakov zopet zapuščala že itak prenapolnjene struge in jarke, ali njive znovič poplavila je le za šolskim poslopjem. Minolo je do 15 let, odkar je zadnjič bilo po tukajšnjih dolinicah zbrano toliko vode, kakor 30. dne letošnjega junija.
Iz Konjiškega okraja. (Potovalni učitelj brez slovenščine — kmetijska podružnica — nemčurji.) 11. pr. m. bil je napovedan shod kmetovalcev našega okraja pri „Jelenu" med božjo službo ob 10. uri, ker je imel razlagati o trtni uši g. adjunkt vinorejske šole v Mariboru Hanzel. Kmetov pri tem shodu ni bilo veliko in kako bi jih tudi veselilo, se takih zborov vde-leževati, ker se navadno le imenitnejši gospodje zberejo in med sebo nemški govorijo ? Tudi g. H. ni vešč slovenskega jezika, zato je nemški proda-val in onim, ki tega niso razumeli, so potem vč. g. nadžupnik Mikuš to rastolmačili. Tudi kmetijsko podružnico so nekteri mogotci zdaj v Konjicah zbudili in tudi do nje bi veliko zaupanja ne imeli, da bi kedaj našemu zanemarjenemu kmetu pomagala in ga temeljito podučevala, ako bi ne slišali, da so nji predsednik tudi vč. g. nadžupnik, ki znajo, da slovenski kmet se le v slovenskem jeziku podučevati zamore in da mi nismo zato na svetu, naj bi nas pri vsaki priliki pod mizo in za vrata porivali! — Čudili smo se izjavam Slov. Go8p., da je v našem okraji toliko občin, kojih zastopniki v lastno skledo pljuvajo in so šli dr. Mihelič-u na limance, kakor: Verhovlje, Grušovje, Oplotnica, Kot i. dr. Od raznih strani smo slišali, da kakor je storil Verhovljski župan Zajko, storili so tudi drugi. Oni niso občinskih odbornikov sklicali, ampak pisar občine Breindl je v svojem smislu prošnjo naredil, in županu v podpis predložil in t i s ti jo je kar podpisal, ker kakor ima kovač klešče, da mu ni treba z roko za razbeljeno železo prijemati, tako imajo te baže župani svojega pisača, ki namesto njih misli in piše, sami se le za silo podpisati znajo. Slovenskega se niso kedaj učili, nemški so pa že po večem pozabili, ako se njim je tudi o njih šolanji to vglavo vbi-
jalo in zdaj ne vejo bo li tiči ali miši. Med to bažo ljudij prištevamo tudi Oplotniškega župana, ki se sicer rad pobaba s svojim bogastvom, a ubog je na duhu. Vnuk sicer f svojega g. župnika J. Kunaj dosledno pri vsaki volitvi in priliki du-hovskemu stanu nasprotuje in se bo menda enkrat še po smrti na nemško zemljo odpeljati dal, „wo der Bier gut schmeckt, beil ist er kal t".
—	Vsi pametni možje si pa moramo želeti in to tudi odločno tirjati, naj se naši otroci v šolah do dobrega Blovenski pisati, brati in računati naučijo in potem bodo naši prihodni župani že tudi sami uradovati mogli in ne bodo s priromanimi pisači svojega lastnega ljudstva, koje jih redi in bogati, sramotili!
iz sv. Miklavža pri Ormoži. (Podpora po toči poškodovanim.) Presvitli cesar so blago-dusno darovali 4000 fl. za po toči poškodovane in v zadrego prišle familije okraja Ormož in Ljutomer. Od teb 4000 gld. se je odločilo na Or-možki okraj 2200 fl. in na Ljutomerski 1800 fl. in se je za prvi okraj uže odločilo, kako se bo ta svota razdelila. — Dotične obravnave so se vršile pod vodstvom c. k. okr. glavarja vit. Premer-steina in k temu imenovanih zaupnih mož gg. Gesnerja in Robiča. — Ker je število podpore potrebnih jako veliko, so se le majhne podpore odmeriti zamogle; prišlo jena eno družino 3—5 fl.
—	Ker je bila volja presvitlega cesarja, da se darovana evota hitro razdeli, se bodo odmerjeni darovi še v teku tega mesca po c. k. okr. glavarji družinam razdelili. Občinska predstojništva so za blagodušni dar presvitlemu cesarja uže po uradni poti prisrčno zahvalo izrekla in mi to zahvalo še danes samo ponovimo. — Hvala pa tudi c. k. okr. glavarju vit. Premersteinu, kateri je s požrtvovalno skrbjo to stvar tako hitro in lepo uravnal.
