poezije: I. DEL. Prestavil B. BEILJK Pravice pridržane. Založil izdajatelj. V Gorici 1909. Nat. Seitz. 122602 Al sior Alberto Michlstadter. (iz furl.) S tabo Berto sem se sprl, Ker z dopisom srce s’ mi odprl Se varal, ti se meni zdi. — Če tebe hvalim mi izkljujejo oči, Če pritrdim in mnenje odobrim Da furlanski pesnik že se zdim; Dostojnega priznanja če t’ ne dam Dejali da prijatelja ceniti pač ne znam. Te gladil in hvalisal pač ne bom preveč Hvalo vendar dem in to ne bo odveč. Kot bolha sem v zagati, Ne morem skoro spati; Upam pa zadrege vozel razvozlati; — Sicer vsprejmi iz srca, Moj hvaležni čut Za vse, poklone tud, Ker dobrotno si se trudil Pozornost v „Corrieru“ si obudil. Vsprejnem blagi tvoj nasvet Predlog je že skovan - 4 - Da drugi sem Zorutt Tak pa nočem biti zvan ; Te prosim, čitaj spet Citaj člank in moje rime spet Uvaževal bo mnenje svet. Kot se tamkaj primirjujem Smelo lahko nasprotujem, Mnenje Ticja potrjujem Ki mi pisal z Trsta, Da furlanski Parnas ni za me Mi ne prija niti zadnja vrsta. — Podaj n\i zdaj roko, Pomisli da tud Korno ta Če hočeš tud Vipava, Z kristalnico Triglava Nikdar primerjat se ne da. C. Favetti. KGDEDDICH (iz cešč.) Na klopi dete zalo stalo, Iz grla se je vrival jok. „Cemu tak strašno bi kričalo, Otrok ciganski to je stok!“ V tem hipu poldne zazvoni Z robote tata pride : Že ogenj v kuh’nji se gasi Ti zlobnež to ne ide ! ,,Molči! glej huzar, voziček — Igraj ! — tu peteln, ptič!“ — Voz peteln in huzarček Pikapok trli v kotič. Zopet vzdigne grozni krik — „Kot sršenov roj vetrove ! — Šibala tvoj zlobni vik Strašne klicala duhove !“ „Duh prikazni tebe vodi,. Pride naj ki zlobneže pobira Glej nekdo po sobi hodi Vrata lahko že odpira. - 6 - Mala rjava, divja že hiti Ogrnjena prikazen — oseba ni; O birklje, krive noge, kak preži Glas-jednak viharju strašnih dni! „Senr otroka!" —- „Krist Gospod! Odpusti, saj sem grešnica!“ Britka smrt drvi povsod, Tukaj sem — kolednica! Prileze k mizi tu stoji Kolednica v senci stoka; Mati komaj diha, se boji Z otrokom v naročji joka. K sebi ga pritiska, ter ozira se nazaj — Gorje in gorje otroku pa je! Kolednica bližje bližje plazi se tedaj, Plazi še — plazi za petami je. Hlastno steguje roke se bori — Mati pa vže ramena krči steguje: Za Kristusa muke ječi! Se upogne potrta občutno zdihuje. Jedna, — druga — tretja — čuj že zro, Poldanski svon že zazvoni; Kljuka kleče, vrata se odpro — Tata pride glas njegov doni. Tu v nezavesti mati že leži, Otroka k nedrom je pritisnila: Mater komaj oživi, Na tak način ga — zadušila. Karet Oaromir Erben. — 7 - mati in njuna dua sinaua. La mere et ses deux file. (iz franc.) - 0 - -- Le čujte prijatelji moji že spet, Prizor ki krasan in ginljiv se mi zdi. Tu mati sinova — pri cvetu je cvet, Ta osem, pa drugi deset imel let, Sta vedno vrstila opravke skrbi. Da vsak bil od truda ljubezni ogret, Tako tekmovaje sta mamko ljubila Poljub za poljubom jej udano debila. „GIej mamka, nekoč pa starejši jej de, Ti dala dokazov si mnogo mi že In znakov iskrene ljubezni kot čujem ; Udanosti, uljudnosti bila si uzor, Vendar vprizorit ne moreš prizor Negovati ljubezen kot jaz jo negujem. — Kaj! sinko ti dvomiš, zanikaš mi res, Vrline duha in miline srca? — Nikakor fantičev dveh druži te vez, Ti si le jedna midva ova pa dva.“ Ph. de La Madataine. - 8 - Smrt Alojzija XVI. La mort Louis XVI. (iz franc.) — — H— Oh oborožena tolpa! na trgu krvi, Kip tam Alojzja petnajst’ ga stoji, Pod kladvom vsodnim bel marmor skončal, Nič druz’ ga kot stol je nesrečni ostal, Jedino stojalo leseno za kralja stoji, Gilotino poglejte zatisnite brzo oči! Je ona, ime ki pero zapisalo Naj bi človeštvo še javit ne znalo !■ Ko kralj se prikaže prijatelj že vsak se je skril. Katolški duhoven jedini ga tjekaj spremil. K britkim stopnicam ga pelje mu streže, Še enkrat poda mu roko ki se zveže, Predočiva mu Kristusa naj potrpi Saj kmalu nebo ga tam gor vzradosti, Bodrilnih besed pač vzvišeni roj Kristjanu stremljenje za smrtni je boj ! Kralju pripravljeno vse da zasede svoj tron, Hladno vže vsprejme obdanega spremstva poklon: Že se pripravlja na govor pa glej z nadčloveško močjo Zvežejo štiri mu rabeljni milo roko ; Hipoma tudi nadzemljski glas zadoni, Načelnik Santer in pa tolpa na trgu strmi; Glas mu veli: Le podvizaj ti rabelj zvršit! Vse je strmelo in gledalo kaj ima prit’, 9 — Ko se dotakne držaja sekire svinčene.... Povejte mi! kaj se zgodilo ? Zadene! Glava je padla jo krvnik drži za lase, Živeča tresoča krvava pregiblje se še: Tak razobešena ona nekoč bi blestela, Kot svetinja zlata bi na slavi potrti visela! Štirikrat krvnik še ljudstvu pokaže glavo, Zrli so žrtev li zmago ob kotih smrtišča gorko, Strašni in britki prizor je povekšal še stanje, Javno se štir’ krat spričuje da niso to sanje, Štiri tisoč Francozov je pričalo smrt, Živečim potomcom vsak pravil bo zgodbo potrt. Evo poskoči že človek neznan na smrtišče, Z golo roko pa iztoke kraljeve še krvi preišče. S prsti še miga in ljudstvo škropi, Da kaplja na čela navzočih že kri, Ljudstvo zaslepljeno stalo v vrst’ Vsprejelo osuplo prestrašili je krst. Bcirthelemy. - 10 - Umirajoči kristjan. Le chretien mourant, (iz franc.) - D -- Kaj čujem ? v bljižini zvonovi premilo zvone ! Tolpa pobožna solzeč se sem gre? Petje pogrebno komu in pa sveče goreče ? Oh smrt kaj tvoj glas mi je v uho zaklenkal, Zadnjikrat, zadnjikrat, glej je zažvenkal Kaj srce ob robu mi groba trepeče ? Ti! iz nebeškega ognja pa iskra plamteča, Zate telo umrjoče je ječa, Strah ves razprši smrt maha s koso! Dvigni se duša raztrgaj verige Odloži človeških slabosti vse fige Li treba je umreti in it’ pod zemljo? Urce ki meril, ta čas je skončal. Poslanci blesteči nebeških višav, V kako palačo pa zdaj me šele? Glej saj vže plavam v višave nebes, Dušno obzorje se širi zares. Zemlje vse kraji pred mano beže ! — 11 Kaj čujem v hipu ko duša me drami, Broj žalostnik in vzdihov me mami Prijatelji kaj objokujete mojo vi smrt ? Vi plakate vendar vže z čašo presveto, Pozabil sem stoke in dušo vneto, Vsposobil, da vstopi v žegnani vrt! Mais qu’entends-je? au moment ou mon arne s’eveille, Des soupirs, des sanglots ont frappe- mon oreille ? Compagnons de l’exil, quoi! vous pleurez ma mort? Vous pleurez, et deja dans la coupe sacree J’ai bu 1’ oubli des maux, et mon ame enivee Entre au celeste port! Lcimcirtine. 12 Sura IOO. ,,Tekmovalci". Bismi al-llahi errahmani errahijmi. \J imenu dobrotljivega in usmiljenega Boga. (iz arab). 1. Tekalci brzo tečejo, 2. Z podkovom iskre krešejo, 3. V boj se rano vzdignejo, 4. Prah z udarci dvignejo, 5. V sredo vojne švignejo ! 6. Je človek stvarniku uporen, 7. Svedoči sam, da nepokoren, 8. Sebičnež krut je in osoren. 9. Ne zna da v grobu speči še žive ? 10. Nekoč odkrilo vse srce, 11. Gospodu znane misli in želje. Kuranun. - 13 - Kus kruha za cuetlica. Un morceau de pain pour une fleur, (iz franc.) Glej otrok ubogi bil rodoma Čeh, Ko v cvetju porajal prekrasni se maj, Ze bosonog stopal po klancu v breg, Ograjne cvetlice zlatile so kraj; Med potjo je rož’ co duhtečo vtrgal, Katera še vlažna, mokrotna je bla. Do praga gradu je upehan dospel Na proti priteče mu otrok brdak, Ki v nežni ročici kos kruha je imel; In Čeh se odkrivši, dejal je krotak: „Oh ljubček moj bel in rudeč, Sem reven in lačen sedaj; Poklonim ti šopek duhteč, Te prosim mal’ kruha mi daj. ,,Pšenica vspeva obilni še klas ; Cvetlica pa ljubi le modro nebo. Dober je kruhek in rožca je kras, Menjajva kar dalo je božje oko. Vzemi cvetlico katero sem vtrgal Vgrmovju tam v gnezdih vse žvrgoli; — 14 — V roki katero Devica drži, Rožica poljska se zdela bolj zala ! Menjajva saj Bog nam to vedno množi; Kjer ljubezen začenja, je reva skončala. Oj ljubček moj bel in rudeč, Sem reven in lačen sedaj ; Poklonim ti šopek duhteč, Te prosim rnal’ kruha mi daj“. Otroka sta kmalu menjala Cvetlico in kruh med seboj ; Deklica kot angelj b’ la zala, Mladeneč dorastel je koj. Nameščen kot godbe učitelj, Saj priden nadarjen je bil. Osoda mu sreče je v srcu izrala, Vtrgal v grmovju je novo cvetlico, Pogleda ljubljenko, ki bistra in zala. Tresoč tu poklekne in hvali devico ; Srček ti bel in rudeč, Bogat zadosti sem zdaj; Poklonim ti šopek duhteč, Te prosim roko mi podaj“. „Mignonne blanche et rose Me voila riche enfin ; Je vous otfre une rose Donnez — moi votre main“. Bcirriliot. 15 - Ancjeljček in otrok. L’ange et 1’enfant. (iz franc.) - O —- s Angeljček koji ima brdki obraz, Glej na zibeljke stranico naslonjen, Zdi se kot gledal bi lastni svoj stas, Doli v valove potoka pripognjen. ,,Ljubi otrok ki je meni jednak“ Dejal je prijazno „le pridi z menoj ! Srečen bo naju v višavah vsak! Zemlja je tebe nevredna si moj. Saj tukaj veselje ni stalno nikdar; Duša pogreša tu pravih radosti; Veselje je morno in kalno vsekdar, Prijetnosti imajo vzdihov zaddsti; Strah je pač bistveni praznik sosesk ; Ki nimajo mirnega jasnega dneva; Divno raztresa jih blisk in pa tresk, Britka osoda vseh dni je le reva; In kaj naj težave, nadloge britkosti; Vznemirjale tukaj bi čisti obraz? Iz solz vtrinjajočih obilne grenkosti Solzile, grenile pogledov bi kras? — 16 — Ne in pa ne v obzorje višav Z mano se dvigni preljubi mi ti; Saj Bog v previdnosti milost t’ je dal Da skrajšal število ti miadostnih dni. Novo življenje boš tamkaj pričel Nihče v tem domu oblek ne stemni ; Koje kdo zadnjo je uro vsprejel Čarobno kakor v začetku žari; Tamkaj obraz se radostno sveti Nič ne odkriva tu britkih grobov : V starosti tvoji kdor čist kakor ti, Zadnji pa dan je najlepši in nov.... Raztegne vže svoje prebele peruti, In angelj to rekši brž, kvišku strli Proti domovju se dvignen že Čuti,... Oh mati! glej sinko vže mrtev leži. Et, secouant ses blanches ailes, L’ ange a ces mots prit son essor Vers les demeures eternelles.... Pauvre mere!.... ton fils est mort. I. Reboul. - 17 — L’ oreiller d’une petite fille. PodzglaVie male hčerke. (iz franc.) -— D -— Malo podzglavje prijetno toplo, Pod glavo nabrano je perje za me! Če vetrovi, volkovi nevihte strašno, Pretijo, prikladno je sladko spanje! Premnogo je revnih in nagih otrok, Brez matere hiše, postelje mehke, Sen britke osode jih ziblje okrog! Mamka, oj mamka zato jim gorje. Ko prosim za angeljčke male Boga Podzglavja ki nimajo mojga objamem; Oh gnezdice moje ti ljubček srca, Te mamko objamem in se ne ganem. Ko začne se svitat se brž probudim Glej zarjo motrim in nebesni obok! Ter stvarnika molim v duhu častim. Z Bogom oj mati poljub’me odrok! Molitev. Cuj mene otroka o Bog ti nocoj, Srce mi polno je tvojih dobrot; Pravijo da je zapuščenih broj: Stvarnik v bodoče ne učivi sirot! — 18 - Angelja pošlji zvečer da bedi, Ter čuje vzdihe in stoke vse; Daj ti otrokom če jih mati pusti; Malo podzglavje da sladko zaspe. Dieu des enfants, le coeur d’ une petite fille, Pleine de prieres ecoute! est ici sous mes mains; On me parle toujours d’orphelins sans famille: Dans 1’avenir, mon Dieu! ne fais plus d’orphelins! Laisse descendre au soir un ange qui pardonne, Pour repondre a des voix que 1’on entend gemir; Mets sous 1’ enfant perdii, que la mere abandonne, Un petit oreiller qui le fasse dormir. Desbordes-Valmore, -19 - Klic Gospoda (La clamade del 5ignor) (iz furl.) Čuj Očeta mili glas, Ki te kliče in bodri, Pravi da kot tat vsak čas Nam nagla smrt preti, Trdosrčen tak ne bodi, Trdovratnež prav razsodi. K pogrebu kmalu te neso Si lahko v malo urah tam: Brezmiselno in pa grdo : Se veseliš; in smeješ nam! Poboljšanje pa še studiš? Se pogublenja ne bojiš? Telo človeško rado jemlje; Vtise ugodnosti sveta: Dans’ al’ jutre črvič zemlje Slastno, vže kosti gloda. Trdosrčen tak ne bodi, Trdovratnež prav razsodi. Pa krivicam kaj de vest Blago z golfijo in lažjo, Se krči v skromno perja pest, Oropano saj vse ti bo. Poboljšanje pa še studiš? Se pogublenja ne bojiš? - 20 Zakaj napuh te mami cvenka, Častihlepnost kaj je vsa? Ta te vedno napihuje. Kot mrtvaški zvon zaklenka, Brzo tvoj spomin zginjuje. Trdosrčen tak ne bodi, Trdovratnež prav razsodi. Zdrami brzo se in sliš Ljubeznjivi božji glas: Kdo zna, če te zopet viš Poklonil bo milostni čas? Poboljšanje pa še studiš? Se pogublenja ne bojiš ? V naročje božje vrni se? Večni v srcu te drži: Če dolg pa tvoj poplačaš ne. Boš kjer Juda Kajn gori Trdosrčen tak ne bodi, Trdovratnež prav razsodi. G. Gallerio. 21 - zvečer. (iz ital.) - : — O L»e campane di Oria - Zvonovi llrje. Proti zahodu nebo se jasni, Bliža že ura se-tmin, Slabih duhov nas varuj, Gospod umrjoče ti čuj ! Molimo Zvonovi Ostene. Gibljemo se na valovih, Tu na samotnih bregovih, Zveneč in bobneč je naš glas. Slabih duhov nas varuj, Gospod umrjoče ti čuj Molimo Zvonovi Purije Čuj nas črez daljne visoke Strmine globoke Mili Gospod. Slabih duhov nas varuj Gospod umrjoče ti čuj! Molimo. Odmev planjave ■ Molimo. — 22 - Vsi zgonovi Lučka se prižge, ugasne; Kaj zahod in zarja nam hasne? Reči o Gospod so le časne, Izjemši večnih blaginj, Vse je nečimerno. Odmev planjave Je nečimerno. Vsi zvonovi Molimo, molimo, plakdje, Z globine, višine kazaje, Za žive in mrtve, Za grehe očitne in skrite. Sočutje Gospod! Kesanje povsod Ki ne vskipi, Zmota povsod Ki te taji, Ljubezen povsod Ki ne gori, Odpusti Presveti. Odmev planjave O Sveti. Vsi zvonovi Molimo za mrtve Tam njih kosti, Li krive, nedolžne so žrtve, To so skrivnosti, Znaš pa jih sam. Odmevi planjave Znaš pa jih sam. Vsi zvonovi Molimo za vsako trpljenje; - 23 — Ki je svetovno vrvenje. Vse oživlja, in čuje, Pomiljuje, ter ljubi, Skrivno božjo sodbo snuje. Mir hribovju valovom, Kovini ki budi, Bodi mir, Odmev planjave Mir. Val jezera Bregovje miruje Kaj me zaljubi? Brez spremembe Dolga mi kazen Je objokujem, Da spi, molči, Še en naglas, Britkosti poraz, Vzdihov je čas Še en poljub ! Tihota in mir. Zvezde mile kak migljajo, Semtertje skakljajo Modro in jasno nebo; Opasno*v srcih tako. Tihota in mir. Še jeden naglas, Britkosti poraz, Vzdihov je čas, Sledi naj poljub. Vodopad Brešije ( Brescia) Valček ne spi, Več ne molči, — 24 — Curklja in kaplja; Brez konca Šumija. Na osamljeni ladji. Jezero počiva in čuje; Čuje temno gorovje; Tihota vlada Potihnil moj jok. Hntonio Fogazzaro Poesie scelte. — 25 Moji domovini. fin mein Vaterland. (iz nemšč). Nikdar te pozabil ne bom, Tak ljuba mi Avstrija si! Glej na te pa mislil še bom, Neguješ, vedriš mi srce. Videl sem Alpe prekrasne, Koje zlati' nam zefir Zrl sem raje le časne — Ti imaš še mnogo izbir. Sem zrl srebrne potoke Deroče v zeleni livadi, JVlesta doline in toke — Nisi za njimi v daljavi. \ «0 Pa tudi drugod se smeji Mi kako še zvesto srce ; Kdo vendar na zemlji kot ti Jih broji na tisoče vže ? Saj tudi v daljni ptujini Se mnogo veselja dobi; Pa v tvoji prirodni dolini Mladosti čut moje še spi. - 26 -- Prvotne otročje radosti Tak zvesto si z mano delila, Pa tudi vse grenke britkosti Ljubeče me vedno zdravila. Če tudi v ptujini mi ljubih Prostorčkov je zbranih več sto, Tak koščkov že nimaš več drugih, Da b’ mi ne bilo ljubo ! Zatrdno te zabil ne bom, Ptujino če slično tud hvalim : Poznam pa le rajski moj dom, Avstrija tebe ne zabim ! Kar pa v ptujini nekoč Sem videl in čutil spoznal, Vse to je le zlati obroč Kateri tvoj biser obdal. Seidl. — 27 — IL PARCE. Zakaj. (iz furl.) Oči ti dvigni duša moja — Oh ti zdihuješ britko tam Križan dragi moj si sam ! Povej mi Jezus ti zakaj — Da rešim dušo svojo vsaj. Oči ti dvigni duša moja — Oh jaz te vidim kralj sveta Glava z trnjem ranjena! Povej mi Jezus ti zakaj — Da rešim dušo svojo vsaj. Oči ti dvigni duša moja — Pokaži tvoje mi roke Krvave rane krvave ! Povej mi Jezus ti zakaj — Da rešim dušo svojo vsaj. Oči ti dvigni duša moja — Oh z žeblji res prevrtane Nedolžne, krasne so noge ! Povej mi Jezus ti zakaj — Da rešim dušo svojo vsaj. — 28 - Oči ti dvigni duša moja — Oh ! Vidim ranjeno srce T’ga sulica prebodla je! Povej mi Jezus ti zakaj — Da rešim dušo svojo vsaj. Oči ti dvigni duša moja Oh 1 Saj si moj Gospod Mož ran in rev povsod! Povej mi Jezus ti zakaj Da rešim dušo svojo vsaj. Alze i voi, anime me — Ah! Vo ses, o mič Signor, L’ Om des plais e del dolor! Bon Gesu, dimi parce — Par salvati, anime me. G. Gallerio - 29 - U SOZDU. Im W a I d e, (iz nemšč.) 