REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTIČNI URAD REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij 2016 - O O (D www.stat.si REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTIČNI URAD REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij 2016 Ljubljana, 2016 www.stat.si Regije v številkah - Statistični portret slovenskih regij 2016 Zbral in uredil: Martin Bajželj Oblikovanje infografik: Robert Dragan Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: http://www.stat.si/StatWeb/publikacije Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta: info.stat@gov.si @StatSlovenija Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 - © SURS - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - ISSN 2464-0026 UVODNA BESEDA Lokalna novica je kraljica. Podobno bi lahko trdili tudi za statistične podatke: bolj kot so nam »blizu«, zanimivejši so. Regije v številkah ponujajo prav to. Primerjajte podatke za svojo regijo s podatki drugih regij in s povprečjem za Slovenijo in ugotovili boste, kakšne so značilnosti tamkajšnjih prebivalcev, kako živijo, v kakšni gospodarski »kondiciji« je vaša regija, kako je poskrbljeno za okolje in še več. Letošnja izdaja publikacije Regije v številkah prihaja med vas v prenovljeni obliki. Osredotočili smo se predvsem na podatke, po katerih posamezne regije izstopajo. Bogate vizualizacije omogočajo enostaven vpogled v podobnosti in razlike med dvanajstimi statističnimi regijami. Tistim, ki si želite še več podatkov na ravni regij in občin, pa priporočamo obisk na naši spletni strani in ogled spletne aplikacije Slovenske statistične regije in občine v številkah (stat.si/obcine), dostopne tudi prek kode QR na dnu strani. Vabljeni k branju. Genovefa Ružič generalna direktorica www.stat.si Regije v številkah 4 KAZALO UVODNA BESEDA...................................................................................................................................................................4 PREBIVALSTVO......................................................................................................................................................................6 KAKOVOST ŽIVLJENJA..........................................................................................................................................................8 IZOBRAŽEVANJE..................................................................................................................................................................10 TRG DELA..............................................................................................................................................................................12 GOSPODARSTVO.................................................................................................................................................................14 GRADBENIŠTVO...................................................................................................................................................................16 TRANSPORT IN TURIZEM....................................................................................................................................................18 OKOLJE.................................................................................................................................................................................20 POMURSKA...........................................................................................................................................................................22 PODRAVSKA..........................................................................................................................................................................24 KOROŠKA..............................................................................................................................................................................26 SAVINJSKA............................................................................................................................................................................28 ZASAVSKA.............................................................................................................................................................................30 SPODNJEPOSAVSKA...........................................................................................................................................................32 JUGOVZHODNA SLOVENIJA...............................................................................................................................................34 OSREDNJESLOVENSKA......................................................................................................................................................36 GORENJSKA 38 NOTRANJSKO-KRAŠKA.......................................................................................................................................................40 GORIŠKA...............................................................................................................................................................................42 OBALNO-KRAŠKA.................................................................................................................................................................44 STATISTIČNA ZNAMENJA, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE............................................................................................47 www.stat.si Regije v številkah 5 PREBIVALSTVO 0-14 let 15-29 let S lo >• 30-49 let * 29 % 50-64 let 65-79 let 22 % Ml & 80 ali več let 13 % 5 % Povprečna starost prebivalcev Slovenije v 2014 je bila 42,4 leta V štirih statističnih regijah je bila povprečna starost prebivalcev nižja od slovenskega povprečja: v osrednjeslovenski, v jugovzhodni Sloveniji ter v gorenjski in savinjski statistični regiji. Najnižji deleži