Iz Ptuja. (Tudi v naših Halozah) se nahaja nemčursko gnezdo in to v občini Rodni vrh pri sv. Trojici pa hvala Bogu ne cela občina; zastopniki nemčurstva so obč. predstojnik Dajnko, njegov pisač Matevžič in stari učitelj Orniggg. — Eden teh ptičev zna do pet, drugi do deset, tretji celo do petnajst nemški šteti, zatega voljo prebirajo ljudem nemške dopise in njim tiste tolmačijo se ve da ne zastonj, in ta reč bi jim utegnola spodleteti, ako bi ne podpisali Micbelitscbeve peticije za nemško šolo in uradovanje. Vsi drugi pošteni Haložani bi pa z veseljem prijemali slovenske dopise, ker bi si tiste sami brati mogli.
Ž....v.
Iz Gasteraja v Slov. gor. (Nesreče, dobri ljudje, sv ari te v.) Marsikteri kmet si je letos obetal zlate gradove zanašaje se na dobro letino, ali goljufal se je. Tu so grde osepnice hudo razsajale, pobirale mlade in stare, tam je toča opravila prevzgodno mlatitev, in uničila vinsko trgatev, zopet od drugod se sliši, kako milo zdihujejo, ker je ogenj poslopja uničil. Nesreča tedaj sledi za ne-
srečo, in človek bi lahko obupal, ako bi se ne tolažil z zanašanjem na boljo bodočnost. Ne govorim o zadnjej toči, ktera na izhodnem dela tukajšnje fare skoro nikomur, tedaj tudi meni, ni prizanesla. Omenim le, da mi je novi lani postavljeni živinski hlev pri viničariji na Hlapji 4. t. m. pogorel. Komaj 6letni fantič viničarjev, ker je sam doma ostal, začel je igrati se 8 šibicami žveplenimi ter je v listnjaku ogenj zakuril. Da nastali požar ni se lotil 2 sežnja proč od hleva stoječe hiše, preše in kleti, to se imam zahvaliti vrlim Hlapnjičanjem, kateri so napenjali vse žile, da plamen ni pograbil še viničarije. Izdatna pomoč me sili tem več v dostojno hvaležnost, ker nisem imel tamkaj nobenega poslopja zavarovanega! Bodi vsem izrečena najprisrčnejša zahvala! Drugim čitateljem Slov. Gosp. pa bodi moj dopis v svarilo, da ne prepuščajo nikdar nespametnim otrokom priti do nevarnih žveplenk. Svetujem tudi modro zavarovanje proti ognju!
Franc Kurnik, kmet.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Bližnji teden pride nemški cesar v Gostin in se snide z našim cesarjem. Meseca augusta obišeta naš cesar in cesarica Trst in tamošnjo razstavo. — Polo ali Pulj utrjujejo močno, v šance pridejo kanoni, 37.000 kilo težki, po 4 sežnje dolgi. — Kmetski shodi na gornjem Avstrijskem, Moravskem in Štajerskem do sedaj sklicani so povsod izrekli, da so nezadovoljni s sedanjim volilnim redom, povsod upirali so se več menje odločno zoper liberalne postave in naprave. — Zoper nemške liberalce v mestih snuje baron Walterskirchen 8 tovarši novo liberalno stranko, ki bi pa vsem narodom imela pravična biti. V nedeljo bo zaradi tega velik shod na Dunaji. Tagespost, Marburg- in Cillier Zeitung močno klepečejo zoper ovo stranko, znamenje, da se nove stranke hudo bojijo. — Štajerski deželni zbor je dokončan; goriški je odbil razširjenje volilne pravice na ljudi, ki plačujejo 5 fl. dače; ti bi naj pogrešali volilno pravico, a samo dopla-čevali k dačam; tako zahteva liberalno pravico-ljubje, ki je toliko vredno, kakor piškav oreh. — Celjski, ptujski in sploh štajerski nemčurji so močno poparjeni. Ne smejo razsajati na „Partei-tagu" v Celji. Vlada jim je prepovedala, ter zagovarja prepoved s tem, da je nameravani slovenski tabor, dne 9. junija bila tudi prepovedala. Vlada ne trpi razdražeb v deželah, kder prebiva več narodov! — Magjari 80 sklenoli v Ungvhars-kej županiji zaukazati, da se ima slovanskim Ru-sinom magjarski po cerkvah pridgati; dalje ustanoviti 23 zavodov za otročiče, kder se bodo magjarski učili. — Colnina od blaga ob bosensko-avstrijskej meji preneha 16. julija. Novačenje v Bosni je završeno, vstaja povsod zadušena; naših vojakov pojde kmalu in mnogo na odpust. Bosna
in Hercegovina bodete baje kmalu prešle v popolno oblast avstrijskega cesarja — nova Avstrija !