0 Ležal tam v gozdu sem na mahu, Poslušal divno sem šumljad, In čul drevesa sem nad mano Po vetru šepetat, šumljat. De jeden : „Mene sil’jo proč Za malo let pa bom vze; Ošabni jambor vesele ladje, In bom se vozil črez morje 1 . Drugi de: „Jaz ljubim pa pokoj,* Ter vem za skrivni hram ; Kjer čuval zvesti sod, Saj muskateler pristen tam." Šumija pa tretji mehkoglasno: „Glej ptički meni so zaupni; Od njih učil se sladke pesmi Zdaj sviram v melodiji krupni". Četrti de : „V duhu vidim Z vočjo ogrnjeno zemljo Mladike sveče kinčajo; Ter dobro znam kaj z mano bo“. — 30 — Četrti de globokočutno „Kot križ se dvigal bom nekoč Podobo svetom v tolažbo Ljubezni vsmiljene nesoč“. Sturm. — 31 - □trak in starček. L’ enfant et ie Vieillard. (iz franc.) - E - Oh Iilja manj čista kot bel lepotičen otrok Ravno zdaj stvarnika roka vročila ga je! Na bistrem milobnem obličju zapustil mu Bog Glej vidi poteza vseli božjih poljubov se še. Varstveni angelj njegov ki za dušo ima trud Ne najde nič črnega se vse je belo bliščeče ; Nikdar da bi sfrlil otvori ne svojih perut, Nikdar ne položi mu rok pred oči ki žareče. V srcu otroka izbruhov plamena še ni, Iz njega še kača strupena ne meče svoj strup; Vse je beljava saj vstvaril neskončni si ti To dušo kot kelih-ki poln vonjave je tud. Pa otrok postane že mož in tud strast že domuje, In angelj zaspi ali gori v nebesa strli; Ker človek to kupo zlata le premalo varuje ; Pustivši, da blato in žolč jo pogubno greni. Potem ko se stara je ugasnejo tudi strasti; Očiščen za blagoslov roke vže kvišku dviguje; Saj otrok in starček ste sveti ljubimski stvari; Perutam se vedno odpor in zapor invrejuje. - 32 Ljubim njih bele lase in pa sivo glavo. Oba polovično le tukaj na zemlji živita; In strasti sveta ne dotikata nič se tako, Saj prvi je čist, dočim drugi očiščen bedota. Oh tolažilno je v dnevih naporov trplenja Ko verni v napakah tuguje v britkosti, Lepga imeti otroka kot geslo življenja, In pa očeta sivih las v zaslombo čednost! Oh, le lis est moins pur qu’ un bel enfant candide Nouvellement tombe de vos mains, 6 mon Dieu ! On sent bien qu’il vous quitte, et sur son front limpide On voit la trače encor de vos baisers d’ adieu. M.me Jfncus Segalas. POEZIJE II. DEL. Prestavil B. BEUK i Pravice pridržane. Založil izdajatelj. V Gorici 1909. Nat. Seitz. < - 3 — Slava Marjji. Vstanite v polnih korih Mariji pojte čast, Častite jo v zborih, Postavši božja last, Jej Bog je dal oblast. Devic Devica ti, Rešitev si rodila, Glej z upi vsak hiti, Sem k tebi mati mila, Ki vsem tak ljudomila. Na tronu vzvišenem, Kraljica si nebes, Tvoj Sin kot dobro vem, Ti dal vladanje res. Vladarstva krepko vez. Nas grešnike varuj, Pomoč nam ko potrti, Otroke tvoje čuj, Prenagle hude smrti. Prenagle hude smrti. Oj sveta ti Marija, Oj sveta si Marija! Zveličanje si naše, Veselje tudi naše, Ker hvaljena na veke. B. — 4 — Svarila, nasveti. (iz franc.) Povsod bit’ popolen pač nihče ne more zahtevat. Jzboljšanje vendar zamore že vsaki posnemat. Vedno zamore še sleherni se spopolnit, Okus in nagnenje vredit, plemenit Korak za korakom storiti, da lastna narava Bo plemenita, ter čistih nazorov in zdrava. Le dober namen če osamljen ne bode zadosten: Uprizorjen naskok, še naj bode vvrščen, Je treba doseči površje, dospeti do vrha Treba je znati storiti napor, ki ovire vse hrha, Premagat krotit pa je treba izbruhe ognjene Da ne postane se suženj vse strasti strupene. Lišp in naklonjenost tega ne nadomesti Na svetu, kar vljudnost naklonjenost sama stori. Provzroči večkrat da neumni hudobneži se bahajoč Slepivši z pogumom postali so odločujoč. Zlobnih nakan ne posnemajte, iščite pravi vzor, Način dragoceni uvažujte gibčnosti narave pozor. Ljubeznjivost je vel’ ka postava za čase: Vedno se brigat za bljižnjega in mislit ne nase, Se pozabit, odstranit, dopustit da drugi se bavijo Odlikovaje se, tudi darove duha uporabijo. Ne imenujte imen, govorite le splošno. Je večkrat beseda preveč, uprizorila slabega zadostno — 5 — Ne prepirajte se ker malenkostne spore pojavi trditev. Molčanje je čestokrat sredstev najboljša dobitev. Ko govorite, pozorno le tehtajte vaše besede Ne trudite se, besedičenje plitvo presede. Vzlasti pa lastne ljubezni nad bližnjim ne ranite: Evo pravilo uvažujte, kot dobro zaslombo branite, Če kršite v takem objiru — je kazati mržnjo duha Večkrat so znaki prevzetni, pojavi le slab’ ga duha. Besed se spomnite še znan’ga francoza vsekdar: Sebična ljubezen, užaljenja pač ne vdpusti nikdar. Prizadevajte se da bo snov pogovorov vedrilna, Ne da uporabljate spletke užaljenja sredstva pretilna Najboljši dokaz je zelo oslabljen, Če jasno zadostno ni vtemeljen. Treba pomisliti brzo in vedeti kaj govoriti Logika zdrava pomagala bode vse stvarno motriti. Jzrazi pravilni in slog najčistejši store, Če treba razkrinkat, skladatelja misel stemne. Razločne pismenke pospešijo spretnost čitanja Misel ni slog pa-pojavi umljivost pisanja. Kaj treba da vedno odstranjen ov družbi, Je tak ki nesrečno je padel v službi.? Gotovo ne, treba je brzo popravit, Zlo in provzročeno krivdo odstranit. Kesanje poskušat in vrnit mu čast, Bo čin hvalevredni ki tirja ga last — 6 — V druzih podjetja se nič ne vtikajte: Vsak je svoj mojster; nazore spoznajte. Če vašega mnenja nobeden ne mara; Drugače ravnati je britka prevara. Svoje napake le v strogo, z strogostjo motrite; Vrline pa bljižnega milo dobrotno sodite. To ne ovira nadzorstva vršiti, „Prijatelje prave od hlincev ločiti". Pred bitjem prevzetnim bežite, ker isti vstraja se bahajoč, Zavidajo vašo osodo grdo vas pogledajoč. Zdaj pa vam moram po vesti povedat, Zahvale ljudi pa ni treba upoštevat, Zraven sovraštva ne kažite vred, Nagajali bi pa ker „Osa vam ljubi le med 1 . Kvišku ko plamen zakona vsplamti, Z žarki do zadnjega vedno buči, Vestalke svetišča tihota in mir, Ogenj vzdržite, da ugasne ne vir. Vedno v spominu imejte značilen izrek aforizma: Ker mnogo je zla, ki so žrtev atavizma Roko soproga, če isti boleha odklonite, Z sinovi matere šibke, očeta če zloben se nič ne družite. Dobrota vljudnost značaj in pa milost, Z obličja v obličje zro vedno resničnost, Glejte tu biseri pravi največja darila Srečni zaročenki bodo naj krila. — 7 — Zveza je dobra, če res sta soprog in soproga Jednako misleča in sleherni radostno uboga. Pojavi, navade, porazi značaja pa morajo biti Različni, da vstrajno zamorejo mir vtrditi. Domišlija nam slika jasne in temne prizore Daljno bodočnost katera se nikdar previdet ne more. Kdor se trpinči, veselo bodočnost vgiblje Tava v skrajni nesreči koje modrost se ogiblje. Bežite, obup odstranite kristjanu nevreden, Vera je sredstvo najbolje, če res si zaveden. Prenašati uči ves bol in trplenje; Mirno pogumno še lajša življenje. Ko čudna usoda provzroči vam zlobno stožnost, Pomislite nič da ne traja ker vse je minljvost, Obsežnost pa zla le zmanjšuje in vedno zbrisuje: Največji vihar še vetrov in valov vtihuje. Mislite slično., ko Vam se usoda smehlja, Da tukaj na svetu vse kratko le malo velja, Če spite na ladji ko veter pihlja: Ne zahtevajte, da se vam radost laska. Večkrat že slabi ljubljenček ki skvaril nastop Potomcem zakrivil je krsto mrtvaško in grob. (dalje sledi.) - 8 Pred durmi (iz nemšč) Sem trkal na duri bogastva nekdaj; Mi dali skoz okno so vinar tedaj. Potrkal sem dalje na duri ljubezni; Petnast tekmovalcev je bilo ki jezni. Potrkal sem tudi na vrata časti; Pa tukaj le vitez vstop zadobi! Poiskal sem delavno streho odrok; Začul sem tam notri le jok in pa stok. Glej iskal sem tud’ zadovoljnosti dom; A nihče znal, — kje da ga najdel jaz bom. Pa dalje jaz vem še za hišo tihotno Kjer slednjič potrkam utrujen lahkotno Je marsikateremu gostu šotor Pa vendar je v grobu še mnogim prostor. Riickert. — 9 — Mlada izseljenka. (Ie jeune emigre) (iz franc.) Vživam sladke še spomine Moje mile domovine! Lepi Francje dnevi bli Oh vse mine! Domovina ljuba ti Biser si! Li spominjaš se kak mati, Znala naju negovati, Stiskala je na srce, Naju hkrati! Jej poljubljale lase Sve medve ? Veš li brdka sestra ti Grad li Dora še zlati, Veš kak stari stolp je bil V Mori, Zvon vrnitev je znanil Dan glasil ? Za jezera veš vode Krožile ga lastovke, Veter pihal je strašno Gibal vse, Solnce šlo je nad vodo, Čarobno ? Kdo Heleno dal je vkrast, Hribček moj in velki hrast! Njih spomin me žalosti Vzbuja strast; Po domu vedno koprni Skupna last? Combien j’ ai douce souvenance Du joli lieu de ma naissance! Ma soeur, qu’ ils etaient beaux les jours De France! O mon pays, sois mes amours Toujours! Chateaubriand. — 11 — II poeta e la so musa (iz furl.) - a—- Kak spomenico sem zložil Vrlemu Zorzuttu v poklon, Kak skrivnostno jo za krožil Nikomur znan diplom; Vam resnico če povem Je pol skrivnosti dem; , Če resno mi obljubite, Da dalje ne ponudite, Razkrinkam Vam skrivnost Brez lepotičja to novost. Dolgo pač vže traja, Da brdka Muza besediči Samo mi nagaja, Se brzo opraviči, Ko jo pa želim Pomp.či ne dobim. Ko strune pa napel Brž dobil odmev Osorno me zafrkne Da službe čas izdrkne. Ker poezija ni za me Ne prija za starost, Ki vseh nadlog je ost Ampak za mladino Koja brez truda še, — 12 Orje še ledino, Z domislijo le Njuna kri je zdrava; Kot včvrstila narava. Ter verze iz rokava vsiplje, Kot srčna žila vtriplje, Ki polni so šaljivk in šal, Kot jih pogum narave dal: Ona dragi gospodar, Poslušaj kaj trdila — Nezmožen mu vsekdar, Živahnost je otrpnila ; Vsprejme naj pač moj nasvet Vzlasti ker ima broj že let Lepo naj gre v pokoj. Ako pa brez mene, Živela bi težko Pri njej ostanem vendar Privadim se lahko, Njegova Muza pa Bo mu služabnica. Smelo pa trdim Da vedno se jezim Imam glas zveneč, Plakajoč, besneč Sonet zložen! Ter predložen. Černut che jai compunuda La dediča a Zorutt Černut che 1’ e nassuda Nissun no ja savud; C. Favetti. 13 - Marija od Parbani (La Madone di Barbane) (iz furl.) - O - I. V Barbano dobre duše V Barbano se podajmo: Marija tje nas vabi, Pojmo jo obiskajmo; II. Na tem otoko divnem Z procesjo nas želi; Trinajst stoletij je minolo Kar odpustke tam deli. III. Na-prijetni ti laguni Broj čolnov je okrog Polno žen in mož, Starčkov in otrok! IV. Zastav in križev Čarobna duha je snov; Slišat petje z svečeniki, Litanije več glasov. - 14 — V. Prišli iz Palme iz Ogleja, Iz Sanzorza iz Kjaština. So iz Burje so iz Vidma, Iz Gorice iz Krmina. VI. O Marija naši up, Se ponavlja iz srca, Marija ti kraljica lepa, Pros’ za nas Boga. ! VII. Na bregovih se odmeva, Čuje se Marije ime, Ime prelepo naše matei^ Do obnebja z vetrom gre. VIII. Zvonovi vedno tu zvonijo; Praznik vedni je: Pozdravljajo prihajajoče, Pozdravljajo odrsle. IX. Le na čolnič duše dobre, Gor na čolnič vsi stopimo. Marija tje-nas vabi, V Barbano k njej hitimo. X. Kolko njih je brez miru, Ki so prej nesrečni b’ li! Obupni došli v Barbano Zadovoljni proč so šli. — 15 — XI. O vladajoči suši, kugi, Ko so vojske, lakote, V Barbano vsi teko, Brž zginejo nezgode. XII. Marijo iz Barbane Kliče tud mornar, Ko vetrovi in valovi Je gotov na morju kar. XIII. Velika mati dobra, Kraljica oj mogočna si Nočeš da se kdo povrne Iz Barbane v nezadovoljnosti. XIV. Tud’ mi z prav živo vero Pokleknino brž pred njo, Jo prosimo, da pomaga Ter nas pelje v nebo. XV. Prosimo jo ponižnosti, Potrpežljivosti, pobožnosti; Prosimo jo, da nas varuje Vsega zlega zlobnosti. XVI- V Barbano duše dobre, V Barbano tje hitimo: Srce Marije tam nas čaka Odprto vselej vdobimo. G. Gallerio. — 16 - StVarnikoVa moč Tud stvarnika moč nam skrivnosti še tvori Zakonov neznanih izdatni je kup ; Paj tu je grmenje v daljavi uzori Tu vrača se moč, ko se bliža obup. Izgube ne plakaj, saj moč jih ogreje, Peruti ko zde se brez gibanja v neraku; Saj orel trli in leti najhitreje Ko zdi se, da giblje se več ne v zrahu. Če brzo utrudil te tek je na svetu, Zakaj strahopetno bi treba skrbet; Drevo če tud letos ni bilo še v cvetu Bo z brstjem obsipljeno vspevalo spet. 0 J!nf. Klostersky. ~ 33 lastovke: Les hirondelles (iz franc.) H Vječen na bregu Murinov sameval, Vojščak na železno zagraje naslonjen, Zopet vas vidim je — ptičkam veleval, Saj lastovkam bil sem jaz vedno naklonjeni. Selivke Bog v kam so nade podile V tople bolj kraje vže tolpoma greste, Brezdvombeno Francjo ste zdaj zapustile: O moji deželi mi nič ne poveste ? Nedavno minola vže leta so tri Prosim povejte m’ novosti takoj Prijetne seljivke kjer dom moj stoji Tam šnival porajal življenja se boj Okoli se vije vodonje tekoče, Bran bistrih valov pa se bije kot veste Vidile lego ste rodne mi koče: O dolinci prekrasni mi vič ne poveste? Morda se ktera je v gnezdu zvalila Pod streho kjer jaz se rodil sem nekoč; Tam mati nesrečna je mene zredila Cule gotovo ljubezni ste moč. Čestokrat mamka obupno priskaka Misli, da mrlič se vrnem kot deste; Posluša in plaka, ter solze pretaka, O njuni ljubezni mi nič ne poveste? — 34 - Sestra ljubljena se je poročila Vrlih mladenčev ste vidili broj Svatov in gostov je mnogo dobila, Slavnost po vekšal še pesmic je roj ! Tovariši mladi ki v boj mi sledili Kam jih osoda vodila li veste, Ali so srečno nazaj se vrnili O zvestih prijateljih nič ne poveste? Dolinco z koraki že stujec premiri, Lastivaš se kraja z ukazi veleva; Pod mojo se streho oblastno šopiri; Sestra pa žalostne pesmi prepeva. Zame pa bolj kot za mater ki moli, V sponah železnih obdan sem to veste. O nesrečah mi nič ne poveste ? Beranger. — 35 - HUTamCH3IG (iz hrv ) Oh ta sirota nescrečnina mala, Pod težko osodo je padla! Doznal, da nesreča preti, Naklonil sem jej pomoči. Črne jo sodbe sem hotel otet Odganjal sem s ceste jo spet. Pa tamkaj se taka vali'; Ravno ko automobil pridrvi' — Pridrdravši jo brzo zmečka. Nesreča pač strašna je b’ la, Ležala na cesti je v krvi, Ker automobil jo razmrvi. Povem, da mi bilo gorje, Priljubljena bila mi je; Kak brdka je revica bila — Mačka al’ muca tak mila. Provzročila strašni mi bol, Zdaj je britkosti dovolj. R. Devici e - 36 - VZ3IJ-H Oh davno pred nami ste bili, Iz kupe življenja ste pili; Počivate zdaj pa že v hladni gomili. Bogvekam nas vabite tjekaj na prag, Kjer srečanje mrtvih je groza im strah Koščice življenja drobe se v prah, Čestokrat čujem jaz tužni tu jok, Živih ločitev od mrtvih kak stok Življenje in smrt nadaljuje svoj tok. Živalcam rastlincam delivši vsak dan Tečne snovi kot zahteva ta stan Zemlje livada in žegnana plan Kril bo gomilo vam biserni prt; Z niorilno koso se približa tud’ smrt. Tam križe sem delal za mrtve, Čestokrat prosil jim zdravja, vrlin Ko videl ob grobu tu broj serce skupin. B. Bevk. - 37 RTUJ EC —□—■ Ptujec je bival na pusti skali, Solnce mu skoro nc seva! Hlad in pa megla okoli so stali — Cvetka nobena ne vspeva! Mrzli vihar se mu s kodri igral. Mrtev okoli mu svet, Čas je zgineval bežal Mladosti ptujčeve cvet. Kak pa mogoče — da ne obupa? Kot zlomljena cvetka pojema. Sreča za njega, da nič več ne upa Hladni le grob ga objema! Čakal bi vgodnosti veče? Oddaljen od svojcev z srcem z misli V sen se ljubavni zamisli, Vgasnuje že sam kot stenj sveče! Zemljski prt ga bo skril, Kje? Li je grob komu znan? Tam neobjokan bo zgnil — V grobu, v življenju-le sam ! Plakal pa nihče za njim ne bode, Kot je na domu navada že bila — Ptujcem vihar le zagode In enkrat po noči bo sova zaupila ! Karol Mynek Macha. - 38 — □ Vetrček tak milo veje Ljubezen ptiček žvrgoli; Solnčice se sladko smeje Le moje srce koprni. K cvetki popje se prigiba, Ljubav jej obljubuje. Deva pa možitev vgiba Le srce moje še tuguje. Po livadah cvetke vse Poljubuje solnca žar; Srcemoje bolno je Saj solza moči lice kar. Dobrine solnca jasne, Kaj cvetke mi cvetoče; Če srce bolno ugasne Se srce skrivno joče. Sladnostim bi se udal, Sveta skrivnosti zrl; Kar Bog je drugim dal Glej slepcu je zatrl. — 39 - Strmite če počivam, Saj v grob se kmalu zvrnem Z solsami se oblivam In želje svih srca vrnem. Ne vprašajte zakaj Osoda kot mogoče; Obsenči Vas nekdaj Vas najdem plakajoče. X. - 40 — Le rat de ville et le rat des champs Mestna podgana in poljska podgana. (iz franc.) -O- Ko mestni podgani dolgčas Povabi še poljsko pddgano, Jmela je mili .obraz, Telo pa je vitko udano. Na turški prepogi obed Tam miza pregrnjena bla. Pomisli naj sleherni spet Kak spretna zabava je bla. Jzvrstno kosilo zelo; Zabave ni manjkalo več; Glej slavnost prepreči nekdo, Ko ravno bil vsak je goreč. Pri vratih obsežne dvorane, Začula sta neki ropot: Brž mestna podgana vstane; Za njo tovaršica od tod. Krik je potihnil skončal Podgane pa skupno teko; Meščan je uljudno dejal: Pojejva še naju pečenko. - 41 De poljska: zadosti jedil: Jutre pa pridete k men’, Grajati vendar krepil Vaših obedov ne smem. Pa nihče naj mene ne moti; Ob času le prostem jaz jem. Zdaj z Bogom. Veselja se loti Ker strah le škoduje to vem! La Fontaine. 42 — (II flor de passion ) Zvečer ko snival se mi zdelo, Poslušaj sen krasan! Zdelo se, da trgam rože V vrtiču ki je prostran. Bleda, vela cvetka padla Boja zrela je na tla, Rožic krasnih broj pognala Cvetoča, bujna rast je b’ la. Nikdar pa videl nisem sličnih Dobil jih nisem še nikjer, To darilce za Marijo! 60 poklona moj’ ga smer. Da natrgal bi najlepših Tekal sem pač sem tertje; Ko pa vse so mi dopadle ; Nisem znal zruvati nje. Kmalu pa zagledal tam Da angeljček pri men’ stoji, Čarobno se začne bližat Bliščobno krilo mu sveti. 43 — Videl sem, da cvetlico zre Jedno glej rastočih tam Uljudno pač jo vzame, Vročivši mi jo sam. 1 Mi ginljivo de: Marjii Cvetka ta neznosno ugaja; Materi prežalostni Saj britkosti spaja. Pokazat nam je hotel Bog Z jedino cvetko v življenju Orodje ki uporabna b’lo Pri Zveličarja trplenju. Ima truje, ima sulce Ima kladvo, žeblje, križ: Nes ; vroči je Mariji To skrivnostno rožco viš. Zrl cvetko, angeljčka, Hotel vže sem djat... Pa v tem, Se zbudim in zgine Rožca angelj dem. Potem o" Mati sveta, Več nisem miroval, Dokler pravo cvetko, Nisem si izbral! Vdobil iz dobre vrste, Jo dam na tvoj altar, Marija ti preblaga, Pristuje tl ta dar ! - 44 — Osuplo zrem to rožo Veli mi kot se zdi: Misli, misli na trplenje, Ko Gospod za te trpi. Zrem pisane Marija, Na roži znake britke te Koje pretrpela na Kalvariji Za nas revne grešnike. Da zame si o boja, Cvetlica si spoznanja, Cvetlica upov mojih, Cvetlica si kesanja. * Kje najde se pa mati Ki vrline svojim daja, Kot naša vel’ ka mati, Ti ljubezen sladka raja? Giambcittisfci Gelerio — 45 Sura 99. „Potres“. Pismi al-llahi errahmani errahijmi, \J imenu dobrotljivega in usmiljenega Boga. iz arab. 1. Ko se bo zemlja drobila in tresla, 2. Ter bo zaklade vse brzo odnesla; 3. Osuplo vprašal bo človek kaj to ? 4. Tek in pa tok odpovedala bo. 5. Kot bo Gospod odobril se zvršiio. 6. Pridejo narodi v trumah, po d’ janj vseh plačilo. 7. Kdor le za težo bo mravljice dobrega storil, se bo veselil. 8. Kdor pa za težo bo mravljice slabega storil, se bo togotil. Kurcinun. 46 Sura 103. »Večerna molitev 14 . Pismi al-liahi errahmani errahijmi. \J imenu dobrotljivega in usmiljenega Boga. 1. Ob solčnem zahodu molitev! 2. Ker zlo je človeku voditev. 