Vnanje države. V Egiptu je vojska; angleško brodovje je 11. julija ob 8. uri zjutra začelo streljati v Aleksandrijo; egipčanski vojaki so tudi iz kanonov škropili Angležem, pa slabo so njihove kroglje zadevale v brodovje in niso nobene oklop-nice oškodovale; le 40 angležkih ^mornarjev so ranile do 5. uri popoludne. Tako dolgo je trajalo streljanje. Egipčanskih šanc je več celo razvrže-nih; francosko brodovje pa ni streljalo in se umaknilo nazaj. Hudo žali ves svet to, da so Angleži vsem ladijam prepovedali voziti skoz Sueški kanal. Posebno zamerili so severni Amerikanci. Ti bi radi posredovali in napravili mir. Najnovejše novice pravijo, da so Angleži s Turkom porazumljeni ter da vzamejo Egipt s Sueškim kanalom. — Ruski slavni general Skobeljev je v Moskvi naglo umrl, 39 let star. Vsa Rusija žaluje za njim. Bil je Slovan z dušo in s telesom; 70krat bil je v krvavih bitvab, odlikoval se pred Plevno, zajel celo turško armado v Sipki, pobil Tekince in sploh veljal kot najslavnejši ruski general. — Italijani se bližajo čedalje bolj zvezi z Nemčijo in Avstrijo in sliši se, da bode italijanski admiral komandiral združeno brodovje italijansko-avstiijsko-nemško, ki ima iti v Egipt. — Francozi zavidajo Angležem Egipt in hočejo to zabraniti in vzeti Tripol. Zato se močno oro-žajo: strahovito brodovje plava jim uže na morji. Tudi Spanjolci pripravljajo se na boj. Vse kaže na velikansko trganje med narodi in državami.
Za poduk in kratek čas.
Naš domači regiment štev. 47.
II. Iz Kolina marširal je naš regiment naj-prvlje v vojsko zoper Turka, bližajočega se osrčju cesarstva, slavnemu Dunaju ali Beču od srbskega Belgrada. Cesar Leopold I. se poda s cesarico ogledovat vojske, zbrane nasproti Požunu na Oger-skem. Zbranih je bilo 32.600 mož. Zraven je tudi naš regiment.
Med slovesno mešo pod milim nebom pri-segnejo zmagati ali umreti. Cesar se odpelje v Beč, višji poveljnik vojvoda Lorenski ukrene z vojsko proti Komami in Ostrogonu, češ Turek bode udaril za njim zapustivši pot v Beč. To pa se ne zgodi. Velikoveč poročajo ogleduhi, kako silni Kara Mustafa uže pri Oseku črez Dravo spravlja 200.000 Turkov, 70.000 raznih roparjev in 300 kanonov ter naravnost dere proti cesar-kemu Dunaju. Pečuh, Stolni grad, Papa, Vezprim, Sambotelj, Kermend je kmalu pop^vljen, Sopron našej armadi za hrbtom zaseden.
Dne 30. junija 1683 prihrujejo prvi Turki pred Gjur, kder so mušketirji našega regimenta za nasipi čakali sovražnikov. Začnejo sipati prvič
kroglje v Turka in marsikateri jezdec počepa z brzega konjička; ostala turška druhal odjaha po več bojnikov. V Gjuru tedaj bil je naš regiment prvokrat na krvavem delu. Preden je došlo več Turkov, mahnili so naši vojaki z mesta Gjura, se združili z ostalo vojsko, prekoračili Dunav pod Požunom ter hiteli po unej strani velike reke, da se združijo s kristijansko vojsko, katera se je zbirala okolo Kremsa in Korneuburga. Na tej poti zgrabili so se naši vojaki blizu Požuna s Tokeli-jevo drubaljo ter jo hrabro zbili nazaj dne 26. augusta. To je bila prva bitka, koje se je naš regiment bil udeležil.
Turški veliki vezir Kara Mustafa je došel pred cesarski Dunaj dne 14. julija zgodaj. Cesar zbeži na drugo stran. Kmalu obkolijo Turki mesto in streljajo v zidovje in napadajo, da je strah in groza. Zaprtim meščanom in vojakom pod povelj-ništvom grofa Starbemberga je za obupati. V naj-večjej sili se spusti drzen mož na konji skoz reko Dunav ter prinese vojvodi Lorenskemu kratko prošnjo: ne odlagajte s pomočjo, ne odlagajte, premilostni gospod."
Slavni kralj poljski, Janez Sobijeski, zbiral je med tem unkraj Dunava veliko vojsko, da reši Dunaj. Dne 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva, prekorači široki Dunav in razpostavi okolo Tullna svojih 70.000 mož in 168 kanonov. Vsa armada je obrnena proti Dunaju; hrabri slovanski Poljaci stojijo na desnem krilu, na sredi Nemci iz Bavarskega in sploh iz Nemčije, na levem krilu ob Dunavu pa cesarjevi regimenti, med temi tudi naš.
Tako uredjena pomika se kristijanska vojska naprej dne 10. septembra in dospe ll.sept. pozno zvečer na gozdnate brege pred Dunajem. Trojni strel iz kanonov in ogenj v temni zrak sproženih raket naznanjajo uže obupanim meščanom bližnjo pomoč in rešenje.
Drugi den t. j. 13. septembra služila se je močno rano sv. meša v cerkvici na Kahlenbergu. Ponižni kralj Sobijeski je sam stregel. Po oprav-ljenej službi božjej okrepčajo se kristijanski vojaki v naglici s potrebnim zajuterkom in potem jo udarijo v treh oddelkih na sovražnika. Trem mogočnim rekam podobni derejo junaki s hribov v dolino proti turškim šancam in taborju pred mestom. Strahovito klanje se začne. Toda kristi-jani zmagujejo, Turki omagujejo, se pomikajo nazaj. Kara Mustafa napada mesto, se brani zoper zunanjo krščansko vojsko po vse je zastonj. Naposled okolo 3. ure popoludne ukaže divjak 30.000 zajetih kristijanov posekati in se zažene z ostalo mu še vojsko v divji pobeg.
Turki zapustijo kanone, šotore, strelivo, živež ter bežijo na nos na vrat cele tri noči in tri dni. Še le v Budimpešti se ustavi Kara-Mustafa, da nekaj turških poveljnikov zaklati in jo potem mahne v Belgrad. Ali tukaj mu prinesejo od srditega sultana zeleno zidano vrvico, katero vzame
in se za njo obesi. Odrezano glavo so pozneje kristijani dobili v roke, jo spravili na Dunaj, kder je v mestnej orožnici se den denešnji videti.
Proti večeru 13. septembra je kralj Sobijeski obhajal slovesen vbod v rešeno mesto Dunajsko s svojimi junaki vred. Stopi v cerkev Augustincev in zapoje sam: „Te Deum laudamus; Bog, Tebe hvalimo!" Vojakom in meščanom bilo je dovoljeno 8 dni pleniti bogati turški tabor. Sploh pa so Turki zgubili pri obleganji mesta 48.000 mož, v bitki, dne 13. septembra 20.000 ljudij, 370 ka-nonov, 5000 velbljudov, 1000 volov itd.
To je tista sijajna zmaga, ki je pred Turkom rešila mesto Dunaj in turško silo zlomila, da tako daleč mohamedanskih vojakov konji niso nikdar več pridirjali.
Naš regiment pa zamore ponašati se, da je pomagal rešiti cesarjev slavni dvor, oteti sijajno mesto Dunajsko in tako iz nova zagotoviti obstanek Avstrije pa tudi varnost Evrope pred turškim nasilstvom.
Smešnica 28. Žganjepivec je v krčmi spil pol litra žganja, potem pa reče: „Prinesite mi še pol litra vode!" Kerčmarjev sinek pa reče: „Saj so oče skoro iz same vode žganje naredili."
D. K.
Razne stvari.
(Nemški „Parteitag" v Celji) je visoka vlada prepovedala. Zatorej tudi „Slovensko društvo" ne skliče občnega zbora ne dne 15. pa ne 16. julija v Celje.
(,Slovenske prošnje) podpisale so za državni zbor občine konjiškega okraja: Ogovec, Bezina, Bezovica, Dolič, Tolsti vrh, Gi ušovje, Kozjak, Laze, Padeški vrh, Paka, Zbelova, Zreče, Sv. Jernej, Sv. Jungerta, Skornri, Stranice, Tepina, Vrhole.