3. Vernih izjemši ki dobro vrše, 4. Ter se v vrlinah trplenja rešnice bodre. Wa alhasri ! Inna al insaana lafijhusrin. lila alladijna amanuvva wa 'amiluvv alssalihati wa asawa bi alhaqqi, Watawa asawa bi alssabri. (iz arab.) -O Kurcinun. - 47 Trije tovariši (iz nemšč). -- E Nekoč tovarš tri, S sovragom bili boj, Z orožjem vsi so šli Tje med ljuti broj. Avstrije je prvi bil, In drugi pa Prusjak, Deželo je slavil Navdušeno vsak. Pa tretji bil odkod ? Ni bil naš državljan, Mu ni iz Prusje hod, Nemčiji bil udan, So prišli na bojišče Kjer bliskov gromov vdar, Pa ude jim obišče Karteč vsodnih žar. Potrl je vse tri Jim smrtni udare zada; Glej jeden zakriči: Živela Avstrija! — 48 Pa drugi upajoč Živela Prusja de !, Jn tretji umirajoč, Kaj vendar on pove? »Nemčija naj cvete! To slišala oba, Ob desni' levi še Se zgrudila na tla; In padojoč nagnila Se vsak na svojo stran, Na njega naslovila Kot bila bi mu bran. Ko srednji je zaklical Nemčiji svoj vsklik! Ponavljala sodruga Bodrilni slavo krik, Zdaj angeljček prišel, Med ljuti bojni hrup, Je vejco oljke imel, Ko žrtev bili vkup. Na vstnih videl sled Naudušene krvi; Ko z geslom dveh besed Nemčijo vsak slavi! Peruti je raztegnil Ter skupno je vse tri, V višave gor potegnil Kjer sreča večna tli. m Ruckert. POEZIJE / III. DEL. Prestavil B. BEUK Pravice pridržane. Založil izdajatelj. V Gorici 1909. Nat. Seitz. Kraljica majnika. D Marija Majnika kraljica! Glej hoče te pozdravit maj; Le blagoslovi ga Devica, In nas stoječe tukaj zdaj., Marija Tebi mi velimo, Zelenje, cvet in vse kar je; Nebo, da skupno vsi krasimo Saj božjih vrtov kras to je. Zveste, pridne nas ohrani, Žena vseh kraljica si, In srčni beli cvet nam brani Livada maja ga krasi! Da nežnih cvetk že krog in krog V srcih vseh vspeva rast, V svetišča jih pretvori Bog Oživotvori maja slast. Te duše mrzle omahljive, Z obupom stalno se bore, Zdaj čiste stori ljubeznjive, Vesele-čvrste da so vse; Kot škrjančka, slavčka spev Kvišku pevajoč se vspno, Globokočutni njih odmev, Naj pesmi majnika pojo. — 4 — - Vijolica. - n- Med rožami je roža mila, Ki glavo k tiem je upognila, Pod listjem skrita zasajena, Boječa je in osamljena, Li veste pa katera ta? Ponižna je vijolica, Ki Mariji tak ugaja. Priprosta, modra je in bleda Prav čarobnega je pogleda Li rekli bi da lepa ni, Jo hočejo imeti vsi Še knezi, kralji in vladarji. Li veste pa katera ta, Ponižna je vijolica, Ki Mariji tak ugaja. Cvetka mehka vskipi Ki zjutraj nas razveseli: Porok in shodov dan na dan, Kinč je oken in dvoran Pogrešat se nikdar ne sme. Li veste pa katera ta ? Ponižna je vijolica, Ki Mariji tak ugaja. — 5 — Mladenka al’ nevesta si V čistih cvetko to drži: Vsak Marijo z njo obišče Ko stopi v cerkvo al’ svetišče: Vsak je, de: To cvetka moja. Li veste pa katera ta? Ponižna je vijolica, Ki Mariji tak ugaja. Ponižna cvetka, cvetka ugodna, Na tem svetu je podobna Dušam, kojim blišč, pozornost, Nedolžnost in brezmadežnost, Koje sabo bo Gospod vzel. Li veste pa katera ta? Ponižna je vijolica, Ki Mariji tak ugaja. Podoba, lišp je krasotice Plemenite te device, Tak dobra med vsemi že Mladenkami na svetu je. Da najvišjemu ugaja. Li veste pa katera ta? Ponižna je vijolica", Ki Mariji tak ugaja. Giambatfisfa Gallerio. Une biele Madonine Mi a donade il mio papa: Mi plas tant la so musine, Che ogni gnot la uei bussa. 6 - Svarila, nasveti. (iz franc.) Dalje. Čas je zaklad ki ga večni je nam podelil Vsak da bi mnogo dobrin in vrlin pridobil. Dobro uporabimo sveti zaklad, Da nekoč ne bo treba prispevati v sklad. Kedaj pa napoči ta dan ? Li zna se naprej ? Li mogoče naslanjati se na upe vselej ? Zamorete moji otroci izpovedati vsaki večer navodil: „Sem delo skončal pridobil in dolžnosti zvršil: Bogzna li zamorem še sam to priznati 1 . In zadovoljen, seboj vse dobro spoznati. Se vedno mojstriti, imejte korist in popolnost želim, Mislit na smrt in vrline to naj vzornost dobim, Radostno čvrstiti spretne navade, Občutili boste že predokus rajske livade. Ko solnce žareči poklic je zvršilo, Vročino, v valovih, po zemlji pršilo, Ko noč se zagrinja, vabivši k počitku sladko; Ustavite delo, hvaležni nasvetom lepo. — .7 - Da bo počitek pa lahek in miren, Razsodite kakor sodnik, ki je veren, Ter vašo vest strogo, vsporedno, sprašujte: Očistite dobro kot raj jo spoštujte. Dekalog naj vedno v vodilo vam služi, Ljubezen za čednost naj brambo pridruži. Hvalo recite Gospodu za vse njegove blaginje; Glejte nasvete ki vam jih podam so draginje. Smelo trdim, da tolmačili boste jih modro, Lahko noč Vam voščivši le spite mi dobro. Pourquoi j’ ecris en vers ces conseils ? ces ma- ximes? Parce que la memoire aime 1’appui des ri- mes. Puissent cadena et rythme, en guise de burins, Graver dans votre esprit ces vers alexandrins. En parcourant le sentier de ma vie j’ ai cueilli parfois, en passant, quelques fleurettes dont je viens de faire un bouquet, ptulot pour conserver un souvenir de ma peregrination que pour contempler les corolles"et aspirer le parfum de ces pauvres enfants de flore. Ce bouquet je 1’ offre au lecteur dans 1’ espoir gu’ il’ y trouvera quelques pensees de son gout. Gorice en 1903. Conte de Baguer ex Faute de mieux. - 8 .- Tom, Kempčana Knjigi. - o - Presladka knjiga si, Dobrote divne strinjaš, Nebeški rajski sij, 50 cvetke ki razgrinjaš; Iz skrinice božje ti 51 biser ki oblesti. II. Se vspenjaš kot drevo Mladike zlate imaš, Ki slavo ti pojo, Tak znake večne vlivaš; Tvoj glas ljubezni ščit, Je dušam vedno v prid. III. Plamen visok žareč/ Nebeški žar je vnel, Goriš ogenj plamteč, Ki srca vseh ogrel; Z žrjavco vse obdajaš Ter vernike porajaš. - 9 — IV. Potoček si z srebra, Z globine teče vir; Ki vodo sladko da, Požirek brez premir; Kdor pije zmerno prav, Ni žejen - onje zdrav. V. Si rosa krepčujoča Potrtih src nadloge; Vse proč odstranjujoča Telesne dušne toge; Če bol in rev je tok, Krepilo pošlje Bog. VI. Ti geslo pravo imaš V osrčju skrito je, Gotovi sled odkrivaš Ko zora vzhaja vže 1 Žareča kažeš zlata Življenja raja vrata. VII. ” Ti pristen si magnet Kazalo božje jeklo, Vsa smer prot nebu spet. Tje vse se je zateklo! Če ladji kaj preti Ti zreš prot' Golgati. Aus Rostorfs Dichtergartcn 1807, Seite 107. D. H. - 10 — Ptujega otroka sveti Krist (iz nemšč.) - o - Letel je ptuj otrok Zvečer na sv. večer, Skoz mesto glej odrok Ter gledal, luč krdel, Plamteče bde okrog. Pa vstavi se tako Ogleda svitli sij Zdaj lučke, zdaj drevo, In ven ga zro vsi; Oh bilo mu britko. Otroče plaka de: „Nocoj otrok vsak, Drevo in lučko vže, Ima ker bil brdak, Nobene ni za me! Doma še dobro vem, Ko sem pri svojcih bil, Tudi, men’ gorela vem; Je lučka ki dobil Glej zdaj pozabljen sem. 11 — Mi nihče ne odpre, Prostorčka ne ponudi? Oh hiše se vrste Kotiča v sili hudi, Ne najde se za me ? Mi nihče ne odpre? Saj nočem nič imet, Želim pa vendar le Se z drugimi bedet, Ogrevati srce!' 1 Na vrata, duri pika, Na okno in zapah, Nobenega ne mika, Povabit ga odmah; Ušesa vsak zatika. Kak oče vsak neguje Sočutje do otrok; In mati obdaruje, Presrčni ožji. krog, Otroče pa samuje. „Oh ljubi sveti Krist! Očeta, mater nimam Voditelj ti si čist. Od tebe vse dobivam, Če tud' pozabljen list!“ — 12 — Otroče roke vije Ker mraz pretresa ga; V obleko se zavije Po ulcah Java pa, Pogled mu daleč sije. Glej z lučko priskaklja Po ulicah nekdo, Obleko belo ima, Otroče prav brdko Vzdihe si poda. „Saj jaz sem dete božje Kot ti sem b’lo nekoč, Gotovo bo ti ložje. Obljubim ti pomoč, Kot zabljenih orožje; Navzoč sem vedno sam, Na skrivni pač način Zavetje vsakhnu dam Na cesti če udobim Li v sobi žrter tam. Tud, tvoje zdaj drevd, Otrok naj zablišči Na planem stalo bd Še v sobah tako ni Blesteče tak krasno. — 13 - Namigne zdaj z roko Navzgor do božjih cest, Kjer stalo je svetlo; Drevo ki polno zvezd Košato in vejato. Tak daleč, pa v bljižini, In sveče kak migljajo! Po v srca zdaj tišini, Mu vtisi zaigrajo Drevesce zre v istini. Mu bilo vse kot sen; Ko angeljčki nagnili Z drevesca so se ven Otroku namignili Dvignivši ga kot plen. Ptuj otrok se tako Povrnil je na dom, Kjer z Jezusom lepo: Je vžival sreče dom, Pozabil bol hitrč. Gciltsrio. — 14 — Bog obljubi Marijo Adamu in Evi. La Madone riVelade da Pio a Adam e a EVe. Prvih naših staršev glej Pregreha strašna je, Provzroči, da ljudje V slabem se rode, Ljube moje duše verne, Pozorno prosim poslušajte, Poslušajte in jokajte. Kot poglavar dežele, Je Adam srečno živel; V vrtu rajskem mir Veselje z Evo imel. Skupno mož in žena, Bla vstvarjena za svet, Da hranila bi sreče cvet. Oblečena b’la z štolo, Nedolžnosti cvetoče; V srcu črva nista cula, Vesti zelo pekoče. Potreb navadno nista imela, Ker vse preskrbel je Gospod Skrbeč za nje povsod. — 15 - V senci vseh grastlin, Kjer večno je življenje; Polno jabolk zrelih, Za ugodno še življenje Smejala se in veselila, Postavljena za bivat In srečo vedno vživat. Pa zlobni, in črni hudič, Srečo jima je zavidal Zvijačno prične govorit. Kak zapeljat jih vgibal Ko pa verjela, jedla Sta prepovedan sad Srečo skončala je brat. Skončala sta življenje, Ugodno in sladkb Ter z trudom in trplenjem Obdelovala sta zemljo Nehvaležno blo plačilo, Ja trud dobila hkrat Sta trne in osat.” Culi naših star’šev, Ste britko tužno zmoto; Čujte še Gospoda, Ogromno tud’ dobroto, Pozorno le poslušajte. Poslušajte in upajte. — 16 — To dvoje bitje plaho Nikdar ne zapusti: Videč deroče solze Krivdo jima odpusti, Kot dobri, mili oče, Ljubeč otroke vse Jih pritisne na srce. Sredstvo jim pokaže Zdravilo vsega zla, Obljubi jima. hčerko S časom bo prišla, Ki hudobi, z nogo, Glavo strla bo Ker provzročil zlo. Obljuba zgotovljena, Žila skromnima je upet Kot rosa v lapih vrtih: Na cvetlicah kravni cvet Ko sta mislila na hčer Jima vera up stori Da se potok solz suši. Ti si o Marija žena, Koje čudotvorni srd, Premagati jn imel Pekel in pa britko smrt: Tista božja Mati Da krivdo vso popravi Človeštvo z Bogom spravi. - 17 Te veliki Materi, Ki upanje sveta, Milosti in življenja Studence sladke ima, Drage duše moje, Misli vse, darujte Zaupno k njej zditujte. G. Galterio. A noi friulani deve essere ben noto il nome di Giam- battista Gallerio, parroco di Vendoglio, se dopo il famoso Zorutti, il Galierio tiene il primo pošto nella poesia friulana. La maggior parte delte poesie galleriane si trovavano sparse in parecchi opuscoli, ed alcune altre erano inedite. E il Clero delt’ alto Friuli penso di farne una raccolta per dedicarla a Sna Ece. Rev.tna il nostro veneratissimo Arcivescovo nella circostanza del suo compleanno. 11 progetto di questa pubbli- cazione non incontrč il favore del Clero solamente, ma ben anco del laicato; e molti esternarono il desiderio di poter avere uniti in un libro i componimenti friulani del Gallerio. Per cui gli editori offrono agli amanti del patrio dialetto il presente volume, avvertendo che il ricavato šaril devoluto a scopi di beneficenza Gli editori: Poesie del Giambattista Gallerio ded. a S. E. ill. e rev. Moris. Maria Berengo, arcivescovo di Udine. - 18 - E Pozdravlja src te naših vtrip Prežlahtna mila vsaki hip; Brez madeža in greha sad, Rojena si kot biser zlat! Pozdravlja src . ... Naj lepši venec sem ti zvil, Iz lilij, rožic ga vredil, Darujem kot ljubezni žar Marija Teb’ ga na oltar. Najlepši venec. Le vsprejemi venec čist, krasen, Naj bo priljubljen ti vsak dan, Tvoj venec naj me vzdradosti Ko blišč nebes mi zažari! Le vsprejmi. B. - 19 — U suetišču (iz češč.) . jiHisfiiia BlolrjoT O polnoči bla luna je' na'd' praskcpperkvijo tam, Otožen v božjem hramu le samevam sam ; Pa bleda luna — solzni polni svit, Je budil v mojih pr^^pif^lvo^en hlid. Morda v drugih? — J^Te F77. joj e, bltsč li senca Ne prodere grude, k^»-hY«Wo lV Ne spodi noči, ter ne^prezpoe^sejij-zaspan, Ne zdrami mrtvim srcam hrupni dan, Le spominke po gomilah srebrni mrtvaški žar Obseva krone, kipe, mjt^jji fi “ na m tri-.* diva inlo.q~tns!oa — . • bilft flip 50098 li 'J 'Ž‘d‘aj J vendar 'Vri več . h . Vroehtt tak h(/če ,bL ' ■ 1 5 q«ss^a v |^i ^ 9 ‘W- e ^č 1 P i , n g ! j inqu1tl tfiroia mi i5Š bld.svi im irnduna Ttslirnog c VsagVfa^b' Štiha : jy ,f khi r čt : šiftfmatk. ,!ir ’ •WBČ ! ilfia ri Vše kuha, Omani Ijfm^^všfe .HodIu os: rišita irioonločf sq UtrujenfipOStaŠe Od dela, Vročine .. Telesno 1 raztijžh, Nabira še sline! ntfohM IoidH Glej v travi tam čuje, Se ptiček valjd, Jeziček steguje ... Mu dihat ne da! — 21 — In sirk prav zares Prerano zori Se listje dreves, Grbanči, suši! Razbeljena zemlja Povsod se kroji.. Ker suša pričenja, Otožno se zdi! Povsod je le šum Prav britko je zdaj, Preblagi pogum Se vrnil nazaj ... Hribovje nabira, Oblake že v krog ... Grmenje prodira Počasno okrog ... Bog pride naj, veš ! Tak pravi nekdo ... Potrebni nam dež! Ponavlja vsakdo .. Glej! črn oblak Z strahoto preti; Jn grom prav krepak .. Brž bliz’ zabobni, — 22 - Jn grom že pretresa Furlansko ravan, Oh kake nebesa Kot vsodni je dan! Jn veter leden Srdit valovit, Prizor vrenjen Je vsem stratovit’ Nebo še jasni Že bliskati viš Blisk hiše zlati Preteči je piš!! Oblak vse zakrije’ Je piš pridrvil Glej pioha se vije Kot s škafa bi bil Brez mere vsake Strašan je naliv . . . Da jarke vodnjake, Je brzo zalil. . . Nevihta provzroča, Res tu pa tam zla; A sploh krepčujoča Oživlja vsa tla . . . — 23 - Toplota vsa mine, Neznosna več ni. Živali rastline, Človeka krepi! Sandenel, Lui 1874 Dree Blcrnc. L’ istat a 1’ e a 1’ ordin ! II >Gospod ti si velik !« — tak kličem ko v vsbodi Se dan kakor roža kristalna začenja, Nagon da življenje se včvrsti povsodi, Narava in človek se čilo uspenja Kedaj o Gospod se tak dober nam zdiš Kot takrat, ko jutra vstajenje krasiš ? »Gospod ti si velik !« — tak rečem ko sivi oblak Na obzorju poldnevnem bobneče preti In bliskni ognjeni zareči tvoj trak Že piše na tablo oblakov zapoved moči. Kje toraj Gospod se groznejši nam zdiš Če z bliskom in z treskom opoldne groziš ? — 19 — »Gospod ti si velik !« To zahod pove Ko dan že zatisne pretrudne oči, Ter v gozdih se pesmi premile glase In sladka otožnost povsod mrgoli. Gospod kje milejši so vtisi — uzori Kot čarobni krasni večerni prizori ? »Gospod ti si velik !« tak kličem molčanje Polnočno dežele če krije, Ko zvezdic blestečih igranje Se luna v oblake zavije. Ponosne j e kdaj namiguješ navzgor, Kot svetih noči če proslavlja te kor 1 »Gospod ti si velik !« — v vsaki prikazni, Saj nič ni tu večji, ker On je Največji; V strmenju in smehu ter joku in kazni, V pojavih dokazih smo tebi sledeči. Gospod ti si velik naj glasno znanim. Vsled tvoje mogočnosti močen strmim ! I. G. Seidl. LA M ORT DES OISEAUX Le soir, au coin du feu, j’ ai pense bien des fois A la mort d’ un oiseau, quelque part, dans les bois. Pendant les tristes jours de P hiver monotone, Les pauvres nids deserts, les nids qu’ on abandonne, Se balancent au vent sur le ciel gris de fer. Oh ! comme les oiseaux doivent mourir 1’ hiver ! Pourtant, loursque viendra le temps des violettes, Nous ne trouverons pas leurs delicats squelettes Hans le gazon d’ avril, oii nous irons courir Est-ce que les oiseaux se cachent pour mourir ? Ad Pesmi III. Del. pag. 5. Frangois Coppee. — 20 — ČAST IN SLAVA STVARNIKU (iz nemšč.) Če jaz o stvarnik tvojo moč, Modrost in pota snujem, Ljubezen ki je vsem čujoč, Tu molim razmišljujem : Občudovanja poln — res ne vem, Kak tebe bi povzdignil dem, Moj Bog Gospod in Oče ! Oko to vidi kamor gre, Je čudno tvoje delo. Nebo je lično okrašeno, Bo tebi slavo pelo ! Kdo solnce je pač gor pripel % In veličastvo kdo odel ? Kdo gospoda kliče zvezd ? Kdo vetrovom smer je tira ? Pa kdo nebo dežit pusti % Osrčje zemlje kdo zapira ? Z zalogo nas blagoslovi ? Ti veličastvo Bog moči! Dobrota tvoja vse rosi; Oblaki kamor segajo. Slavi te solnca žar, vihar, Slavi te pešk mor j 4, In črvič skromni tud vsekdar, Češčenje stvarniku poda Me lisp drevesa je pozval, Me setev kliče Bog jo dal: Stvarniku naj čast doni. — 21 Telo je človek biser žamet Ga božja roka naredila ; Glej duh je človek njega pamet, K spoznanju ga vodila ; Saj v slavo mu človeški stas, To vsakdanji je dokaz Dobrote tvoje velikosti. Poveličuj ti o moj duh ! Njegovo sveto ime ! Naš oče ti deliš nam kruh , Ves svet mu Amen de ! Ves svet Gospoda se boji Ga z upi vedno rad časti ! Pa kdo Bogu bi pač ne služil 1 Gellert. IL G A R 0 O N Saute mon petit chien, Dit le petit Adrien Attrappe ce beau ballon Qui est si rouge et si rond. Je le jette bien haut Si tu fais un grand saut, Tu peux me 1' enlever Et ou tu veux 1’ emporter. Pinet saute et aboie Adrien lance la baile sur le toit La balle retombe sur finet Le petit chien 1' a vite attrapee. Bar. Falkenhausen. Ad Pesmi. — 22 — GLUHOUHA MAMICA (DAS TAUBE MtfTTERLEIN) (iz nemšč.) Ključavnico vrata kdo tiho otvori 1 Kdo zmuzne zdaj v hišo pač se ? Glej sinko nazaj se je k materi vrnil Postarana gluha je že. On vstopi pa ona ga nič ne opazi ; Sedeč le kolovrat vrti. Z spodobnim pogledom zdaj stopi pred njo, Jej »mamka« uljudno veli. Ko on govori ga pogleda v obraz, Pozornost je čudna v njej hiši! M gluha za milodoneče besede, Že z samim pogledom ga sliši. Mu stegne od daleč roke razprostre ! V naročje se zvije je suha. Pa čuje mu srce goreče že hit? Oh mamica skrbna in gluha. Se vidla je v družbi vzornega sina, Tak blaga in mila čepet — Jaz stavim da mamica gluha takrat, Še čula je angeljčke pet. Halm. — 23 — A konečno vendar začuje, V prestrašnem viharju še drugi ropot: V zametih : že skor omaguje, Pa pride nek pes, da iztrebi mu pot. Kak psiček radostno zalaja, K popotniku skoči leteč : Plen smrti za enkrat ostaja , Krščanske ljubezni, en čudež je več. PREGHIERA Alla mente confusa Di dubbio e di dolore, Soccorri, o mio Signore, Col raggio della fe. Sollevala dal peso Che la deolina al fango; A te sospiro e piango, Mi raccomando a te. Sai che la vita mia Si strugge a poco a poco, Come la cera. al foco, Come la neve al