(Zadržaj) 6. zvezka: Archiv für Ileimatbs-kunde: Beiträge zur Geschichte von Mötling und Sichelburg. — Das Wappen der windiscben Mark, Pfarre Glogovic. — Urkunden zur Geschichte Krains.
(Kres) objavlja v 7. snopiči: Zvezdana, Iveri, Mačeha, Čolničku, Kamen na grob, Bosenske zagonetke, Baunjfilius, Nekoliko o strupenih kačah, Kritika Gregorčičevih poezij, Zgodovinske črtice, Poročila o brvatskej književnosti, Drobnosti.
(Zvon) objavlja v 7. zvezku: Krilan, Pri jezu, Malo življenje, Slovenci za Karola Velikega, Slovenska Lenora, Tiberius Pannonicus, Črni trn, Bol nik, Bajke in povesti o Gorjancih, Luterski ljudje, V obrambo (S. Gregorčič), Statistične črtice o kranjskem prebivalstvu, Specimina linguae palaeoslovenicae, Archiv fllr slavische Philologie, Vračara ali Baba Hrka, Zlata knjiga, Drobnosti.
(G. Eichhälter) v Trbovljah je v Litijo prestavljen na mesto prusaka Wehrhanna. Mož je b'l Slovencem vselej pravičen. Bog ga živi!
(Slovensko društvo) prejelo je od vlade potrjena pravila. Kmalu objavi odbor oklic k obilnemu pristopu. Zborovati sme v vsakej političnej srenji na Štajerskem.
(Narodni učitelji) ptujski, ormožki, rogački so imeli v Ptuji shod in izrekli z ogromno večino glasov, da v malih šolah razven materinščine ne gre učiti nobenega tujega jezika; kajti preveč je drugih predmetov deci potrebnih. Teh se ima pred vsem naučiti in sicer s pomočjo materinskega jezika. Tako delajo vsi pametni ljudje na celem svetu : Nemci, Francozi, Italijani, Angleži, da, še celo cofasti Kitajci. Tako so rekli učitelji, med njimi celo eden, ki je dobil „Ehrengabe".
(Iz Rogača) se nam piše, da so tamošnji nemčurji, ker je „purgerjev" premalo, nalovili 45— 50 kmetov, služebnikov itd. da jih odpeljajo v Celje na „Parteitag."
(Nemčurska omika). Nek srboriten pisač v Rogači je djal: ,,wenn mich heut' acht Tag' in Cilli ein Windischer anreden wird, so gieb ich ihm so eine Watschen, dass er umfallen wird. Drug pa se je bahal, kako bo krolil „Wacht am Rhein". Res dobro, da je vlada prepovedala raz-upiti „Parteitag" celjski.
(Mrtvega fantu) našli so v Gozdu pri Grižah. Vrat je imel prerezan.
(Pogorelo) je v Slivnici, šmarijskega okraja, 14 hiš.
(Vojni minister) grof Bylandt biva sedaj v Slatini z rodbino vred.
(Matici slovenskej) novi predsednik je gosp. Graseli, župan ljubljanski.
(Dijaki osmoŠolci) v Mariboru in Celji so jako slabo prestali skušnjo zrelosti, povsod so jih čez polovico zvrgli. Profesorji so baje mnogo krivi.
(Izvirni imeniki porotnikov) za občinske urade slovensko - nemški dobijo se pri Janezu Leonu, tiskarji v Mariboru.
(Tržaški Slovenci) imajo vrlo uredovan tednik „Edinost", pa želijo prilično tržaške razstave začeti list izdajati po 2krat ua teden. V to svrho treba jim samo 150 — 200 novih naročnikov, kar je prisrčno želeti, kajti Trst je važno mesto za Slovence. List bi stal na leto 6 fl.
(Srenja sv. Jakobska) v Slov. goricah zgubi nekaj posestnikov, ki se pripišejo občini Osečkej.
(Zavoljo treh Nemcev) raztrgali so občino sv. Krištofa pri Laškem; železniška postaja, Frane-Jožefovo kopališče pripada sedaj trgu Laškemu!
(Ovaduh nemčur v Konjicah) je tamošuja vrla učitelja zatožil, da je šolski deželni svet ju djal v preiskavo. Nedolžnost njuna bila je kmalu spričaua, ovaduh pa kot lažnjivec razkrit.