sol. Ali' anima che anela Da ricovrarti in braccio, Rompi, Signore, il laccio Che le impedisce il vol. Ad Peezije IV. Del. pag. 14. Giuseppe Giusti. — 24 ZVEST KONJ (DAS TREUE ROSS) (iz nemšž.) Konjiča jaz sem zgubil, Moj jabkosiv konjič. Bil zvest v življenju mi, Bolj zvest se ne dobi. Je vlekel vlak — voziček. Ko hotel pa je umret, Pogledal milo me, Kot hotel govorit: T’ ne morem več služit Moj jezdec zdaj adje ! Življenje ko skončal, Pokopal sem ga v tla Na tratici nasip Tam v neki senci lip , Spomin naj venča ga. Hoffmanu von Fallersleben. M E T ULJ (LE PAPILLON iz. franc.). Rodil se spomladi umrje ko rožce zvcno, Z peruti zefirja prot nebu frli Na cvetkah cvetočih se ziblje lepo Omamljen vonjave bliščobe leti Otrese peruti prahu še prav mlad Kot veter se dviga v višave vseh nad Kak čarobna pač je metuljčka osoda Željam brez počitka jednači svoboda Glej stvaric na zemlji povsod se dotika Potem se prot nebu radosti pomika Lamartine. — 25 LE PAPILLON Naitre avec le primtemps, mourir avec les roses Sur 1’ aile du zephir nager dans un ciel pur; Balance sur le sein des fleurs a peine ecloses ; S’ enivrer de parfums, de lumiere et d’ azur ; S’ecouant, jeune encor, la poudre de ses ailes : Voila du papillon le desin enchante. II ressemble au de sir, qui jamais ne se pose, Et sans se satisfaire, effleurant toute chose, Betourne enfin au cieul chereher la volupte. Lamartine. V S T A J N J E Vstani vstani solnce zlato In na zemljo posijaj, Vzbudi, vzbudi, log in trato, Vzdrami gore, gozd in gaj. Drevje z cvetjem in zelenjem ; Tn zamrli svet ogrej, Ptičke nam privabi z juga Da nas zopet vzvesele. Naj izgine žalost tuga, Ki je legla na srce. Led raztopi na planini, Cvetka hoče že na dan, Sneg raztaji po rebrini, Breg odiči in ravan. Raznobarvna naj obleka Mlade rožice krasi, Da opomnje človeka — 26 Na Gospoda vseh stvari. To vzbujenje to življenje, Vse Mariji naj velja, Vstani človek da vstajenje, Tudi tvoje čast Ji da. I. T. J UTR ANI A PESEM (MORGENLIED) (iz nemšč.) Dani se z vslioda, Povsod se že dani. Se zbudil je škrjanec, In slavček žvrgoli. Oblake rudeči Že solnca zorni svit ! Se vid vršiček gozdov Dol sivi se svetit. Cvetlice zopet kvišku Z obličjem gledajo ; Z solzami še na licali Žar solnca spevajo. Če britko tud’ trplenje, Pogum ti le kali, Poglej zaupno k nebu, Kot cvetka ki vskipi ! In mir se ti povrna Še v polni radosti, In kakor tu na svetu. Tak v prsih se (glasi) dani. Hoffmann Feuchtersleben von Fallersleben. — 27 METULJČEK IN DEČEK (iz ital.) Nestalen metuljček Letaj e frli; Zdaj brzo visoko Počasi hiti. Po trati zeleni Se ziblje in gre, Oh z strastnim pogledom, Mu deček sledi. Ves vpehan ga goni Letaj e hiti ; Dokler ne vsede Se gor mu na cvet, Na tihem capljaje, Glej kmalu sta vkup ; Že srce prešinja Mu strah in pa up. Je zbegan obraz In tresoče noge. Hlastno cvetlico Zdaj zgrabi z roko ; Z cvetlico metuljčka Pa v jame lepo. Ki - skoro pogine. Pjan od veselja Fantiče pokliče ; Privabi jih hitro ko igra jih miče. Vse hoče imeti Še zbrane okrog. 28 Krasen predragi ! Glej plen mu je skrit Vsak hoče da ve Vsak hoče da vid. Ter koče počasno Jim prste odpret Barvo blestečo Opiše lepo. Lepega plašča še Purpur — zlato. Vse vtise, poteze, Čarobo, krasoto. De Rossi. DER WEISSE HIRSCH Es gingen drei Jager wohl auf die Pirsch Sie wollten erjagen den wei!3en Hirseh. Sie legten sich unter den Tannenbaum, Es hatten die drei einen seltsamen Traum. Der er ste: Wir hat getraumt, ich klopf’ auf den Busch Da rauschte der Hirseh heraus, Husch, Husch ! Der zweite : Und als er sprang mit der Hunde Geklaff, da brannt’ ich ihn aus das Fell, piff, paft'! Der dritte: Und als ich den Hirseh auf der Erde sah, Da stieio ich lustig ins Horn, trara ! So lagen sie da und sprachen, die drei, Da rannte der weiBe Hirseh vorbei. Und eh' die drei Jager ihn recht gesehen, So \var er davon iiber Tiefen und Hohen. Husch, Husch ! piff ! paff ! trara ! Ad Poezije VIII. pag. 27. Uhland. 29 Ptički : Ribe : Ptički: Ribe PTIČKI IN RIBICE (iz ital.) Rib’ce, rib’ce ve Srečne bolj bot mi ! Če sovragi vam prete Z mrežami in trnki Spustite raje se v globino Morja, rek in kdo Napad poskušal bo ? Ptički ptički vi rečni bolj kot me ! Saj najdete vi skok Prost odprt vam tok ; Frlite daleč tje — Kamor strel ne gre. Gor v oblake kdo — Napad poskušal bo? Po kateri zračni del, Al pa obsežna plan, Nas skušenj bo otel — Da bode orlov bran ? Kdo pa nas “ohrani ? Ter strašnih hitov brani, In roparskih še rib Grozečih vsaki hip. Ne godrnjaj bedak ! Ne misli, da le tvoje ; Ker umerjočih vsak Trplenje ima svoje . — Bertola. — 30 — JADRANSKEMU MORJU (ir hrv.) Oj silno večno moje morje sinje ! Kak čarobno si ti v očeh ljudi, So mirne vendar tvoje modre grudi, Ter sanjaš dosti z dušne oh globinje ! Vse divnejši si moje morje sinje ! Besneče pač sumiš ko val se dviga ; Ko naše brdo tvoja prša vžiga Peneče se beliš ti kakor in j e ! Saj ti svedok si naše prošle slave, Minolih dni junaških vojnih bitk ; Požiralo glej sekane si glave. Oh padlo broj junakov je prevrlih. Lepoti tvoji duša se mi klanja — In prošlost naša o tebi rada sanja ! Adolf Makole. LE MOINEAU ET LA COLOMBE LE MOINEAU. Comment se fait-il done, ma soeur, Que P on t’ aime, qu' on me rejette ; Que 1' on t' accueille avec douceur, Qu’ avec humeur on me maltraite 1 Cependant, je suis plus adroit ; Je puis, par mainte gentillesse, Charmer la maitre et la maitresse ; J’ ai cent fois plus d’ esprit que toi. — 31 LA COLOMBE. C' est, mon frere, qu’ on vous accuse D’ etre un gourmand, d’ etre un voleur ; Vos prenez ce qu’ on vous refuse Moi, ce qu’ on m' offre de bon coeur Vous avez plus d’ esprit, mon frire, Plus d’ adresse, plus de savoir ; Mais, lor,squ’ on 1’ emploie a, mal faire II vaudrait mieux n' en point avoir. Ad Poezije III. Del. pag. 28. Grenus. LEKCJA KANUTA VELIKEGA (LA LECON DE CANUT LE GRAND) (iz franc,) Kanut bil je črnega morja lastnik, Absolutni Angleške dežele vladar, Ki grozne je kneze podjarmil vsekdar, Na breg se vsede nekoč oblastnik. Vpričo magnatov motreč je ostal Li mogočnost človeška pepel bla vsak, Kot pih al pa dim in pa dneva oblak. Pa modri je kmalu kar hotel spoznal ; Peneči valovi pričeli se dvigat, In smeli so njega kot sužnega bičat, Ki nosil je žeslo postave — dajal ! Tedaj pa sin Svena z razdvojeno brado, Se dvigne vladarju da vzvišeno nado, Zdaj krono odloži in de : Bog je kralj ! Claudius Popelin. — 32 — POPOTNIK V SNEGU (LE VOYAGEUR EGARE DAS LES NEIGES) (iz franc,) Pokriva vse sneg in pa led, Po zraku plahute debele lete, A ne da b’ odnehalo mlet, So skrite Bernarda visoke gore. Pa dalje se gre le razgraja. Na vrhu samotnem le senca leži, In zadnjič vihar mu razsaja, V ponočnih vetrovih se orel glasi. Prizor ga je mučen strašil, Popotnik več dalje ne sme je potrt. ; Od mraza upehan in truden je bil, Ob robu prepada že čaka ga smrt. Zamišljen je — komaj se ziblje, Zaspi ter o ženi otrokih sanja ; Sneg mrzel pa njega obsiplje ; Je v strahu — da kmalu življenje skonča. Mu ura skončuje vže teke, Ko v strašnih teh krajih rešitve mu ni, Pokriva premrazene veke, Mu britki zaspanec zapira oči. Začudenje brž je strašno ! Se zdelo, da čuje zvončklanje zvona. Šumenje doni na uho : Naenkrat svetloba po noči je bla. Chenedollt. POEZIJE PRESTAVIL IZ RAZNIH PTUJIPI IZVIRNIKOV B. BEUK KURAT X. DEL TRIESTE. STABILIMENTO TIPOGRAF1CO L. HERRMANSTORFER I9IO / — 3 — Č E E g N J E (LES CERISES) (iz franc.) Okoli kramar potujoč, Glej maj ki rad ljudi iznenad : Slučajno se mu bližajoč. Sem črešenj videl prvi sad ! Ta lep rudeč okrogli sad, Na postelji zelenja stal, Saj došli so za nas skušat Okrašen voz od vrh do tal. Od takrat so otroci stali Na ustnih bistrih - kot zlato, Ter po obedu so vriskali, In devali jih za uho. Kak trgal vsak je črešnje rad. Pikantno zrele pojedo, Veseli ščinkovci igrat, Za senco lepih vej gredo. Pa srce moje se zapira ? O daljni snivam šg mladosti, Zaslužek smehu se odpira, Ki polno je brez skrbnosti. Takrat me-mati je prijela Še v roki šopek je visel ! Ginljivo me je pač objela, Ko prve črešnje sem imel ! Alex Piedagnel. — 4 — A H A S V E R (AHASVERUS) (iz franc.) Že let osemnajststo brez vsega počitka, Povsod pod obnebjem nekdo se potika Kot stari popotnik le vračal se je, In hodil ves truden v roke in noge. Je morna utrujenost trla moža ; Ki šel brez počitka in upov do sna, Se vlačil kot ranjen, ki hoče bežat, Pet vinarjev čulo se v žepu rožljat, Mu brada je v burji pa v snegu noge. Plezavši nekoč na strmine Norvegje. Je vsklikal prot nebu popotnik potrt, Kak sladko skalovje — kjer čaka me smrt: Tu sneg mora pot mi obraza zmrznit, O Bog to je kazen — ne vem kaj storit! Da mogel bi vendar o Bog jaz umret ? Pa ravno v tem hipu prosjak ki trpet, Kot jud naveličal se je in gugal. Zdaj Ahasver starčku je mavho podal, On suknjo njegovo na rame ogrne ; Storivši to — sede -— in mrtev se zvrne. Catulle Mende-s. SIROMAKOV PLES (LE BAL DES PAUVRES) (iz franc.) Kaj ognji umetni se vžigajo res ; Bogate vabeč že na slavnostni ples. Kaj tam pred vhodom kjer mrzli prepih, Glej dečki so trije in mati pri njih. M plesna zabava za take ljudi ; Trpeč in potrti od glada so vsi. Presrečni veselju smeji se nebo ; Plesajte otroci mi kruha dobo. Dobrota saj prija krasoti obraza ! Tud jaz sem bla zala in lepega stasa ! Sirotam dajala darilce sem malo ; Tak dajte kaj mojim — da rekla bom hvalo ? Oh ptički ubogi kaj v bedi ste trnja, Kaj treba jim sence in malce še zrna. Presrčni veselju smeji se nebo ; Plesajte otroci mi kruha dobo. Bil žene je glas ki telesno je zdrava, Z otroci brez strehe zavetja pa tava, Sirote varuje— na nje §e ozira Ko tolpa plesalcev na trgu se zbira. Oh revčki so zrli le lišp lepotičje, A ona ozira v darila obličja. Presrečni veselja smeji se nebo. Plesajte otroci mi kruha dobo. X. AU POETE ROM SARD. L' art de faire des vers, dut-en s’ on indigner Doit etre a plus haut prix que celui de regner. Tous deux egalement nous portons la couronne : Mais, roi, je la re§us; poete, tu la donnes. Ton esprit, enflamme d’ une celeste ardeur, Eclate par soi — meme, et moi par ma grandeur. Si du cote des dieux je cherche T avantage, Ronsard est leur mignon, et je suis leur image. Ta lyre, qui ravit par de si doux accords, Te soumet les esprits dont je n’ ai que les corps; Elle t’ en rend le maitre et te fait introduire Ou le plus fier tyran n’ a jamais eu d’ empire. Elle amollit les coeurs et soumet la beaute, Je puis donner la mort, tol T immortalite ! Ad Pesmi III. Del. pag. 7 Charles IX. CVETLICE IN OTROCI (iz ital.) Rož majnika zalih škrlatnih cvetličje, Kot čilo nedolžnih otrok je obličje : Ko iste na svetu bi trnja ne imele, Bi srdi in mržnje otrok ne vspele ! Vam to in pa ono prikrival ne bom, — Vse stvarice imele bi krasnejši dom. Di maggio alla rosa leggiadra, vermiglia La fresca dei bimbi faccina somiglia ; Oh, se non avesse la rosa gli spini, Ne avesser capricci, ne bizze i bambini! Si T una che gli altri — non ve lo nascondo — Sarebber le cose piu belle del mondo ! Fiorentino. 7 ZIMSKA PTICA (iz hrv.) Čaru je zima — zvoki vsi molče, Nebo je temno kot, preproga siva, Kot drobno perje sneg se doli vliva Na gole puste sela in brege. Na golo steblo ptičica je sedla : Od mraza vsa se trese in še strada : Ki onemogla skoro je od glada In peva tužno pesem — nevesela. Ko suho rmeno, velo, listje pika Življenja zrušile so se vezi, Zdaj dušo mojo črna slutnja stiska. A srce okovale so verige, In plaka, — liri poka — bolna žica Na steblu zdaj sameva zimska ptica. A dol j Mahale.. IZ KNJIGE- UGANK (AUS DEM RATSELBUCHE) (iz nemšč.) Polje belo črno posejano je ; Marsikdo pa mimo gre, Vendar kaj na njem ne ve. (P sava) 8 Iz zemlje rasem, Vsakega oblačim, Kralja in cesarja In njega ki prosjači. (Lan konoplje). Kovaški revni sluga zdrav Nimam rok pa kažem prav ; Nimam nog pa treba it’ Noč in dan na straži bit’; Ko vležem se k počitku pa, Potem vsakteri zamrmra. (Ura). Od mamke ko sem šel Sem belo srajco imel ; ko Bog zelenje dal Povsod ga je nas tlak Krvi in vina vlil Srce trdo ušil. (Črešnja). Vsaka reč na zemlji še, Po vodi in po zraku gre, Pa vedno dokler ne umre ? (Se stara' 1 . Prvo ne malo velja, Drugo pa ni pretežko ; Vse moje ti upe poda Vendar ne upaj zelo ! (Morda). Kakorkoli se vrti Na desno ali levo tje Če roka tvoja mu sledi Mora iti ravno že (Črtalo) Če je mrzlo je toplo Če je toplo je mrzlo (Dih.) D. Simrock. 9 NAJBOGATEJŠI KNEZ (iz nemšč.) Sloveč glej v vezani besedi Dežel vrednost ljudstva broj, Tam nemški knezi so sedeli V Vormzu na dvoru carja. Res krasna knez Saksonje de, »Dežela moja je in moč ; Hribovje polno je srebra Ga v zemlje rovih skrivajoč.« Deželo mojo bujno glejte, Rene de volilni knez, Poraja v dolu — zlate setve, In rujno vince tudi vmes. »Velika mesta — in gradovi Bavarje Ludvik pravi, Deželo mojo bogate Zakladi ki v naravi.« Eberhard ki imel brado Virtenberga ljubi vzor, »Dežela moja nima mest De srebronosnili nima gor.« Neguje biser vendar skrit, Tu hribov je osrčje, Saj glavo lahko položim Podložnikom v naročje.« De koncem še vladar Saksonje, Tako Bavarje in pa Rene ; »Grof z brado vi ste najbolj bogat, Vaš kraj ’ma žlahtne kamene.« Kerner. — 10 — MOŠKO OROŽJE (iz nemšč.) Naj brez orožja mož pač ni ! Ne menim namreč meč, Saj isti tudi ga časti, Če mož in meč sloveč. Orožje drugo se dobi, Katero Bog pripne, Li biva tudi v sužnosti Mu moč oblastna je. Orožje tako glej je um, kot bistri mirni čut, Mu nizko podlo vse le šum, k Najvišjemu se trud. Pritisk osode če ga tlači, kot skala je strmeč, Od desne se ne razkorači Pogum mu vedno več. Orožje tako čustvo je Izvirajoče iz srca, ki igri solz odprto je, Le pravi bol velja, Ljubezen pristna mu je žar Ki vedno ga krepi Za vso krasoto pač nikdar. Se zrna ne pusti. Beseda je orožni kit ? Razuma je odmev, Kot trdni grad in varni ščit, A ne dobička gnev Prostor in čas krmilo hkrat, Meden je taki nalog, Je v revnem času bogat sklad Dobrin, bodočih zalog. _ 8 7. G. Seidl. 11 Ž I V L J E N J E (LA VITA iz Ital.) Zakaj želet življenje dolgo ? Pa kako radost isto strinja ? Saj sreča vsaka je trplenje. — In reva — sleherna starost : Kak strahopetni za bodočnost: Le igra smo ljubezni sreče : Oh teža let — potem nas tlači Ko stare vspremlja vzdih in bol Zdaj bega nas le up imetja ; Zdaj tare nas izgube strah. Ter vedni boj krivične muči : Oh sence domišlije sen, Vse bedarije in norčije Tu nas vseh so le skrbi ; Spoznavat dom in zmoto Se prične po tem se umre. Metastasio. LA VITA •-r=*>- Perche bramar la vita ? e quale in lei Piacer si trova ? Ogni fortuna e pena E miser'a ogni e ta. Tremiam fanciulli D’ un guardo al minacciar siam giuoco adulti Di fortuna e d’ amor ; gemiam canuti Sotto il peso degli anni -- : or ne tormenta La brama d'ottenere; or ne trafigge Di perdere il timore. Eterna guerra Hanno i rei con se stessi, i giusti 1' hanno Con P invidia e la frode. Onore, deliri Sogni, follie son nostre cure ; e quando Il vergognoso errore A scoprir s’ incomincia, allor si muore. Metastasio. — 12 — SLEP IN KRU L J EVI (LE AVEUGLE ET LE PARALITIQUE) (iz franc.) Vzajemno bodriva pomagajva si, Bolj lahko bo breme težav : Če dobro bi bratu skazal — V tolažko je zlo če se voljno trpi. Konfucij dejal je ta nauk naj prešine : Prepričajva ljudstva in narode Kine, Sledeči dogodek jim on ponovi. Se zrlo v Aziji je mestice stat V njem sta živela nesrečnika dva, Kruljevi slepi — kot revčka oba. Prosila nebo sta življenje skončat : Pa prošnja ni mogla nikdar obveljat. Zbog klicov donečih pa smrti še ni, In kruljevi v postlji na trgu leži, Oh brez milovanja začne trepetat : A slepi, ki vse mu škoduje, Je bil brez opore vodnika, Da revčka še psiček ne čuje, Brez spremstva okol se potika. Nekoč pa se glej pripeti — Da kruljevi v tmini kjer cesta se vije, Pri nekem bolniku čepi; On čuje že vzdihe in dušo že bolest obsije Ni tak kot nesrečni nervozni. Kot ti in pa drugi, da bi tugoval. Zlo muči pač vsacega on je dejal : Pojavi britkosti so grozni Saj tare vznemirja različno naj’ zlo : Združiva se braetc lahkejši mam’ bo Oh kruljevi, le ; kaj ne veš ti moj brat A sam še ne morem koraka storit. 13 In tebi pa manjka potrebni še vid ; Kaj združila revo bi naju še hkrat ? Kaj praviš ? poslušaj zdaj slepi veli ; Saj svojstev potrebnih ni treba iskat ; Ti čvrste noge jaz pa zdrave oči : Potrebne darove imava oba, Glej jaz te bom nosil — in ti me vodil. Prijateljstvo naju nikdar ne skonča Čegava usluga koristnejša -je, Bom hodil za te in ti gledal za me.» Florian D 0 M 0T OŽJE (HEIMAVEH iz nemšč.) ■Če v daljne tudi kraje greš, Na breg, v strmino v zadnjo vas, Pa v duši tvoji vendar žreš Presladki domovine glas. Če zginila so tudi leta Ki trgala vezi tidino, A hrepenenje ti obeta Še rajskomilo — domovino. Če solnce sreče tud’ žari Na tvojo sladko pot uprto, Pa sreča radost ne vgasi Željo tje v dom odprto. Tak domotožje nas krepi Z mnogovrstnimi čarih, Da konečno nas res bodri Ter v pravi dom nas preseli. Dieffenbach 14 MOJA RADOST (LE MIE GIOIE) (iz ital.) Ves zbegan greni na kak izlet; In vožnja z vlakom me vedri ; A morska kopel še polet, Veselje radost zdravje mi. Pa ni le razvedrilo to Notranje živce mi čvrsti, Veselje v srcu pa mi vžgo Še druge resne bolj stvari ! če v šoli slabi red dobim Pod kožo vse zamrgoli Veselje srca brž zgubim Goreč sem poln že skrbi Saj večje nič ne more bit Kar zadovoljnost srcu da Kot znat in z roko občutit Da radost mamke sem doma i torenhno. LE MIE GIOIE (MOJA RADOST) lo vado matto per le scampagnate ; M' elettrizza un viaggetto in ferrovia : I bagni al mare, quando vien 1' estate, Mi fanno uscir di me dali' allegria. Ma non soltanto cio che mi diverte Tocca 1 J interne mie corde giulieve. Quante esultanze m’ hanno in seno aperte Le cose anche piu serie e positive ! 15 Se alla seuola il mio compito riscote Un biel dieci non sto piu nella pelle ! Ogni gioia dal cor su per le gote Mi šale in fiamma e me la fa piu belle. Ma non v’ ha nulla, nulla e non e strano Che maggior contentezza il cuor mi dia Quanto il sappere ed il toccar con mano Ch' io son la gioia della mamina mia. Fiorentino. DUHOVNIKU ZA GOD (A UX PRETRE iz franc.) Vi ki previdnost razlagate tu Božje in druge vrline nebes, Služabnik pobožni ste sloge — miru — Duhovnik ki poln ljubezni ste res ! Povzdignem — pustite v proslavo moj glas Vaše dobrote zdaj javno pohvalim, To je voščilo ki Vam ga podarim Saj Vaše srce Vam je vzvišeni kras '? Godovih Vam danes prijetni je čas, Da večnega vsegamogočnost Vstregla bo mojim željam Ugodnost, veselje, radost V vezilo —molitev Vam dam ! Oh sreče tu stalne na svetu pač ni Učini o Bog, da bo rajski naš dom, Vsaj duše nam rešil pogubljenja spon Mir seva naj vedno in rajski še sij ! Nebo naj pač vsliši vse moje želje, Ko up bo naš sleherni takrat skončan Bo venec zaslužen na glavo Vam djan ; Oh takrat bo praznik — za angeljce vse ! J. F. D. — IG — LES FTJNERAILLES DE L’ ANNEE (POGREB LETA) (iz franc.) I. Žar solnca ni več tak žareč in pa vroč ; Oblak je mokroten ; Grmovju že peša pojema vsa moč ; In vrt je suhoten ; Glej leto že vleglo se v temno je krsto Počiva mrtvo ! Le stopite v kodrih se vvrstite v vrsto, Le pojdite mesci, ves sprevod da bo Ti listopad, gruden, prosenec od tod Zapadi snega ! Na listje osušeno velo in prod Okoli groba ! II. Pred včeranjem vidla se lastavka it, Je zadnja odšla. In čul sem šumenje se vedno daljit Deročih voda. Oh zarja že kaže solzeč se bridko, Podviže prav rano: Le semkaj oblečeni sivo črno In plašči so bili pokriti že s slano ; Le pridite mesci otožni z splzami v očeh Vaš kinč duhomoren je poln vteh, Za krsto kjer leto zaspi. III. Dež lije oblaki rosijo vso tal Mlakužne vse skorje. — 17 — In grom se v viharju razlega iz skal Pretresa obzorje. Saj kuščarce šle so k počitku od tod, Glej luknja jih skrije. Le pojdite zdaj bo pogrebni sprevod, Vsak mesec kot spremstvo naj sije : Oh leto že umira oh mesci le plakajte vi Prekasno je bilo, Na grobu cvetličje naj kmal’ vskipi Broj solz ga zalilo ! Autran. LA HONDINE DEGLI SCOGLI Fuggon nei rai lucenti Del sol la vele e i venti Su 1’ onde aperte. Contro segreta cala Le verdi acque profonde Dormon coverte Di rupi e selve obrose. Alte, silenziose Rondini volano Tra gli ermi sassi, calano, Salgono, girano, Posan, rivolano. Ombra lor dona e fidi Asili e saldi nidi Lo scoglio mesto. Povero e muto e il sito, L’ augel povero e muto ; S’ aman per questo. Ad Pesmi VIII. Del. pag. 27. A ntonio Fogazzaro. — 18 AMEN KAMENOV (iz nemšč.) Od starosti slep pa kljub temu še pridgal, Je Beda veselo poslanstvo nebes, Od mesta do mesta, ter z vasi v vas Pobožnega starčka je vodil vodnik, Da božjo besedo je živo razlagal. Ga pelje nekoč njegov deček v dol, Ki z kameni bil je posut in nastlan. Z lahkoto ne z zlobo zdaj deček de ja : Častitljivi oče tu mnogo ljudi Je zbranih ki čakajo tvoj’ga govora“. Zdaj slepi se starček vzdigne takoj, Izbere si tekst ga prav spretno razlaga, Svari, opominja, preti, in tolaži, Ginljivo, da solze mu mile kapljajo Ter močijo rosnato sivo mu brado. Skončavši zaključi pa kakor spodobno Še očenaš zmoli in tak govori „Saj tvoje kraljestvo in tvoja je moč In pa veličastvo na veke še vse“. Vže tisoč glasov zdaj po dolu doni Oh Amen častitljevi Oče ti Amen !“ Zdaj dečko se vstraši skesano poklekne Svetniku odkrije spove mu svoj čin. „Sin“ de mu pa starček „Kaj nisi še bral: Ljudje ko molče govori pa kamen? Ne šali v bodoče se z božjo besedo ! Ker ista je živa in čvrsta in krepka Saj kakor dvorezni in ostri je meč Če srca človeška nalašč okamne, Tak v kamnu se gane človeško srce“. Kosegarten. — 19 PREMAGALEC IN STARČEK (LE CONQLTpRANT ET LE VIEILLARD) (iz franc.) Premagalec : Oh pot sem med lovom tam v gozdu zgrešil ; Izpelji me starček premili ti ven. Starček : Pustite dirjalca, skakalca saj vam bom sledil: Hodiva — držite korak je utrujen. Premagalec : Li nepoznan sem ti mar ? Starček : Še vidil te nisem nikdar. Premagalec : Iz potez in korakov pač spoznal boš ti ? Starček : Gospod saj le v miru pod streho sem živel vsekdar. Premagalec : Saj dvajset že let je — kar svet me slavi : Pogum mi podjarmil je mnogo držav, Ker v miru in v vojski ime me časti. Pred mano se treslo je vse. Starček : Pozornost le delu in trudu sem dal, Spoznati ne morem vas še. Premagalec : Kaj ti ne poznaš me !. Pred letom glej čin sem zvršil Ker tvojo sem rojstno državo podjarmil z orožjem razdjal, Ter kralje premagal si tron osvojil — pridobil. Starček: Z učiteljem prosim sem Vas brž zamenjal. — 20 — Premagalec : Povej mi o človek pač kaka osoda ti je, Starček: Tu v gozdu rojen vzgojen sem jaz sredi zelenja, Kjer mirno so tekli mi dnevi vsega življenja, Soproga in sinčka mi dva sta mi lajšala dne. Šest koz in pa pridne roke to bogastvo je naše. Nam bilo je dosti — hvalimo Boga ! Do tukaj Gospod zdaj poti so pa vaše, Mi le oprostite sem truden in star. Premagalec: Tak z Bogom oj starček e hvali Boga ! Beranger. STARI ŠE M ZA GOD (COMPLIMENTS EN VERS POUR LE JOUR DE L’AN.) (iz franc.) Leto skončalo svoj zadnji je tek, Zadnja mu ura je ravno odbila ; Cul sem že v srcu utripat nje beg Moje oči pa je solza močila. Starši Vam pač je veljal ves ropot, Vam tud darujem vse moje solze ; Vendar bojim se udanostni plod Moje hvaležnosti kazati še. Iskre ljubezni — dolžnosti — Upam da moja še zorna mladost, Milost gotovo pri Vas zadobi. Srca uvažujte kreposti, To je voščilo radosti: Dobri vi oče in mila vi mati Moram priprosto voščilo Vam dati. — 21 LES VIEILLES MAISONS (STARE HIŠE) (iz franc.) Ne ljubim novih hiš Njih lice brez obzira ; Skrbe pa stari viš Da rev se ne zatira. Kot z gipsa so pokline Se zdi kot starčka smeh : Skoz šipe in pa line Je britk pogled vseh. So vrata gostoljubna, Postarani branik ; Zidišča so uljudna Za vsak sprejem obisk ; Ključavnice rujave, Ker v srcih ni skrivnosti ; Le časi blišč temne Jednak je slikam dosti. Tam spe še duše zdrave, So zibke ograjene ; Čut mile očetnjave Se giblje grude ene. Ognjišče ljubim saj, Kjer čuje se kot z lin Dež lastovke kedaj Vspomladi ali po zim’ ; Se po stopnicah hodi Široke nizke so Pot gori doli vodi, Preštete večkrat so ; — 22 Tramenom strehe sila ; Podstrešja pod črviv, Osoda odru mila Ker gozd se je strebil. V dvorani tam je tek Družbinsko je ognjišče, Tam tram obok povprek, Drži vse bivališče, Še stalno pa se trud, Vzdržuje kot poprej Živahni gibčni ljud, Držeč se starih mej. Ne ruši se vsled teže, Če tudi poka bok Razpokan bliz' je veže Crvič pa vrta v krog ; Z izdatno pač močjo, Le končki še vzdrže, Dob hrastov tak trdno Da zibke gor done : Otroci zrastli so, Že tram je upognjen ; Še bolj se pregnil bo ; Na ogenj bo vložen. In ko se vničil bo, Spomin že vseh dobrot Nje dim se dvignil bo. Razpršen že povsod. V ostankih vseh snovi, Spulite na'več imen, Saj mrtve ko stvari Puste ostankov sen. Sully Prudhomme. 23 — N A J L E P S A J) O T A Kaj prinesla je nevesta Marku, Kaj prinesla je njemu za doto, Da ponaša ž njo se v vsi okrajni ? Al prinesla njemu je zlato krono, Zlato krono, zlati pas rumeni, Benečanskih svetlih rumenjakov Dragih kamnov in koral bliščečih Ne perišča biserov leskeeih ? Al prinesla mu je bele svile Bele svile, mehkega baržuna ? Ni prinesla njemu krone zlate, Krone zlate, ne rumenih pasov Benečanskih svetlih rumenjakov Ne perišča biserov leskečih, Ni prinesla njemu bele svile, Bele svile mehkega baržuna ; Al prinesla mu je lepšo doto, Lepšo vse bolj dragoceno doto : Dve nebeški zvezdi — mile oči, Svitlo zarjo — prenedolžno lice, Tiho luno — sladki mir domači, Žarko solnce — verno vdano srce. Cegnar. ZIMA (L/ HIV ER) (iz franc.) Tam doli sred brega prot gozdu obrnjen, Ko megla odpira svetlobi že moč, Je starček ki s plaščem sneženim ogrnjen, Počasi koraka se nam bližajoč. — 24 Kak črno vejovje že burja drobi Da veje puščice krog njega deže ; Z utrujeno nogo pa listje vali, Upognjen pod butaro drv sem gre, Ko hrastje zeleno in trnje že belo, Prepolno je cvetja in ljublienih ptic ! Po gozdu, po vrtu grmovju debelo, Nabral je že breme prav drobnih vejic. Zamišljeno starček koraka nesoč Že butaro težko priljubljeno težo ; Kurjavo pred bajto že staro dajoč, Ko z liosto napolnil okajeno vežo. Pa brinje in trnje gorivo užiga Podžiga — ko piha žareči ogenj Iz prejsnih še časov ostanke zažiga, Tak zdi se že kmalu kot ves pomlajen. V voljeni obleki za kotom sedeč, Ter prste steguje prot ognju moli In čašico vinca — počasi rnorneč ; Kot pristni prihnjek iz boljših še dni. Moč vinca pokaže se mu na očeh ; Ko sladka toplota mu srce ogrela ; In bele obrvi že diči nasmeh Na roko pa kane mu solza debela. Gorite veje iz ostankov grmičja, Oh iskrice žarne še starčka poglejte ; Ostanki ste cvetk ter dišav in cvetličja Le zadnje njegove še vzdihe ogrejte. Predragi spominki iz gozdov skrivališč, Zdaj drva ste suha prej šopki zeleni, V zavetju zatišja, ognjišč in bivališč, Za solnce nas grejte v tej zimi ledeni ! Laprade. ŽEZLO RUDOLFA HABSBURŠKEGA (DER SCEPTER RUDOLFS VOX HABSBURG) (iz nemšč.) Tak čas je skončal brez vladarja, In grof Habsburški naj vse spravi V Frankfurtu vse spremstvo povdarja, Kaj v Aahenu kronan že bo. Ob lleki ko Reki so šli, Pozdravi okrog zaore, Ko v stolnici v cerkvi so bli. Zvonovi in spevi done. Knez Majnca kot primas je vlasti, Lepo litanije je pel, Potem z svetim oljem časti, Je carja mazilit začel. On krono navadno še vzame Jo dene na sveto glavo, Za žezlo brž tudi se zgane, Katero pozabljeno blo. Glej novi prijor vse ogreje. Okoli stojoči blede. Se Rudolf Habsburški nasmeje To dober nam znak je on de ! Zdaj vzamem z oltarja razpelo Kot geslo mogočno v roko, Presveto zares se mu zdelo, Začetek in konec mu bo. Po stolnici vsklik zaori, Vsi stari in mladi pojo. Ker cesar pač sam zatrdi Ohranil je vedno zvesto. — 26 — Prestal za človeštvo je smrt, Je pot in resnica življenje ! Pomaga naj zvajat načrt Za pravo jednako ljublenje !“ Wolf Miiller. NATALE DEI BIMBI Innocenti fanciulli, che non suggeste ancora il velen della vita ; gioconda eta, fiorita nel riso delP aurora, nel gaudio dei trastulli ; anime ignote al male, coscienze serene, bocche senza segreti, tornano i giorni lieti ed il dicembre viene col ceppo di Natale ; speme di forti padri, gioia dei di fugaci, gloria ed amor del mondo, porgete il capo biondo alle carezze, ai baci delle festanti madri. Ahi, come triste e P ora per P anime inquiete pei cuori avvelenati! O bimbi, o voi beati, perche non intendete, perche ignorate ancora ! Ad Poez. YI Del. pag. 30. Lot. Stechetti. — 27 — ČLOVEK IN DOMAČE ŽIVALI (iz nemšč.) Semkaj živalce da brž sporočite. Kaj ste pač dobrega meni storile Psiček zalaja : ,,Varujem ti hiško“. Mačka zamjavka : »Vjamem ti miško 11 . Konj rozgeta : “Ti ne vlečem voziček 11 . Krava mrmra : ,Ti dam mleka in masla vžitek“. Koza mekeče : »Moj sir te redi". Prešič pa kruli : „Ti imaš meso in pa kri 11 . Ovčica blekeče : »Skrbim ti za volno blago 11 . Goska gogoče . ..Natlačim ti postelj mehko 11 . Raca pa kvaka : »Pečenko najboljšo delim 11 . Čebela, brenči: „Ti med sladek pustim 11 . Kokoš pa kokoče : „Ti jajca prinašam 11 . Golobček pa gruli: ,,T’ mladiče pečenke donašam 11 . Torej otroci gospodje ste vi, Za žrtve podane ljubite se vsi. Prest. R Hvala. — 28 — NAJLEPŠA POTVANJA PODOBA (iz nemŠč.) Glej v krogu kameradov ko delopust pričel, Med potniki pogovor — se vroč živahen vnel. Vabljivo resno vsak pove kaj tu in tam, Označil tisoč krajev ki videl jih je sam : Bogastvo dol na jugu — ob severu pa sneg, Jezera ki hrupna in Rene zelen breg, Gradovi podrtine na strmih stenah skal, Palače in svetišča, ki kvišku se dvigal, Ter bronaste spominke in stolnice svetišča, Mostove, vodovode, predore in zidišča Sto drugih čudotvorov saj njili spomin ne vgasne Tak fantje govoreč že zro prizore krasne : Sem čutil hrepenenje — ki v prsih vedno tli, Tud moja duša vedno popotvat- hrepeni. Skrjanček s prvo pesem domovje ko obišče, Glej potno palco desna v hipu brž poišče, Imetje zrl južnih krajev mrzloto severja. Ter Rene breg zelen in hrupna jezera. Gradove podrtih na strmih stenah skal. Svetišča in palače okinčana do tal. Ter bronaste spominke — in stolnice svetišča, Mostove, vodovode, predore in zidišča ; Kar videl sem na svetu okoli krog in krog, Vse čudotvore dela — pokazal mi je Bog, Dežel bogastvo trat, livad čaroba : Stemnila vendar vse mi potvanja podoba. Podrta skoro hišica je v dolu stala, Od žarkov solnca stena šla lesketala. 29 Videč jo mogel plakat kot po odhodu ne, Se vsled veselja tresel kolena upoguil še. Vrnivši se. iz vrha pa videl sem rastočo Preljubo malo skromno staro rojstno kočo. H. Hillesch. LA VAN IT L (NEČIMEENOST) (iz franc.) • Kaj brigajo rojstva te kraljev želje, In zmage ki hipno odmah vsplamte Zvonovi kanoni brenče, Častijo Gospoda z pripravo sijaja, Nad mestnim obzorjem glej noč tud’ vshaja, Broj zvezdic poraja ? Pogled tvoj le k Bogu obrnjen naj bo. Nečimerno vse tu je in pa grdo ; Oh slave spuhtijo gredo ; Naj krone in mitre zlata le blišče, Oh trajajo malce kot božje trave Kjer lastovke mlade vale ! Saj ničnosti več ima blišč in pa lesk. In kroglja zadene tud raj obelisk Kot grlic golobov obisk. Bog s smrtjo menjuje vse kralje kot viš. Pozlačene krone imajo'»svoj križ, Z grobišči svetišča so sliš. Blišč stolpov gradov in palač pa je kaj, Napoleon, Cesar, Perikl in Mohmed zdaj, Odpade in zgine vse v kraj ! Skrivnostni prepad še duhove ukroti ! Pod zemljo v tihoti globini vse spi, Ko vrišč na površju bobni ! Victor Hugo. 30 — LE LABOURAGE (POLJEDELEC) ((iz franc.) Dva vola mi v štalci sta res, Sta belorudeča oba. Plug diči. ves javorjev les ; Rezilo trdino razdja Njih skrb je da vidi se plan Rumeno poletje zelena pomlad Zaslužita sleherni dan ; Za nje ni blo treba tolk’ dati Li vidite lepe živali, Capljati, voziti ravno, Saj voli na dežju so stali, Li mrzlo blo ali toplo ? Ko pit jim je dal jih vstavil, Nesnaga jim vdrla z nosa. Na rogu sem kmalu opazil Kak ptiček po njemu skaklja. Pierre Dupont. Bog dobri pa kmetom deli Se žito in klas iz zlata. Ter grozdje ki jesen vzori. Vsa zemlja zaklade mu da Skrbi za orat in sejat, Prekoplje trdino zemlje. Hiteč vse prideljke pospravljat Preživlja rodove zemlje. V. de Laprade. — 31 POPOTNIK IN ŠKRJANCE K (orig.) Popotnik : Kak se škrjanček po zraku vrtiš, Bujno prot' solnčnemu svitu žgoliš. Škrjanček ; Vdano Boga na višavah hvalim. Hrano po trati zeleni lovim ; V zraku škrjanček ko ubrano je pel, Potnik po cesti je stopal vesel. Solnca oba sta se prav veselila Srčno molila Boga sta slavila. Rudolf Hvala. LA GENISSE, LA CHEVRE ET LA BREBIS EN SOCIETE AVEC LE LION (JENICA, KOZA IN OVCA V DRUŽBI Z LEVOM) (iz franc.) Jenica, koza, ovca del In lev vladar mogočni vrli. Ti zvezo so nekoč pričel, Dobiček zgubo da bi zrli. Jelen se v zanjke kozje vjel Se skliče klika na poset. Gredo in jelen z taco šteje : „Glej štiri de smo za obed“. Razkosa plen in dalje šteje ; Kot kralj uzame del za se. — 32 — „To prija meni pravzaprav", De lev vladar sem čil in zdrav". Kot oporekat se ne sme. „Še drugi del — naj bo mi dan : Kot veste sem najbolj močan. Krepak sem hočem tud tretjino. Če kdo pa vzame četrtino, Predrznež brž bo pokončan. La Fontaine. UPANJE (DIE HOFFNUNG) (iz neinšč.) Govore in sanjajo pač mnogo ljudje O boljše bodočnosti dneh ; Cilj srečen in zlat — to so skupne želje To lov je in dirjanje vseli. Če svet se tud' stara in zopet mladi, A človek po zboljžanju vedno hlepi, V življenje ga upanje stvarno vpelje, Se brdkemu dečku smeji Mladenču glej vžiga še čarobne želje, Pri sivemu starčku še tli; Utrujeni tek če pa v grobu skonča, Na grobu še vendar on upe seja. Ni laskava plitva in blodna pač misel, Ki tli le v možganih bedaka, Izvor ima v srcu in bistveni zmisel: Ter v boljšo bodočnost nas taka. Kar glas nam notranji očitno veli, To dušo ki upa nikdar ne slepi. Schiller. POEZIJE PRESTAVIL IZ RAZNIH PTUJIPI IZVIRNIKOV B. BEUK KURAT XI. DEL TRIESTE. STABIL1MENT0 TIPOGRAFICO L. HERRMANSTORFER I9IO \ — 3 — JUNAKOV GROB Visoko na linici mamka sloni Njen sinek po dolu kobilo lovi. «0j pusti mi, luca, zelenkasto brav, Glej turških konj videti mnogo je glav. Zdaj sedlo na hrbet jaz tebi bom del, Bom meček opasal in na te bom sel; Pomakal moj meček se v turško bo kri, Kobile sovražne podila boš ti.» Kobila mladenču nasprot’ rezgeta, In z usnjatim sedlom junak jo sedla, Pa kliče si vojne tovariše vse : «Vstanite, vstanite, na vojno greste ! In mamica v linici milo ječi. Si sineka gleda, tako govori: «Poslušaj me starico, sinko ti moj, Ne hodi, ne hodi, nad Turka na boj ! Črez vrata mi hrastov porinemo pah. In Turka za zidom ne bode nas strah, Pod turškimi meči je umrl tvoj brat, Sedaj pa še ti bi zapustil me rad ? Med Turki izdihnil tud oteč je tvoj, Ne hodi, ne hodi, moj sinko na boj !