(Cerkvene novosti). Preč. g. kanonik Franc Ogradi je imenovan za ravnatelja v duhovšuici, č. g. Anton Bolon za duh. svetovalca, č. g. K. Hribovšek za špirituala. Duhovne vaje bodo v sv. Alojzijevej cerkvi v Mariboru 7 — 11. avgusta. Vodja č. o. Patiss, jezuit.
(Dražbe.) 17. jul. Jož. Hraš v Slapah 1250 fl. 18. jul. Bračič v Jirsovcih 85 fl., 19. jul. J. Čr-netič v Dečnem seli 911 fl., J. Zottl v Žavci 6746 fl. J. Petrak pri sv. Petru ob Savinji 10.020 fl. Marija Weber v Slatini 1666 fl. Fr. Šetinc 2391 fl.
Listič uredništva: G. B. v T. in g. V. v D. hvala, pa bolje, da se no objavi. G. N. v Savnici: jo prehudo. G. A. v Ljutomeru: nam nejasno, kara merite. G. L. v M.: Radovedni smo, kaj dela Sokol savinjski? G. dr. M. v Gradci: želimo natančnejih podatkov o zanimivej reči. G. dr. J. v Pt. in dragi prihodnjič ali prilično. Popravka zastran Podsrede nimamo več. Prosimo najpotrebnejših pojasnil.
Loterijne številke:
V	Trstu 8. julija 1882: 34, 88, 15, 41, 80.
V	Linci „ „	89, 15, 15, 82, 8.
Prihodnje srečkanje: 22. julija 1882.
Oznanilo.
Zastran sprejetja učencev v razširjeno kmetijsko šolo v Grottenbofu blizu Gradca naznanja deželni odbor štajerski, da se prošnje pri ravnateljstvu polagajo, osebno do 15. septembra t. 1.
Več povč oznanilo dotično v 26. štev. Slov. Gospodarja od 29. junija 1882.	1—2
Mesar.
Blizu dvojnih fabrik in postaje: Zidani most, Steinbruck, je posestvo na prodai, na katerem je do sedaj krčma in pekariia s prav dobrim uspehom. Bilo bi pa tudi za mesarijo zelo ugodno. V Zidanem mostu je le eden mesar, kateri z Rateč meso vozi. Posestnik ima tudi pripravo za mlin blizu hiše, kjer je ugodna voda. Več se izvč pod napisom	«T» Ciramijeli,
pošta: Laak bei Steinbriick.
IV» proda j!
Stari ves pozlačen tabernakelj
je na prodaj. Več se izve ustno ali pismeno pri cerk. predstojništvu na Polzeli, pošta St,. Peter bei Cilll.	1-2
11
Neogibno potrebni pomoček pri svinjoreji je
Tetlej -eva zdravilna štupa
za vsakojake bolezni svinj.
Dobi se po 36 kr. zavitek edino le pri i_2	HI. Berdajs-u
v Mariboru.
1-3
Hiša na prodaj !
Hiša v Mariboru (Miihlgasse Nr. 14) s šterno, vrtom, prostornim dvoriščem in obilno najemščino, se s proste roke proda. Pogodbe se poizvedo pri posestniku.
2-3
Zgodovina
domačega regimenta štev. 47.
pod naslovom:
Gescîiiclite des yaterlàniisctieii I i
Infanterie - Regiments Nr. 47.
je dobiti v Reserve-Commando-adjutan-turi v kosarni pri Dravi v Mariboru.
Cena 4 fl. SO hr.
MMHMOMHPim
•	Štupo za svinje m
priporoča
•	P . J». HolasteU •
0 "v Mariboru. 4_6 §
Zahvala in priporočba.
i
i
*
i
&
i
i &
& «
\
Zahvaljujem se vsem, kateri so me dozdaj z naročili podpirali, prav srčno, in priporoču jem se jim, kakor tudi sploh p. n. občinstvu, posebno č. g. duhovnikom, uradnikom itd. v daljno naročbo.
Prizadeval si bodem, vsakemu njegovo voljo po svoji najboljši moči izpolniti.
Posebno opozorujem č. duhovščino, da izdelujem tudi talarje, birete in kolarje lepo in po prav nizki ceni.
flff*1 Naročila iz dežele izvršujem ravno tako vestno in pridem oddaljenim tudi na dom mere jemat.
Z velikim spoštovanjem
Franc Jesenko,
12—12 krojač v Mariboru, Pfarrhofgasse štv. 15.