>> «Poslušaj poslušaj, o mamica ti, Kar sin ti tvoj zadnji pred bojem veli : Kjer bratec in oteč boril se za dom, Tam hoja se branil jaz tudi ne bom, Kjer oteč izdihnil, kjet vmiral je brat' Tam jaz bom posteljo postiljal si rad.» Krdela sovraga že v dol gomeze, Ko zbere mladenič si hlapce mlade. Minila še niso trenotja mu tri, Že z curkom prelival sovražno je kri. Z levico za brzdo kobilo drži, Z desnico krvavo orožje vihti. — 4 — Vrši se na sredi, kjer velik je hrup, In Turki pod mečem lete mu na kup. In ko se junak na okoli ozre, Pobile že hlapce so sablje krive. Boril se je dolgo na travniku sam, Iz trupel si rakev napravil le-tam. Kjer jarek na ravni stoji še ta dan, Junak tam slovenski leži pokopan. Ni rezani kamen ni lavorjev šop Ne kaže, ne pravi, kje njegov je grob. Le prosta pravljica le ta ne molči, Le prosta pravljica — junaka slavi. .7. Jurčič. MOJA DOMOVINA Slavna si dežela lepa, Strme alpe gor kipe, Val morja ko breg otepa Sever jugu da roke ! Lepo si kraljestvo ti, Tu ob Donavi veliki, Mirta zrak okol zlati Krog snežniki ledeniki ! Krasna si država bolj, Trte krijejo gore, Setev zlata diči dol, Plan in gozdi zelene ! Moja krasna domovina, Zibka čvrstih krepkih mož, Cesar v roki geslo ima, V zmago vpelje združna moč. nadv. Maks (Max), TKI DNI KRIŠTOFA KOLOMBA (iz franc.) «Europa ! Europa ! — le čujte je upanja več ! «Kolumb de : «nov svet za tri dni že dobimo....» Že z prstom on kaže, z očmi koprneč, Motrivši obnebja brezmejno širino. On jadra, — treh dni je že prvi zdaj proč, Še jadra, in plove, obnebje le zroč, Z mornarji on jadra, valovje buči. Se vidi le morje-obzor pred očmi. On jadra in pluje, še vedno naprej A igla (kompasa) vrti se je morje brez mej. krmar je tihotno naslonjen na hlode, Ter v tminah pozorno krmili sred vode. Posluša drdranje, šumenje valov, Ter prtanje , jadr ki ziblje ves krov. Se skrile so zvezde Evropske nebes, V zahodu so križi-čaroba očes. Oh zarja se bliža-počas' se dani, In beli metuljček naprot prifrli. «Kolumb glej napočil že novi je dan ! «A kraj ves obsežni — z daljavo prostran. Kaj dela pa Krištof Kolumb ? on še spi ! Napor ga omamil, — osoda vadija — Pogin mu zarotna se sodba glasi, «A1 jutri naj zmaga, al smrti se zda.» Nesrečni! kaj ! jutri bo imel za grob To morje, ker išče deželo Europ’ ! In morda, že jutri neisprosni valovi, Motrivši jih iskal bogati, je prod, Ga vržejo venkaj peščeni bregovi Kolumb veleum — bo proslavljen povsod ! Naenkrat se z jadrenika kliče glasno : Je zemlja — je zemlja — ves krik zaori; Zbudivši se teče, da vidi še njo. 6 — Zemljo — ki provzročala broj mu skrbi ! 0 mili prizor ! čudotvorov pojav ! Zastavo in meč je v roki držal. Odjadra na Špansko , ter kralju podari. Deželo prekrasno, bogato, največo ; Ta njega z zakladi časti blagodari, Oh tron ! to premalo ! dobil je — glej ječo. Casimir Delavigne. LA TOMBE ET LA ROSE (GROB IN ROŽCA iz franc.) Gomila de rožci kaj ti : Z solzami ko zor te rosi Preljuba cvetica storiš ? Zdaj cvetka gomili dej a : Kaj z njim pa ki v grob ve poda Ker žrelo odprto držiš ? A rožca veli: — Grob teman, Jaz z cvetkami v senci vsakdan, Prirejam vonj ambra medu. Grob pravi: — O cvetka premila, Ko duša se k men’ je vrnila ? čem angel j nebeški da j’ tu ! La tombe dit a la rose : Des pleurs dont P aube t’ arrose Que fais — tu, fleur des amours ? La rose dit a la tombe : — Que fais — tu de ce qui tombe Dans ton gouffre ouvert toujours ? La rose dit: — Tombe sombre, De ces fleurs je fois dans 1’ ombre, Un parfum d' ambre et de miel. La tombe dit : — fleur plaintive, De chaque ame qui m' arrive Je fais un ange du ciel ! Viktor Hugo, - 7 — I P A V A Ipavska dolina, Lepota sveta, Nam grozdja in vina Predsladkega da. Pod trto počiva Se hladno ljubo Veselje se vživa, In venca glavo. Ipavska planjava Je krasna zares! In reka Ipava Je zadost očes! Spod skale pridere, Skoz mlake šumi, Cvetice opere In trte hladi ! Slovenski Ipavci Prepevajo sla, Veselo ko slavci Gorečga srca! Črez vrhe, planine Njih grozdje neso, Zastran domovine Zneso se krepko. Naj laška ravnina Še bolj se blišči, Pa lepša dolina Se tale mi zdi! Tedaj naj Ipava Na veke živi, Ker prva in prava Slovenska je hči. M. Vilhar. — 8 — HO M A TI J E V PARIZU (iz franc.) Veselje kdo moti o Bog, ker je strašno kričanje Kako se v Parizu počiva in kako je spanje? Kot zlobni peklenšček — razsaja — vže cele noči. Tu mačkov je zbrana krdela — ki strašno kriči? Ko vstanem, me vspremlja — strahu vznemirjanja roj, Čestokrat mislim da z njimi je pekel z menoj; Strašno ta mjavka-grči kot kak tiger besneč ! Drugi pa tuli-rujove kot slon je kričeč. To še ni vse, ker podgane in miši Zbrane, ropot so pričele v zatišji, Bolj neprijetno za me ko pa luna zasije Tega po dnevu doživel opat ni Purije. Odmah združilo se vse-da počitek mi moti, Tukaj tugujem otožnost se mene poloti Ko petelini pričeli budilni svoj krik, Strašno razlegal okoli mogočni se vik, Srditi kovač, brukajoč mu vulkan. Žeja goreča dobička izbruhne na dan, Z prekril tim orožjem šnmenje se biiža, Od kladva udarcev se glava poniža. Cujem podsod-že vozove drdrat, Odpirat botege-zidarje zidat; Tisoč zvonov že-po zraku buči Petje mrtvaško po cestah doni. Glej toča vetrovi-neznosno šumijo, Ko mrtve častijo — glej žive morijo. Boileau. G E O R a I N J E (iz furl.) Pojte le pojte Georginje zares Zalivalo nebes; Matere svete Besede včlovečene. Luna in solnce Zemlja nebo; Mi pravjo tako Milost ljubljeno Dobroto presladko. Mistično hvalijo Marijo vzorno, Devico pobožno Biser Nazareta Cvetko Jeriha, Zapojte prekrasne Gorginje zares, Hvalo nebes Matere blage Nasga Gospoda, Vas v vrti h bogatih, Vsadili v zemljo Gojili z skrbjo Vas z mlekom škrlatom Narava oblači. Zde se nebeške Ponosne cvetice 10 Kot krasotice; Obsipljejo angelici Ob zoru ob jutru. Čujem ko praviš Znal ko bi ti, Videl ko bi Čast ki devici; Prirejajo gor Dan in pa noč Tebe čujoč. „ „ „ . 6r. Galleno. ZIM M E R S P R U C H Das neue Haus ist anfgericlitet Gedeckt gemauert ist es nicht; Koch konnen Regen und Sonnenscbein Von oben und iiberall lierein. Drum rufen wir zum Meister der Welt Er wolle von dem Himmelszelt N ur Heil und Segen gieBen aus Hier liber dieses offne Haus; Zuerst woll’ er gut Gedeihn In die Kornboden uns verleilm, In die Stube FleiB und Frommigkeit, In dieKuche MatS und Reinlichkeit, In dcn Stali Gesundlieit allermeist, Inden Keller dem Wein einen guten Geist; Die Fenster und Pforten woll’ er weihn, DaB nichts Unseliges komm’ lierein, Und dal.i aus dieser neuen Tiir Bal d fromme Kindlein springen fiir! Neu Maurer, decket und mauert aus ! Der Segen Gottes ist im Haus. Ad Pesmi, IX Del. pag. 4 . Uhland. — 11 UJETI PTIČEK (iz franc.) Raduješ ti zmago vsklikuješ okol, Oh deček na polju si ptička ujel! Žaluje — ti misliš da j’ peti začel, Pa revček le v kletki miluje svoj bol. Že dolgo oblegal si njega čakaj e; Poslušal si glas in vzlet ali skok, Pripognjen na solncu kot dolg in širok, Da videl b’ te ne okol zanke skakaje. Ko enkrat se vendar je pustil prijet, Za kratke si čase mu strižeš peruti, V okrižje, omrežje zapiraš ga kruti, Zdaj višje kot roka, ne more sfrlet, Vso uro že gledaš kako poskakuje, Ko v kletki pretesni on s kljunčkom trpi, In semtertje z kota v kotiček leti, Cvrči - žvrgoli - in pa milo zdihuje. Pa kletko obsiplješ kot meni se zdi Mu zraven še cvet je - zelenje nastiljaš; Radostnih livad mu nikjer ne razgrinjaš Kjer petje, večerno se v gozdih glasi. Fantiček ne znaš ti, saj morda mogoče Da v kletki le kljuje piklja semtertje? Mladiči na drevju se pa vesele ; Če tebi je ptiček a njim pa je oče ; Je oče tak skrben kot tvoj je otrok, Po zrak, uči letat živahni drobiž, Ter vsak dan prepevat Gospodu jih sliš, Zakrožjit ubrano, ter skakat okrog. On skoči iz krhkega gnezda z mahu Pa rano nabere donese jim žita, Hitreje rede se, pozorno jih pita Cvrčanje posobno postane glasu. — 12 Najmanjši je ptiček Gospod ga blagruj! Delivši mu žita sejalec ga seje ; On sleherno stvarco na zemlji ogreje Ter ljubeznijo skrbno on gnezdo neguje. Jetnik tvoj vpije in milo kriči, Se vstavi, posluša, li čuje ga kdo Mladiče pustivši v gozdi samo : Če brzo ne prideš umrjemo vsi Odlaša pač dolgo donesti jim jed, Tak mati v gnezdu nemirna čvrči; Do ljubčkov ljubezen neguje goji, Vsi mladi pomro ne da znali bi pet! Li čuješ ti ptička mladiči mu dar, Ne pelje na plan jih na zrak in okrog, Saj imamo vedno kar stvaril je Bog, V objemu njegovem je sleherna stvar. Al. Dumas fils. WIE IST DOCH DIE ERI) E SO SOH ON Wie ist doch die Erde so schon, so schon ! Das wissen die Vogelein ; Sie haben ihr leicht’ Gefieder Und singen so frohliche Lieder In den blauen Himmel hinein. Wie ist doch die Erde so schon, so schon ! Das \vissen die Fliiss’ und Seen ; Sie malen im klaren Spiegel Die Garten und Stadt’ und Hiigel Und die Wolken die driiben gehn. Und Siinger und Maler wissen es Und es wissen’ s viel andere Leut’. Und wer nicht malt, der singt es, Und wer’ s nicht singt, dem klingt es In dem Herzen vor lauter Freud’. Kak svet je res krasan! To ptički vsi vedo, Penite lahke imajo Prepevajo in kimajo Gor v višnjevo nebo ; Kak svet le res krasan To reke jezera vedo Ter slikajo in zreale Vse vrte mesta in hribe. To pevci slikarji In ve tud broj ljudi In kdor ne slika pa prepeva In kdor ne peva mu odmeva K srcu polnem radosti Reinick. DEVICA PRI JASLICAH (iz franc.) Glej v bele plenice povit bil lepo, Devica zibala je dete sladko. Kot v gnezdu sinic tak cvrči žvrgoli ! Na tihem pričela je pet, ga zibat, Z angeljci božjimi pevajmo mi .... Pa dete nebeško ne more zaspat. „Le spavaj ti Jezus de mati lepo, „Le spavaj ti jagnje ih spavaj sladko. ,,Saj lučka že davno je vgasnila tu ! ,,Obličje tje rdeče in trudno telo. ,,Ljubljenček zaspančkaj brez vsega strahu. Pa Jezus ne more zaspati trdno. „Nič ognja ni-veter tak strašno pihlja, „Le spavaj ta noč je prišla od Boga; „Ljubezni glej noč je in čiste zaroke! — ii — „ Odej a naj T’ skrije oj srček oči, „Z počitkom čvrsti si noge in roke : I’a Jezušček mili on vendar ne spi. ,,Zatisni oči in zananaj le mal. ,,Saj spanje povrnilo bode se femal, ,,Golobčki na vsekak že tiho sede ,,Že pridejo spančkaj oj Jezušček ti Zamanje vse petje zaman so prošnje A Jezušček mali še vendar ne spi. Marija zagrne obraz lepotičje, Nasloni se doli na sinka obličje. Zakaj ne zaspiš, ker se mati solzi, Oh mati začela je milo plakat! . . . . In solze so bile iz njunih oči Zdaj Jezušček mali je moral zaspat. Alph. Daudet. 1IE-J TELOVADCI! Kdor telovadec je, temu se zna: Gibično hojo, postavo ima. Čujte ! Zarana na daljnji ropot, bobna grmečega vabi ropot, Že telovadec uvrščen stoji, lica žarijo oko plameni. Trdno po taktu, vesol in srčau, on prekorači goro in ravan Srce pogumno, prečvrsto telo, skale in jarke prehodi lahko. Zunaj se vadi kot ptica leteč, vriska in poje, življenja kipeč. Moč mu dviguje in širi srce, kite čvrsti mu roke in noge. Lujiza Pesjakova. O S T E E N Siegend steigt die neue Sonne Aus des Todes dunklem Haus, Strahlet Licht und Glut und Wonne (jher alle Seelen aus. Und es tdnt durch alle Liifte : „Diesen Tag hat Gott gemacht.” Und es offnen sich die Griifte, Und die Todten sind erwacht. Und mit denen, die da leben, Singen sie dem Herrn Preis, Der aus einen Tag gegeben, Dor von keinem Abend weiss. Ad Pesmi X/17. Sturm,. DVA PLUGA (iz nemšč.) Glej skrit je v skednju stal Nek plug že čist rjav ; Zavistno je bledel, Ko svetel in bliščeč Je s polja brat prišel. Nekoč vskipi mu srd: In vpraša ves potrt ? „Zakaj me gloda rja 1 „Dočim si ti sveteč, ,,Od kod tvoj blesk in sij ? „Saj] s slične sva snovi! “ ^Prijatelj glej deja, ,,Ves blišč mi delo da.“ — 10 — In einer Schoune lag verfleckt Ein Pflug, schon ganz mit Rost bedeokt ; Er sah mit Neid und stillen Gram. Wenn blank und gliinzend alle Nacht Scin Bruder von dem Pelde kam. Da fragt er einst mit triiben Sinu : Wie kommt’ s, dass ich so rostig Din, Indes du gliinzest voli von Pracht ? Wir sind aus gleichem Stoff gemacht! ” Sieh, liebor Freund,” versetzte der, Mein Glanz kommt von dor Arbeit bor/’ Kasielli. UBOGE ŽIVALI (iz ital.) Neškodljivih broj živalic Vsaki hip se usmrti Žrtev zlobnih so propalic Koje svojad polovi! Gnezda ruši ta .jih sname, Srd norost mu tli v bučk Ptička krotkega vjame, Ga pretepa strašno muči: Mačko ta za uho vlači, Vodnim racam drug preti ; Kar na poti pač zasači Mravlje gliste togoti, Jedem kuščarce črti, Miške živo drug zažge. Kdor tako se veseli, Zlobno ima res srce ! Kdor živalcam je trinog, Krut bo tud’ z ljudmi Kmalu zapusti ga Bog Vero, up, ljubav zgubi. Fiorentino. — 17 — LA LATTTERE ET LE POT AU LAIT. MLEKARICA IN KANGLJA MLEKA. (iz franc.) Kangljo glej mleka, Pereta je imela Trdno na glavi na svitku j' slonela, Brez obotavljanja v mesto je šla, Z krilcem prav kratkim, da urno bolj gre, Izjemno se danes oblekla tako, da gibčno skaklja, Vzemši le kitlo priprosto, opanke, čevlje. Tak mlekarca naša opravljena je, Vglavi prešteva dobiček vže. Kar bi za mleko skupila-kako obrnila; S svoto sto jajc bi kupila in brž podložila, Z pozorno skrbjo — bi vspevala stvar. De sama pri sebi — to lahka bo reč Saj okol hiše m’ je piščeta lahko lovit; Če tudi bo lisica tam vedno prežeč, Dalo se bode po strani še svinjo redit. Z klajo bo lahko prešiča mastno zdebelit; Ko sem ga imela smo vedno debelga prodali; Povodom prodaje bo lahko denarja skupit. Kdo mi zabrani pač hranit v lastni ga štali, Blagoimetje bo krava in tele, Koje bom vidila skakat sred črede? Pereta vsa ginjena brzo in ngglo poskoči A žalibog pade nevkretno in mleko iztoči Z Bogom tele krava preše piččeta vsa Ker sreča naenkrat po vodi je šla Možu opravičit se gre, Nesrečo mu brzo pove ; Dogodba šaljivko ima; Ter nauke, pozornosti da. La Fontaine. — 18 - VZGOJA HČERK L’ £l)UCATION DES FILLES (iz franc.) V radosti življenja se svojstva dobijo, Ki ženo na svetu častijo-krasijo. Vaš spol se znani, blaginje deli, Mu toraj vse ljubo kot ptuje naj ni. Res sladko je mlado soprogo dobit Umetnost da ljubi in zna razvedrit, Da vpliv in veljavo bi v hiši imela, Zvečer odločiti vse trudov in dela. Pozorni bodite potrebno pač je, Veselje da vodi dolžnosti vse. Vsakteri pa hoče dandanes veljat ! Napaka je splošna ki hoče obstat; Oh glasovir skoro povsod že posluje Otroke trgovec po knežje vzgojuje; Glej hčerka se rada ponaša-velja, Pa hišne oskrbi, še šteti ne zna; Ta pesmi le kuje in godbo goji, Ker glasovir skoro povsod se dobi. Casimir Bonjour. SPOMINI IZ ŠOLE (SOUVENIRS D’ &COLE) (iz franc.) Oh ko bi bil srečen dostojno odkrit! V razredu je hrastova klop že porabljena gladka kot kit, Je tabla, pisalnik, črnilnik je grd in pa črn, Svetilka brlela je sestra ponižna žar zvezde večern, — 19 — Me resno in sladko vse to je sprejelo, posebno učenik, Kot čestokrat pravil, učitelj, duhovnik odkrit, Bil miren in dober v naglasu podgled mu živa sen in čil, Najiven kot kak učenjak, a šaljiv pa kot otrok je bil. Objemši^ me de, ter mi laskavo hvalo nalaga, Ce tud ima let le devet a nam Tacita vendar razlaga! Ko pisal pa brez sem strahu in načrta, Mi v nalogo nmogo se ptujk in vsiljenk vprta, Zlagatolja misli približno temneč, Bil hrbet je upognjen obličje bledeč, A duh še otročji je čvrst in čujoč, Ko v uho val zvokov je pljuskal na moč, Kak grške latinske narečja frle, Škripaj e z črnilom pustivši slede, Učenci kot ptički veselo čvrče, Jskaje besede pač listi šume, Kot damjek poskočni prepolni še nad, Smo čilo skakali igrali po trat, Sto raznih načrtov vsakteri je imel. Jaz prvi sem z bratom na polje odšel; Ko zvezde krasile so jasno nebo, Mušice letale po zraku tiho. Jn slavček premili je v senci žgolil, Naravo vesoljno je gosti učil. Ko došel sem k materi zopet domov Slučaj nagajivost otrokom je snov, Me trla je jeza vznemirjal me srd. Moj vrt bil je skoro celotno podrt, Prej krasen vrtiček obdelan .je stal. A psiček veliki mi vse je razdjal. Tu v sobi mi kletko odprl nekdo, Da ptički v grmovje zbežali brzo, Veselo skakljali so z cvetja na cvet Iskaje prostosti - a ptičar gre spet. Victor Hugo. — žo GLI UCCELLI E I PEŠCI (iz ital.) Uccelli : Pešci, o pešci, felici Piu di noi quanto siete Se vengono nemici O con amo o con rete, Tosto giu nel profondo Correr v’ e dato. In fondo Del mar, de’ fiumi, e chi Mai d’ assalirvi ardi'? Pešci : Augelli, o augelli, voi Felici piu di noi! Che a ritrovar lo scampo, Libero a.vete il campo ; E gir v’ e dato lunge Ove fucil non giunge. Presso alle nubi, e chi Mai d’ assalirvi ardi ? Uccelli : Ma quale aerea parte, O quale erma campagna, Dal rischio ci diparte Dell’ acquila grifagna ? Pešci : E noi chi salvi tiene Dalle immense balene, E dagli altri pirati Pešci disumanati ? Non ti lagnar de’ mali Non črede soli i tuoi. Ognuno de’ mortali Ha da soffrire i suoi. Ad Poezije IX/29. Aurelio Bertola. 21 -- P REDI LK A Predouc divka sedi pod rozkvetlou maji, žal ji v srdce vola žežulička v haji. Ctvrty rok pod maji zde na mezi sedi, od hor Krkonošskych dolu k Praze hledi. Z rana i u večer očka tam obracl, zdaliž Milvoj jeji již se z boje vrači. Starosti ubledla rudece prv lice, že se Milvoj z boje snad ne vrati vice. Kol rozkvetle maje steblik poleta va, ty-li to, Milvoji, smutne provolava. Nese vra,ny havran zpravu o Milvoji, v krutem že on zustal proti Turkum boji. Zalka divka smutne : «0 vv hory snežne, proč nezasypete divky srdce nežne !» Pred divkou veliky hle Krakonoš stoji, divčina se leka, divčina se boji. «Nestracliuj se, prelko,>> Krakonoš ji pravi «však te mocnost moje všelio žalu zbavi.>> A lile, promodrava kvidko se pod maji ; žal žežulka vola v každe srdce v haji. 'VZESEL MAJ *) «Vzešel maj ! Hlubokvch muži želu ! Tvou proč bledost jeste kryje tvar ? V prirodu jdi — zlata slunce zar *) Basen tato je s miz ve m „Ouvertura'‘ vstupem k Machove povidee ..Marinka". V soubnroč vydiini. Maehovych biisni (1862) pojata nebyla, ačkoli dve dalši veršovane vložky z „Marinky“ (v našem vydani „Noc“ na str. 57. a „Dobrou noe!“ na str. 69.) nalčzame jako zvlaštni basne ve imenovanem vydan Machovych del basnickych. 22 — ruže ličim, poklici vrati čelu !» Vyjdu v slunce. Nad luhy zkvetlymi na zapade jelio zar se skvela ; i tvar ma se v jelio lesku rdela, zdobena co ružemi novymi. Sklesna v pracli za sluncem roztru ruce ; boru šum, slavika klokotam k nemu nesou moji touhy lkani; konec zdal se blizky moji muce. Zašlo slunce. Trna spylnula šeda, a ma tvar jak jindy byla bleda, LA GrENISSE, LA CHEVRE ET LA BREBIS EN SOCIETE AVEC LE L ION La genisse, la chevre et leur soeur la brebis Avec un fier lion, seigneur du voisinage, Firent societe, dit-on, au temps jadis, lit mirent en commun gain et le dommage. Dans les lacs de la chevre un cerf se trouva pris. Vers ses associes aussitot elle envoie. Eux venus, le lion par ses ongles compta, Et dit : «Nous sommes quatre a partager la proil.>> Puis en autant de parts le cert’ il depeca ; Prit pour lui la primier en qualite de sire. «Elle doit etre a moi», dit - il, «et la raisao, C’ est que je m’ appelle lion. A cela 1’ on n’ a rien a dire. «Le seconde, par droit, me doit echoir encor : Ce droit, vous le savez, c’ est le droit du plus fort. Comme le plus vaillant, je prefends la troisieme. Si quelq’ une de vous touche a la quatrieme, Jel’ etranglerai tout d’ abord.>> Ad Poezije x/3l. La Fontaine. — 23 D O M O V I N A LA PATRIE (iz franc.) Domovje je streha, ognjišče, zibeljka, oboček Cerkveni zvoniček,-vrtiček-potoček Cvetljiea,-vejica,-sad rano cveteč Ne zabimo pa, da je ista še več Slik zbirka, spominov, dogodkov je taka Ki slavo pradedov, v otroke pretaka Sv. Alojzij in Henrik kot krona časti Vojščaki in modri na svetu pač vsi Guesklin in Bayard Bossuet in Paskal Tiren Katinat Kornej kot prvaki so stal Glej vsi ti ljudje ki častili ljubili so se To niso Francosi a Francja to je H. Viole.au. S O N E T Zaklad nezmerni moj si domovina, Enaka ti na svetu ni nobena; V krasoti vedni si nespremenjena; Ne daš izbrisati, se iz spomina! Skrivala te je dolgo črna tmina, Svetila sreča ti, lučica le ena; Zbežala zdaj je tebi noč meglena, Solze so proč, otožnost bolečina. Napočil zor cveteče je pomladi. Srce topi se mi v presladki nadi, Da bode žlahtno sadje ti rodila! Pošljite skoraj jo, nebesa mila, Na cvetje pa, ki ji v naročje klije. Naj vaš se sveti blagoslov razlije! Jožef Cimperman. — 24 — BOJ ZIME Z POLETJEM. (iz nemšč.) P. Le semkaj - na prosto ti pridi nocoj ! Le semkaj poletje, ter pleši z menoj. Z. Jaz nočem na prosto, jaz nočem plesat; Mi ljubši za pečjo, je v hiši ostat. P. Glej zunaj vse raja, ter v krog se vrti! čuj zunaj skrjanček lepo žvrgoli ! Z. Kaj mice me rajanja, plesanja smer ! V postelji počivam, uživam tu mir. P. Jz hiše, z dvorišča, te brž zalotim Ter daleč na ptuje te venkaj spodim. Z. Kot žena pregnana, ne bode me sram, črez vrhe in hribe se gori podam. P. Tud gori ne bodeš gotova nikdar, Vznemirjal te bode pekoči moj žar. Z. Če nočeš imeti miru ti z menoj, Tak pridem v kratkem leteč za teboj. P. Če prideš poiščem si novo vže snov Cvetličje in listje zelenih gozdov. Z. A z snegom in ledom ter z slano se vrijem.' Zelene gozdiče ti s prtom pokrijem. P. Cveticam poiščem zavetja vže Pod travo se vrijem v krilo zemlje! Z. Tak z belim prtičem pokrijem tvoj kras, In mir bom imela pred tabo ves čas. P. Pozovem se solnca žareči ti sij. Da tebe ukroti in po svet zalovi. Z. Če tud me spodi kaj to pač velja ? Ne žene me vendar iz tega sveta. Tak zima poletje nagajojb glej. Pozornost med letom pred sabo imej Saj vsa nagajivost na veke trpi: Ker vedno poletje in zima sledi. Hoffmanu von Fallersleben. F R UH LIN G S LIED. S PO .VILA DNA PESEM Die Luft ist blau, das Tal ist griin. Die kleinen Maienglocken bliihn Und Schlusselblumen drunter ; Der Wiesengrund Ist sehon so bunt Und malt sich taglich bunter. Drum komme, wem der Mai gefallt, Und Gottes Vatergute, Die solche Pracht Hervorgebracht, Den Baum und seine Bliite. L. H. Ch. Holty CESARSKA PESEM. Bog okrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari, s svete, vere pomočjo! Branimo mu krono dedno zoper vse sovražnike: S Habsburškim bo tronom vedno sreča trdna Avstrije ! — 26 — Za dolžnost in za pravico vsak pošteno, zvesto stoj ; če bo treba, pa desnico s srčnim upom dvini v boj ! Naša vojska iz viharja prišla še brez slave ni; Vse za dom in za cesarja za cesarja blago kri ! Meč vojščaka naj varuje, Kar si pridnost zadobi; Bistri duh pa premaguje z umetnijo, znanostmi ! Slava naj deželi klije, blagor bod' pri nas doma: Vsa kar solnce je obsije, cveti mirna Avstrija ! Trdno dajmo se skleniti: Sloga pravo moč rodi; Ako združimo moči Brate vodi vez edina nas do cilja enega : Živi cesar, domovina, večna bode Avstrija ! Po J. G. Seidlu Lovro Toman. L’ EDUCATION DES F1LLES Ce sont les arts qui font le charme de la vie Et par eux une femme est toujours embellie, Votre sexe avec nous peut bien les partager, Rien d’ aimable ne doit lui rester etranger II est doux de trouver dans une epouse chere Des arts consolateurs qui sachent nous distraire. De pouvoir, sans quitter son modeste sejour, Se reposer le soir des fatiques du jour. 27 - Ayex done des talenta ! Mais il est necessarire Qu' on en fasse un plaisir, et non pas une affaire Chacun veut aujourd’ lmi briller, voilale mal ! Ce vice est parmi nous devenu general ; 11 est dans tous les rangs. Le marchand le plus milice ; E leve ses entfants eomme des fils de prince Sa fille. qu’ en tous lieux, il se plait a vanter, N’ entend rien au menage, et ne sait pas compter ; En revanohe. elle fait des ver s, de la musique, Et 1' on trouve un piano.dans 1' arriere — boutique. Ad Poezije XI/7. Casimir Boujour. DIE NEKTA RTROPHEN Als Minerva jenen Liebling, Den Prometlieus, zu begiinstigen, Eine volle Nektarschale Von dem Himmel niederbraclite, Seine Menschen zu begliicken Und den Trieb zu holden Kiinsten Ihrem Busen einzuflossen ; Eilte sie mit schnellen Fiissen, Dass sie Juppiter nicht šahe ; Und die goldem Schale schwankte, Und es fielen wenig Tropfen Auf den griinen Boden nieder. Emsig waren drauf die Bienen Hinterher und saugtqn fleissig ; Kam der Schmetterling geschaftig, Auch ein Tropfchen zu erhaschen ; Selbst die ungestalte Spinn» Kroch herbei und flog gewaltig. . Gliicklicb liaben sie gekostet, Sie und andre zarte Thierchen ; Denn sie teilen mit dem Menschen Nun das schonste Clluck die Kunst. Ad Pesmi XII/8, Goethe , 28 — LE CH RETI EN MOURANT Qu’ entends — je autour de moi F airain sacre resojine ! Quelle foule pieuse en pleurant m’ environne ? Pour qui ce chant funebre et ce pale flambeau ? O mort ! est — ce ta voix qui frappe mon oreille Pour la derniere fois ? Eli quoi ! je me reveille Sur le bord du tombeau ! O toi ! d’ un feu divin precieuse etincelle De ce corps perissable habitante immortelle, Dissipe ces terreurs : la mort vient t’ affranchir ! Prends ton vol, 6 mon ame ! et depouille tes chaines, Deposer la fardeau des miseres humaines, Est —- ce done la mourir'? Oui, le temps a cesse de mesurer mes heures Messagers rayonnants des celestes demeures, l)ans quels palais nouveaux allez — vous me ra vir ? 'Deja, deja je nage, en des flots de lumiere ; L’ espace devant moi s’ agrandit et la terre Sous mes pieds semble fuir ! Mais qu’ entends — je? Au moment ou mon ame s’ eveille, Des soupirs, des sanglots ont frappe mon oreille ! Campagnons de F exil, quoi! vous pleurez ma mort! Vous pleurez ! et deja dans la coupe sacrec T ai bu F oubli des maux, et mon ame enivree Entre au celeste port. Ad Poez. I. D. pag. 10. Lamartine Meditations. PASTIRČEK VRH PLANIN (iz nemšč.) Pastirček sem hribov, Ter gledam kras gradov ; Mi solnce brž žari, . Najdalje kaže sij ; Saj sem višane sin ! Ter rek studencev zvirk, Mi sveži da požirk ; Iz skale tok drvi, Na dlan mi pit veli ; Saj sem višave sin ! Ves hrib je moja last, Buči viharjev vlast : Od severa in juga, Jih moja pesem guga ; Saj sem višine sin ! Ko bliska treska prav, Sem vendar vrh višav : Poznam njih tir in vir ! Rotim naj vlada milr !>> Saj sem višine sin ! Nevihti če zvoni, ln ogenj zabuči, Kot blisk letim na plan, Ter v roki meč imam : Saj sem višine sin ! L UKUmd. LE VER LUISANT Je me plais seul dans la clairiere Aux fraiohes heures de la nuit, Dans 1’ ombre assez de jour me luit, Car je porte en inoi m a lumiere. A defant de cieux etoiles Du sentier que le soi efface Au passant je marque la trače, Quand tous les astres sont voiles Mais du jour si la Hame inonde Champs et eites, je me tiens coi: 0’ est affaire a plus grands que moi D’ eclairer la scene du monde Ad Pesmi 11/14. /. Jacques Posekat. — 30 — MATERNA LJUBEZEN Če mater živo še imaš, Rad hvali ljubega Boga ; Saj vsem na svetu dana ni Visoko dušna sreča ta. Spočetka izza prvih dni Zate živela in skrbela ; Zvečer te spravila je spat Z poljubom rano te objela. Skrbela zate ko bolan; Učila te je govorit; K molitvi roke udano sklepat In ljubega Boga ljubit. Če ljubo mater še imaš, Tak ljubeznjivo skrb’ za njo; Ne moreš jej ti povrnit Ves blagoslov in skrb vso. LA PA TRIE La Patrie est le toit, le foyer, le berceau, Le elocher d’ une eglise, un verger, un ruisseau, IJne fleur, un ramier gu’ on ecoute a 1’ aurore. Mais ne 1’ oublions pas, elle est bien plus encore, Elle est le souvenir ! le souvenir pieux Qui transmet aux enfants la gloire des aieux ! Saint Louis, Henri Quatre, orgueil de la eouronne Les guerriers, les savants dont le monde s’ etonne, Du Guesclin et Bayard, Bossuet et Pascal, Turenne et čatinat, Corneille et son rival, Tous ces hommes geants qu’ on revere et qu’ on aime Ne sont point des francais, c’ est la france elle - meme. Ad Poezije XI/23. H. Violetin. — sl IEI DEM GRABE ME INES VATERS Friede sei um diesen Grabstein her Sanfter Friede Gottes ! Ach, sie haben Einen guten Mann begraben Und mir war er mehr. Traufte mir von Segen, dieser Mann, Wie ein milder Štern aus bessern Welten ! Und ich kann's ihm nicht vergelten, Was er mir gethan. Er entschlief ; sie gruben ihn hier ein. Leiser siisser Trost, von Gott gegeben. Und ein Ahnden von dem ew’ gen Leben Diift um sein Gebein. Bis ihn Jesus Christus, gross und hehr. Freundlich wird erwecken. Ach sie haben Einen guten Mann begraben, Und mir war er mehr. Ad Pesmi Xl/13. Clavdius. NEKO G IN SADA (iz hrv.) Bazilko videl sem ob stezi stat, A v duši vnela divnih sanj se snov ; Poznal še nisem robstva in okov, Za bol in solzo ni b' lo treba znat. Nekoč visoko dvigal sem se mlad' Ko milih zvezdic cul sem tih šepet Tu dolgo srkal slasti bi vspored, Zadremerl čestokrat bi poln nad. Nastlan ob stezi zdaj je le pelin, Bolj prša muči hladni grob želim, — Ter gor v višave z isto pesmijo grem. Ljubezni čiste kje se morje širi. Al ne da slasti novih mi nameri. Britkost in bol potrte so želje. Adolf Malcale. - 32 — D A S E R B E Dort auf blutgetrankter Erde Liegt ein sterbender Soldat, [hm zur Seite stumm und traurig Kniet sein bester Kamerad. Krampfhaft streckt er seine Rechte Nach.dem theuern Bruder aus : «Kehrest du zur Heimat wieder, Griiss' mir Weib und Kind /,u Haus ! Und als Testament liier gelte Dieser letzte Druck der Hand; Meinem Kinde bleib’ als Erbe Meine Lieb’ fiirs Vaterland !>> Kappilleri. I) E J) vŠ 0 I N A Na zemlji ki s krvjo oblita Leži umirajoč vojak, Ob strani nem in morem Kleči najboljši sorojak. Zdaj krčevito desno stegne Jo dragemu je bratu dal : Ko vrneš zopet se domov Otroka ženo mi pozdrav ! Kot oporoka naj velja Potem še zadnji stisk roke ; Naj dedščina otroku bod’ Ljubezen domovine le» Kappilleri. POEZIJE PRESTAVIL IZ RAZNIH PTUJIII IZVIRNIKOV B. BEUK KURAT XII. DEL TRIESTE. STABILIMENTO TIPOGRAFICO L. HERRMANSTORFER 1910. POZDRAV IVANE D’A RK (ADIEUX DE .TEANNE D' ARO) (iz franc.) Z Bogom ljubi kraji in dola tužni glas, Z Bogom trate krasne — ste čredi velik dar ; Bivališče miru in rojstva vzorna vas, Gričev rodovitnih — naj zrla bi nikdar, Prošenj do neba magij ste vseli odmev, Z kojimi prosila jaz mater sem višav, Milo se ponavlja, presladki lepi spev, V slovo Ivana daje — vam rajski zdaj pozdrav ! Cvetoči gozdi — ptički — veselje vej lepo Dolgčas mi ni bilo tam v sveži senci mej, Tuhtal sem v to listje, Ivane več ne bo ; Z Bogom vas pusti Ivana za vselej ! Tavaj čreda ljuba — ostala brez pastirice ; Volja božja vedno — tud volja božja bo, — Peljem čredo v boj ki druge žrtve tirja Tolpo plemenito — oh zrlo je nebo. — Tisti, ki prikazal se Mojzesu na gor, Tisti ki je ljudstvo izvoljeno vodil, Ščitil in izpeljal ko je napočil zor Iz rok jih Faraona je hipoma rešil ; Tisti ki Davidu je bil zaupajoč, Priprosta prej pastirka pogumna zdaj kot kralj, Djal mi je v svetišču le prid in skaž mi moč. 4 Opaši meč brušen — z zastavo le vihraj ! V zahvalo za pomoč za žrtve sred spopadov, Ognja vse ljubavi — ko šla boš s kraja v kraj ; Varuj se kakor lišpa, slepil in duš napadov. Srce tvoje vedno postavi moji udano; Šotor mi češčenja — glej tvoje bo srce ! Roka moja Ivano bo ščitila kot znano Veke vse slovelo živelo bo nje ime. Pojdi ko boš zrla krdele skupaj zbrane Tolpe čvrste krepke — Francozov vrli broj, V roki drž' zastavo, da temno že postane, Preženi vse Francoze, ter vodi bitko — v boj ; Boja ost obrni in ščit na pravo pot; Kot kosec sam ga brusi, če žito dozori, Odvrnila zmagalca Ivana je odtod, V Rhemsu krona carju — naj zmago pridobi". Geslo mi je dano čelada in pogum, Želja bojevita je srca mojga vlast. Me tira na bojišče kjer gneča in pa šum Kralj tam dobi moj zmago in čast. Krig in vik že kliče me zdaj v ljuti boj, Bojevnikov orožje — preglasno krog rožlja; Smrtni zvon zakliče orožje v miru stoj. Predragi kraji z Bogom — naj zmaga obvelja ! Traduction de V allemand F er d. de Cussy. MLADENIČ) PRI POTOKU (DER JtiNGLING AM BACHE) (iz nemšč.) Pri izvirku deček je sedel, Iz cvetk je bujne vence vil, Odnesel jih je hitri val, Tako vsi dnevi mi teko. Kot valčki neugnani vsi, Mladosti dnevi minejo ! Kot venci brž se razcvete ! Ne vprašajte čemu tugujem Ko ziblje me življenja cvet ! Raduje vse in upa vse, Ko pomlad oživela spet. Ker tisoč in še več glasov Lepo oživljene narave Globoko v prsih dramijo Mi bol britkosti in težave. Kaj radost vendar mi koristi, Katero pomlad mi natoč ' ? Le jedno je — katero iščem, Je blizu in pa daleč proč. Stegujem koprneč roke Po senci mi podobe mile, Pa oh ne morem jo dobit, Nemirno traja mi srce ! Le pridi dol — prekrasna brdka, Zapusti že oholi grad! Glej cvetke ki pomlad rodila, Poklonim ti kot biser zlat. Po gaju petje se glasi, Šumija studenček ravnokar ! V tej mali koči je prostor Za srečno se ljubeči par. Fr. von Schiller. — 6 ■D I J O G E N Nek modri na Grškem je bil, Dijogen povsod je siovil; Misleč, da je sreča doma Kjer malce za živež se zda. Ni imel tu hiše na pot', Kot dom mu je služil nek sod ; Ko kralj Aleksander Veliki Poseti ga v neki priliki, Ko kralja in spremstvo zagleda, Se Dijogen na solncu ogreva, Kralj misli — čudak bo že vstal ; Pozdrav in poklon mi podal. A Dijogen ostane še vedno ležeč, Za kralja in spremstvo se niti zmenoč. Uljudno mu pravi veli, Brez hiše, obleke si ti, Zamoreš pač zdaj kaj sprosit Mogoče resnično vdobit Zdaj modri odvrne le sliš — Ni treba mi druzega nič — Oviran je solnca mi sij Te prosim mi žarkov ne skrij Motrivši vse kralj zdaj spozna Moža ki vzor da ima. Obleka, denar in krasota, To vse je za njega pustota; Ko bi Aleksander ne bil Bi rad kod Dijogen siovil. B. Bevk. SPOZNANJE (iz nemšfi.) Nek potni mladenič gre z palico zdaj Domov se vračaje z ptujine nazaj, Lasje od prahu — in obraz mu ožgan Od koga bil fantič je prvi spoznan ? Skoz stari uhod zdaj v mesto — hiti Ob mitnici ravno zdaj čolnar sloni Saj čolnar bil vedno prijatelj mu ljub Ker čaše praznila in pila sta vkup Glej čolnar prijatelj ga ni več spoznal ; Ker solnce obraz mu zelo je razoral. Pozdravi ga kratko — gre dalje od rok. Mladenič otrese zdaj prah že od nog. Skoz oknce gleda zdaj srček mu zdrav Oh deva svetoča ti vročim pozdrav !“ A deklica glej ga spoznala ni več. Ker solnce ožgalo obraz mu preveč. Ko dalje po cesti koraka se gane, Na lice ožgano mu, solzica kane. Po poti iz cerkvice niu mamica gre, Jej Bog te pozdravi nič druzega de. Glej mamica polna veselja ihti: „Moj sinko" se njemu na prša zgrudi. Če solnce obraz mu tud’ je ožgalo, Ga mater oko je pač brzo spoznalo. Vogl. — 8 — ELEGIJE Povejte mi kamni ; povejte, visoke palače! Recite, besedo ! o genij, se ti pač ne vzdramiš ? Da, vse je navdihnjeno v tvojih presvetih zidiščih, Ti Rim veličastni; le mene prešinja tihota molči Oh, kdo mi šepeče, na kojem prozoru zagledam Še bitje premilo, katero me čvrsti, krepi, Ne čutim in sljutim, poti še ki vedno in vedno Tje iti, oditi — žrtvuj ti predragi svoj čas ? Še cerkve, palače, podrtine in stebre motrim, Kak spretno uporabi prebrisan možak svojo pot Vse kmalu skonča in ostane le jedno svetišče, Amorja svetišče, katero posvečenca vsprejme. O Rim ti pozor si svetov a brez vsake ljubezni Če svet ni več svet — tak tud Rim ni več Rim. J oh. Wolf. von Goethe. NOČ V KALABRIJSKIH HRIBIH. V deželo kjer varčni in pridni ljudje Sovražni Francozom sem prišel med nje ; Ker mladega tovarša za spremstvo imel Sem kmalu v strmine pustote zašel. Glej krila vse kraje že temna je noč, Ko upehana prideva vendar k nek koč; Brez vsakih predsodkov nič slabga sij uteč Zdaj stopiva v hišo ogljarsko meneč, So, zbrani so bili pri mizi že vsi Postrežno večerjat naj vabijo k nji. Jmeli so črni ogljarski obraz, Po stenah glej puške, pištole so kras ; Kot v kaki vojašnici men' so je zdelo Ker tolko je sabelj in nožev viselo. V men mrgoli a tovariš se brati: Družini podatke vse hoče podati; Obriše jim pot — ter pove tud odhod ; Da prišla sva končno vendar po tod. Omenja svoj kovčeg naj dobro se shrani, Pri postelji ga hoče imeti ob strani Jaz mislil sem takrat mladost je norost Oh čudno, da ptujcem zdaj kaže modrost Večerja zabava pač kmalu skonča, Se sleherni brzo k počit ku poda! Lesene stopnice do veže drže Tu jed in pa žito vse skranjeno je. Tovariš upehan, drnoha, zaspi; Ko kovčeg pod glavo svoj tje zavali. Družina v pritličju pod nama je bila, Da brzo ob zoru na delo je šla. Bedil sem v strahu postavljen čuvaj ; A noč je minola zdanilo se vsaj. Pod mano začujem pogovor zdaj ta, Tak dobro — ubiti bo treba oba. Tak mož svoji ženi na tihem veli, A ona odredbi takoj pri trdi; Oh komaj sem dihal kot kamen bil trd Skoz okno le gledal zamišljen sem v vrt. Skočiti se nisem pač upal na tla, Na dvoru kot cvilila sta psa. Se skrijem za duri tovariš še spi. Gor žena za možem zdaj z lučko hiti. Le tiho! de ona, da jih zbudil ne boš! On lučko držaje, vže zgrabi za nož, Za durmi bil skrit sem, mrtvaško bledih Ko mož tihotapno j’na posti’jo skočil, Tovariš je imel razgoljen vrat, Preplašen sem mislil, da smrt se priklat; 10 Mož stopi na postelj, stegirivši roko, Odreže pršuta kos’ ide tako, Zdaj vrata za sabo tihotno zapre, Zajuterk pripravljat, družinici gre, Zajuterk ko dal, obema so djal: „Kopuna smo vama za likof zaklal, Ker ravsala kavsala vedno sta se; Potreba je bila da se, ju sne. Le jejmo pečenko ločjtve je znak Zdaj znal sem besede zakoljem oba. B. Be.uk PESEM SIROMAKOV (iz nemšč. Sem reven mož — sem siromak. Samevam, hodim sam Le enkrat še bi čil vesel Podal se vendar kam. Tam v mojih ljubih staršev hiši Otrok vesel in čil sem bil, Saj britki bol je delež moj, A smrtni klic jih preselil. Bogatih vrti kak Cveto, In zlatih setve zrem : Nerodovitna j’ moja pot, Z skrbjo in z trudi grem. Ter voščim vsakemu dober dan Prav srčno in toplo. O bogat Bog ne pustiš me Ti vendar brez radosti : Tolažba sladka za ves svet Nebeške polna je sladkosti. Še dviga v vsaki vasi — 11 Svetišče se navzgor : Doni prijetno na uho. Še orgelj glas in pevski zbor Bleste še soluce, luna in zvezde, In svetli sij z menoj. In ko večerni zvon zvoni Tak govorim s teboj. Nekoč se dobremu odpre Dvor radosti, veselja, Potem pa s krilom svatbe Dopolne se ti želja. _ Uklan d. VESELA PRIDNOST Hvala Bogu, da živimo ! Bog nam ljubo zdravje da Šole se razveselimo ; Šola bod' pozdravljena ! Pridni biti — se učiti Skrbno vselej hočemo, To veselje naše bo ! Zgodaj ptički žvrgolijo, Hvalo stvarniku dajat ; Pridne b’ čelice letijo Si po rožah strdi brat. Tudi mravlja si pripravlja. Se za zimo oskrbi, Pridnim biti, nas uči. Sveti Duh, ti nas razsvetli In nam pravo pamet daj ! Božjih naukov se prijeti, Greha pa varvati naj ! K božji časti daj nam rasti, V nauku in v čednosti: To nas v šoli veseli. A. Slomšek. — 12 — ZIMSKA PESEM (Winterlied) (iz nomše.) Kako tak tiho ti počivaš V ovoju belem sladko snivaš Oj materna dežela sinja ! Pomladne kje so pernice Poletja lične pernice Že krilo pražnje te ogrinja Sen dremlje ziblje vse, Ne pase jagnje ovca vse Vrh ledin, višin, strmin Tud pesem ptičkov zaostala Bučelica ni več brenčala Prekrasna ti si tud po zim’ Bleste mladike in vejice Ter lesketajo kot lučice Glej kamorkoli zre oko Posteljo kdo je pogrnil Odejo kdo je razgrmil Okrasil te lepo z roso Saj oče gori vrh višav Obleko ti je lepo stkal ; On je čujoč — ne dremajoč. Tak mirno dremaj ti ! Saj trudno oče oživi Oživotvori luč in moč. Pomladni veter ko pihljal, Omlajen ti boš zopet vstal K življeju novem radostno Ko sapa sveža bo pihljala Tak zemlja ti boš zopet vstala Ti cvetni ven’c krasilo bo. Krummacher. — 13 — Pobič sem star še le osemnajst let. Pobič sam star še le osemnast let, cesar me hoče k Soldatom imet. kako bom soldat, k sem pobič premlad k’ ne morem še puške držat ! Pri fari zvonovi že milo pojo od fantov, dekličev jaz jemljem slovo. Pa jemljem slovo, da Bog ve kako, nazaj me pa n’ kol’ več ne bo. Očka in mamka pa jokata se, ko vid’ ta fantiče preoblečene vse. Preoblečeni so, na vojsko gredo, nazaj jih pa n’ kol več ne bo ! Bratec in sestra pa jokata se, k’ od brat’ ca preljub’ ga poslavljata se. Oj bratec ti moj, nikar se ne boj. saj prideš tud’ ti za menoj ! V kosamo sem hodil korajžen vesel, sem puško zagledal sem jokat začel, Oj srček ti moj, nikar se ne boj, veselo zavriskaj zapoj ! Nar. f. EVANGELJSKI DOGODEK (iz franc.) Takrat ko Jezus sam in Peter stala, Bliz jezera Genezaret obala Ob uri ko zareče solnce dneva, Udova ribiča prišla sedet, Na hišni prag, potrta je čepet, 4 - Glej v rosnatih očeh je solze krila Zibaje otročiča — prejo vila Ne daleč proč za listjem drevja fig. Sta skrita, ne opazi nihče jih. Siv starček mimo gre — vže smrt ga davi. Prosjak nesoč košaro še na glavi. Približa se in starka jenja prest. De žena moram težo mleka nest’ Možu ki biva tamkaj v bližnji vasi, Pa šibek sem potrli so me časi. Do hiš korakov tisoč dolga pot. To delo naj zvršim za borni groš. Postrežna plane — delo odloži Siroto plakat v zibki pa pusti, Kvišku plane s košem dalje gre. Ko Peter vid’ pomagat treba de, A glej učenik razloga vendar ni Da žena hišo — sinčka tak’ pusti Med tem vprizoril lahk’ bi se slučaj. Pomagat revčku prišel bi kdo zdaj, Zadel bi breme in po segel vmes De Jezus Petru : „To je sicer res Sočutje revni z revčkom če ima Moj Oče dom mu brani vse mu da. Blagruje ženo ki hiti po pot; Gospod to rekši — sede zdaj na klop, Ter prejo vije — dete zibajoč ; Se vzdigne — migne Petru proč gredoč ; Vrnivšo zdaj prešine pot in mraz, Bogu je dala znak in lep dokaz, A glej ko vrne se — skončano delo Otroče v zibki sladko je čumelo. Vidnr de Laprnde. MALI SIN (Le petit fils) (iz franc.) Mat’ sem hitro se zredil! Sedem let sem star. Ko sem pa še majhem bil, Pustil stare sem v nemar ! Vedno bratu sem dejal, Ko mi prišel je v pomoč, Če na tleh sem kje ležal, Da čem letat na vso moč! Mati glej kak sem močan ; Oče t’ lahko potrdi, Kovček ki ves okovan Kdo ga lahk’ zvali ? Nagne skloni se na me, Ako noga ga boli ; Razvedrim tud sam ga že, De ozdravi vsaj me ti ! Tebe mati ko pogledam Svojo brž spoznam dolžnost Sladko vedno se zavedam, Mojih si pogledov ost. Milostinje dan pač vsak, Dala bova revčkom vkup. Tebi bom nekoč jednak, Siromakom vedno ljub % Vem kaj hočeš djat že sam ; Vse besede so v spominu ; Glej nasmeh tvoj tud poznam Reče : „Prid objem daj sinu“. ! M. Desbordes Valmore — 16 — PESEM LASTOVK (iz nemšč.) Sem iz daljnih tal, Od morja obal ; Po visoki zračni poti Lastovka je tvoja hoja. Brez odmora in pokoja. Ljubi domovini proti. Le povej odkod — Kam te pelje pot Li novico si sprejela, V domovini Več ne zimi Pomlad tam je že pričela ? Tvoja pesmica veli : Znano meni sicer ni, Kdo mi vlil je slutnjo nad; Proč in proč mi treba zdaj, Iti zopet iz kraja v kraj Kliče miee me pomlad. Brez odmora, Brž ko zora ; Po visoki zračni poti Neovirano hitim V domovino spet letim, Krasni pomladi naproti. Sturm. — 17 — Vrnitev Leopolda iz križarske vojske (iz nemšč.) Oh vojvoda Avstrijski vsaj Vara je dobro slo, Tedaj ste boj skončali dočakanje težko. Ohj čas vrnitve skoro sprejem prekrasen bo. Zaslužite gotovo, zvonovi da pojo, Že tolpoma drvijo — Vas gledat iz suhot. Se vračate iz vojne brez greha in sramot; Čast reko Vam gospe in slavo vsi ljudje. Tak krasnih hvalospevov dobivajte si spet Ogibajte pravičnih a trpkih se besed : „Ko tam ostati bli, bil častnejši vspored." Walther von des Vogeliveide. SPEV POLJEDELCA OB ŽETVI (iz nemšč.) Oranje naše setev Vseh semen na zemljo ; Glej rast pa tudi žetev Pod božjo so roko. Pošilja roso dež In solnca lune svit ; Od njega blagor veš Jedino more prit. Kar bliz’ in daleč mest Od njega zvira vse : Broj bilk in tudi zvezd Od njega list grmič. Ter zrn sadja dar, Pomladni lep prtič Je sneg in pa vihar. 18 Pusti da solnce vshaja, Postavi luni tek, Da veterček razgraja, Oblakom riše beg. Radosti mnogo da, Da smo rudeči čili ; Zivinco past pelja In kruh ljudem deli. Vsak dober dar pa pride od Boga Očeta Zalivala in pa up Vam mnogo še obeta. M. Claudius. DAS LIED DER LANDLEUTE ZUR SAATZEIT. Wir pflugen und wir streuen Don Samen auf das Lancl ; Doch Wachstum und Gedeihen Steht in des Hochsten Hand Er sendet Tau und Regen Und- Sonn und Mondenschein ; Von ibin kommt aller Segeri, Von unseren Gott allein. Was nah’ ist und was ferne, Von ihm kommt alles her : Der Strohhalm und die Sterne, Das Sandkorn und das Meer. Von ihm sind Biisch’ und Blatter Und Korn und Obst von ihm, Das schone Priihlingswetter Und Schnee und Ungestiim. — 19 - Er last die Sonae aufgehen. Er stellt des Mondes Lauf, Er last die Winde wehen, Er tut die Wolken auf. Er schenkt uns so viel Freude. Er maclit uns frisch und rot ; Er gibt dem Viehe Weide Und seinen Menschen Brot. Alle gute Gabe kommt her von Gott, dem Herrn, Drurn danket ihm und hofft, auf ihn ! M. Claudius. POMLADNI GLAS FRUHLTNGSGLAUBE (iz nemSč.) Oživljeni so hlidi vže, Ter dan in noč vrše, šume, Živalmeje j' pričelo bit’. O sveži vonj — o glas zveneč Ti revno srce ne trepeč’! Saj vse se mora pretvorit. Oh svet se lepša — dan na dan, Ne ve se še kak bo krasan. Cvetenja noče konec bit’ Cvete oddaljen globok dol; Pozabi revno srce bol! Saj vse se mora obrnit. Ludw. Uhland. - 20 — FRtJHLING SGrLAUBE Die linden Liifte sind erwacht, Sie sausetn und weben Tag und Nacht, Sie schaffen au allen Enden, O frischer Duft, o neuer Klang ! Nun armes Herze, sei nicht bang ! Nun muss sich alles, alles wenden. Die Welt wird schoner mit jedem Tag, Man weiss nicht was noch werden mag, Das Bliihen will nicht enden. Es bliiht das fernste, tiefste Tal; Nun armes Herz, vergiss der Qual ! Nun muss sich alles, alles wenden. Ludw. TJhland. OTROCI REVŠČINE ' DIE KINDER DER ARMUTH (iz nerašč.) Tam v revni koči bival, nek mož je siromak, Molče vso noč je tuhtal, na škopniku čudak : Zakaj se trud in pridnost, tak borno mi splačujo, Da revščina me stiska, domuje, nadkriljuje. Ko prišla bi mi enkrat, saj vendar pred oči, Tak prostor drug bi hotel, da brž si poskrbi. Blesk zmiren se povsod po sobi razkropi, Z ponižnim lišpom žena v hišo zdaj vstopi. A čvrsta deva glej, ob strani njuni bila, In čil otrok držal, se milo jej za krila. Prikaže se mu pravi : „Sem tista ki rotiš, — 21 — Al beda ki iz hiše ; osorno tak podiš“. Je čvrsta deva — delo — ki spremlja me okrog In zadovoljnost — mila ta ljubeznjiv otrok — Glej deva le poskrbi mi — res mnogo sicer ni Otroče ljubko — zalo je igra starosti. — Zdravstvuj še vedno dalje se nočemo mudit; Prostorna hiša tvoja — še tesna utegne prit !“ Zdaj vpije mož ostani kot gost še tu pri nas ! Jaz nisem znal da spremstvo prevrlo ti je kras. Uboštvu hočem rad še v hiši prostor dat, In delo vsako z Bogom na svetu prav skončat“. Ruckert. BOŽJE (D A S G O T T L I C H E iz neinšč.) Naj žlahten človek, bo, Usmiljen — dobrotljiv ! Saj le j edino to '■ Ga razlikuje zdaj Od druzih broj stvari Katere mi poznamo. A slava nepoznanim Še višjim bitjim gre Katere slutimo ! Bodi človek njim jednak ; Njih vzgled naj nas uči Ter v veri potrdi. Vesoljna vsa narava Občutna je za vse ; Saj sveti žarno — sobice Tud zlobnim in pa dobrim Zločincem' tud’ blesti Jednako kot najboljšim, Sij lune in pa zvezd. — 22 — Glej veter in potoki Bobneči grom vihar, Svoj tek naprej drve Ter mimo nas gredoč Potegnejo s seboj Zdaj tega — onega. Tud sreča vedno tava Za množico ljudi, Ter prime zdaj otroka Nedolžni kodrast cvet, Potem še plešasto Glavo zadoljženo. Po nežnih glej postavali, Velike, strašne so Je treba da pač vsi Tak bivanja skončamo. Le človek sam utegne Nemožno kar je snuje On razločuje dejstva Trenutka hipno more Še trajnost podelit Jedino on sme dati Tu dobremu plačilo, In zlobnemu kaznilo, Zdravilo in rešitev, Klateče, tavajoče Koristonosno združit. Slavimo in častimo Neumrjoče mi, Kot bili bi ljudje, V velikem da vrše Najboljši kakor v malem Zvrši al bi zvršil — 23 — Oh človek plemeniti Bod’ ljudomil in dober ! Sadj nepretrgoma Le pravo in koristno, Da viši j h vzorov bitij, Podoba boš nam tud’ J oh. Wolfg. von Goethe. ZIMA Pri nas namedlo je snega, Da črez kolena je moža ; Devet zametenih vasic Povrh glej sedem še cerkvic ; Da krog črez daljno plan vže Cerkvenega stolpa vrh se zre ; Vrh stolpa cerkve kos sedi, Pojoč tu krasno žvrgoli : Pomlad naj kmalu bi pričela, Da sneg z hribov bo brž vzela, Porajala da jagod cvet, Broj jagod in vijolic spet, In deve trgat zreli sad, Še kos rad videl bi enkrat! Iz nar. pes. Anast. Cfriin. WILHELM MOJSTER (MIGNON iz nem.) Deželo li poznaš, citroni kjer cvete, Ter pomaranče v uti, vspevajo zore. Nek rahel veter piha iz višnjevih nebes, Še mirta in pa lorber sred' bujnih so dreves ? Le tje , le tje ! - 2 4 Za tabo ljubček moj še hrepeni srce. Li hišo ti poznaš ? Na stebrih streha je, V dvorani blišč sijaj vse sobe se blišče, In kjer mramorja stoje me zro okrog.: Kaj tebi pripetilo, se revni je otrok % Le tj e, le tje ? Branitelj kažipot, me spremljaj v upih še Li hribček ti poznaš oblakov temno pot ? Kjer mula v megli — išče navadno svojo pot ; Zalega starih zmajev v višinah gor bedi ; Ko skala dol zdrči ; povodenj se vali. Li stezo to poznaš ? Glej tje ! le tje. Pot naša pelje ! oče ! Podvizajmo vže. J oh. Wolf von Goethe. DOBER TOVARIŠ (iz nemšč.) Tovarša sem imel, Saj boljš’ ga menda ni. Ko bobnal boben v boj, Korakoma m’ sledi A kroglja prifrli, Li men’ al’ teb’ velja. Ga zgrudi brzo k tlem Leži pred mano nem, Kot krhki kos ila ! Roko mi je ponujal, Ko basal sem že strel. „Roke ne morem dat, Mi češ ti zvest ostat, Prijatelj čil vesel !“ Ludv. Uhland. 25 — POMLADNI SPEV (iz nemsč). O zrak je vjol in zelen dol. Ker zvončki cvetejo že bolj In vjolice so vmes ; Zelenje je po trat Ter pisani livad Oh divno krasno res. Bog Oče blagoslov Naj pride komur vgaja maj, Raduj se svet je zemlje gaj, Krasoto to je dal Ves svet je z njo nastlal, Drevo in cvet njegov. L. H. Gh. Helty. POMLADNJI DAN Kako si vendar lep pomladnji dan ! Dolina, gora vsa zelena Blišči se v solncu pozlačena, In v vejah pevcev krilatih zbor glasan Sladko prepeva, Da krog odmeva ; Visoko se vije v sinje nebo Drobni škrjanec, Stari moj znanec, In gleda zemljo novo ; Iz nje pa tisoč in tisoč rožic vstaja, Ki mehki dih pomladnji jih maja, Metulj vesel okoli njih raja ’ 26 — Iz cvetja duh sladak Razširja se v čisti zrak ; Oko nad lepoto strmi, Na uho petje doni, A jezik moj molči. Pozabi, srce, Zdaj svoje gorje In vživaj lepega dne ! Fr. Cimperman. PARABOLA Gospod nekoč kot prav jezdil, A hlapca iti peš pustil, Crež dni — trn naglo teka, Da komaj hlapec ga doteka, Se zvesti sluga zadaj vleče Za jezdecem — zelo boječe, Pred padcem zatrepeče. Gospod, gospod zdaj hlap’c kriči, Nek žrebe! s podkve ven moli Če brzo žreblja ne zabite, Gotovo podkev kmal zgubite." Oh žrebelj sem — oh žrebelj tje ! Jih ima podkev mnogo še, In skrbno sluga le ihti : Podkev, gospod že proč visi: Če žeblja v podkev ne zabite, Konjiča v kratkem res zgubite. A podkev sem, — al podkev tje, Konjič železa ima še, Koraka stopa že." 27 - In prej ko tretji klic doni, Ob koncu pade k tlem zdrči, Konjiču je preprečen beg, Skončan je zdaj gospodov tek. Ne de več : „Konjič sem ter tje !“ Ohrabri se počas opre Ter z hlapcem dalje gre. F. Riickert. ZAKLADOKOP (DER SCHATZGRABER iz nemšč). Z prazno mošnjo v srcu bolest, Je vlačil komaj težo dni. Uboštvo rev in pa v skrbi, Bogastvo je največ’ blago. Skončam da svojo bolest, Zaklad potem sem šel kopat, Saj mojo dušo čem ti dat ! Podpisal z lastno jo krvjo • Tak ris za risom je sledil, Sem čudo tvoren plamen vžgal, Želišč in pa kosti nabral; Tako rotenje skončujoč. Kot krožjit se jih izučil Sem kopal — kopal star zaklad Kjer prostor bil določen hkrat; Bla črna in viharna noč. Sem lučko-videl iz daljave, Kot zvezda mi naprot je šla Bliščeči blesk zalesketa, Dvanajst je ure udare odbil. Zaman so bile vSe priprave ; Naenkrat glej že zasveti Prepolne čase blesk in sij, Brdak je deček jo nosil. 28 — Svetilo vsako mu oko, Mu gosti vene cvetlic klestil ; Nebeški sfij ga je krepil Sem zrl ga še v ris stopit. In pit veleva mi lepo In mislil sem saj deček ta, Krasan in svetel dar ima. Ne more vendar zlodij bit. Pogum življenja je vsak dan ! Potem imel boš podučenje ; Ter zginilo bo vse rotenje Se vrnil več ne boš v kraj. Zaklada kopat sem zamam. Ob dneva trud — zvečer gostije ! Za tedni prazniki sledijo.! Čarilo tvoje bode naj. ŠOLČINI RAJKOŽENI SVET. Oživljen živahne splomladi je pili, Ki veje prijetno črez polje in plan Drozd (drozg) bije po jelšavih grmih že tih Skrjanček ko peva in ščinkovec po njih Oh solčna ti mila ter slastna pomlad ’ Rev proč so vsi dnevi bolesti in nad Kot puščice urno iz loka lete ; Radujte — smejite se čas je že zad Ko v solnčnati sneg že viharije sneže. Oh stari puščavnik že solza se zdi, Skrivnostne da kane v brado ! Kaj tužna zdihuješ ti koncem poti ; V solčnate sape kak krasno je blo ! Že majnik se bliža in gozd zeleni Oboka duhteči cvetoči šotor. Se beli oblaki na nebu razpno Ter jablana rožce že bujno cvetb ! 29 — M O J D O M V dolinci prijetni je ljubi moj dom nikoli od njega podal se ne bom pod lipo domačo najrajši sedim v domačem veselju najslaje živim Glej rože domače, najlepše cveto in ptički domači najslaje pojo Prijatelji naši so polni srca ljubezen zvestoba le biva doma Doma preživeti si dneve želim umreti se tudi doma ne bojim v domači gomili se spava sladko mi bratje sestrice rahljajo zemljo Andrej Praprotnik. POGUM IN UP (CORAGGIO E SPERANZA) Dolina je temna ; a smreke vrh skal Zdaj žarki zlate ko poraja se šum. Zbudivši se z spanja poglejmo od tal : O bratje, pogum. Oh noč je b’ la dolga in mučno vse spanje ; A solnce ti učvrsti za delo nas svatje. Se slabši kot smrt pa je zlo počivanje : Pogum, vam o bratje. Življenje je močnemu vojska in boj, Ker potvanje pelje po stezi nas vkup. Z orožjem izziva le smrtni se boj : O bratje, pogum. Sovrage imamo do smrtnega praga ; Le iščimo vrednih vzorov nebes. Orožje, ljubav, odpuščanje hod’ zmaga : Upanje, naše je vez. Nicolo Tommaseo. — 30 — 1