prebivalcev, starih 0-14 let, so bili v zasavski, pomurski, podravski in obalno-kraški statistični regiji (13 %), najvišji (16 %) pa v gorenjski, jugovzhodni Sloveniji in osrednjeslovenski statistični regiji. Delež starostnikov (vsaj 80 let) je bil v 2014 najvišji v goriški statistični regiji (skoraj 6 %). Naravni in selitveni prirast, 2014 pomurska zasavska spodnjeposavska goriška notranjsko-kraška podravska koroška savinjska obalno-kraška Slovenija jugovzhodna Slovenija gorenjska osrednjeslovenska naravni prirast na 1.000 prebivalcev skupni selitveni prirast na 1.000 prebivalcev Vir: SURS 4 6 8 število © SURS 27 % Vsak četrti prebivalec Slovenije je živel v osrednjeslovenski statistični regiji Število prebivalcev se je v 2014 povečalo v štirih statističnih regijah: osrednjeslovenski, notranjsko-kraški, podravski in spodnjeposavski. Število prebivalcev se je najbolj zmanjšalo v zasavski in pomurski statistični regiji, v prvi predvsem zaradi odseljevanja, v drugi zaradi nizkega naravnega prirasta. Delež tujih državljanov med prebivalci je bil največji v obalno-kraški (8,8 %), najmanjši v pomurski statistični regiji (1,4 %). 6 Regije v številkah www.stat.si 6 Prebivalstvo, statistične regije, 2014 največ prebivalcev, starih 0-14 let 15,7 % najnižja povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka 27,9 leta največ otrok, rojenih neporočenim materam največ umrlih zaradi bolezni obtočil najmanj otrok, rojenih materam, mlajšim od 20 let 0,3 % največ tujih državljanov med prebivalci 8,8 % 1) Podatek za leto 2015. Vira: GURS, SURS najvišja starost umrlih 78,9 leta ti najvišja povprečna starost prebivalcev 44,1 leta © SURS www.stat.si Regije v številkah 7 KAKOVOST ŽIVLJENJA druge posledice zunanjih vzrokov bolezni prebavil \ / 41 % 31 % 6 % 6 % 5 % 10 % bolezni obtočil rakava obolenja bolezni dihal drugo Bolezni obtočil so bile tudi v 2014 vzrok za največ smrti v Sloveniji (41 %) Bolezni obtočil so bile v 2014 vzrok za več kot 45 % smrti v spodnjeposavski in pomurski statistični regiji, delež smrti zaradi rakavih obolenj pa je bil največji v obalno-kraški statistični regiji (36 %). Pred 65. letom starosti je umrlo največ prebivalcev iz zasavske in obalno-kraške regije (v vsaki po 21 %). Najmanj prebivalcev na 1 zdravnika je bilo v osrednjeslovenski (255), največ pa v notranjsko-kraški statistični regiji (761). Gospodinjstva, ki težko ali zelo težko preživijo s svojimi dohodki, 2014 osrednjeslovenska goriška gorenjska notranjsko-kraška pomurska Slovenija obalno-kraška jugovzhodna Slovenija podravska savinjska zasavska koroška spodnjeposavska Vir: SURS 10 % 50 60 % © SURS Denarno ali materialno pomoč dobrodelnih organizacij je prejemalo največ gospodinjstev iz pomurske statistične regije Delež gospodinjstev, ki so prejemala tako vrsto pomoči, je bil najmanjši v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji. Več kot polovica gospodinjstev iz koroške in spodnjeposavske statistične regije je težko ali zelo težko preživela s svojimi dohodki. Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil največji v spodnjeposavski (20 %), najmanjši pa v notranjsko-kraški in osrednjeslovenski statistični regiji (11 %); v teh dveh regijah so prebivalci tudi najbolje ocenili svoje zadovoljstvo z življenjem (povprečno z oceno 7,1 od 10). 8 Regije v številkah www.stat.si Revščina in zadovoljstvo z življenjem, statistične regije, 2014 Samoocena zadovoljstva z življenjem (0-10) 6909 6,4-6,5 6,6-6,7 6,8-6,9 7,0-7,1 Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 10-12 13-15 Ä16-18 M 19-20 Vira: GURS, SURS © SURS www.stat.si Regije v številkah 9 IZOBRAŽEVANJE osnovnošolska ali manj 18 % srednješolska višješolska, visokošolska Četrtina prebivalcev Slovenije (25-64 let) z najmanj višješolsko izobrazbo Najnižji delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo je imela pomurska statistična regija (18 %). V tej regiji je imelo obenem največ prebivalcev (25 %) samo osnovnošolsko izobrazbo ali manj. V osrednjeslovenski statistični regiji je imela višjo ali visokošolsko izobrazbo skoraj tretjina prebivalcev. Slovensko povprečje pa sta po stopnji izobrazbe presegli še gorenjska in obalno-kraška regija. Največ otrok je bilo v 2014 vključenih v vrtce v osrednjeslovenski (81 %), najmanj pa v zasavski statistični regiji (68 %). Največ dijakov na 1.000 prebivalcev je bilo v koroški (40), najmanj pa v obalno-kraški statistični regiji (30). 56 % 26 % Delež študentov, ki študirajo v osrednjeslovenski statistični regiji, 2014 podravska pomurska koroška savinjska obalno-kraška spodnjeposavska goriška gorenjska zasavska notranjsko-kraška jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska Vir: SURS 55 % 80 100 % © SURS V osrednjeslovenski statistični regiji študiralo 55 % vseh študentov Največ študentov na 1.000 prebivalcev je bilo v 2014 v zasavski statistični regiji (51), sledile so jugovzhodna Slovenija, spodnjeposavska in goriška (v vsaki 44), najmanj pa jih je bilo v obalno-kraški statistični regiji (33 na 1.000 prebivalcev). V vseh regijah je bilo študentk več kot študentov, največ študentk med vsemi študenti je bilo v notranjsko-kraški statistični regiji (164 študentk na 100 študentov). V pomurski, savinjski in koroški statistični regiji je več kot tretjina študentov prejemala štipendije. 10 Regije v številkah www.stat.si Prebivalci Slovenije (25-64 let) po stopnji izobrazbe, statistične regije, 2014 www.stat.si Regije v številkah 11 TRG DELA 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 V 2014 je bilo registriranih brezposelnih 13,1 % aktivnih prebivalcev Slovenije Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v 2014 najvišja v pomurski (18,4 %), najnižja v gorenjski statistični regiji (9,5 %). Od 2005 se je najbolj povečala v jugovzhodni Sloveniji (za 5,1 odstotne točke). V 2014 je bila razlika v stopnjah registrirane brezposelnosti med spoloma največja v pomurski in koroški statistični regiji. V pomurski je bila med ženskami višja kot med moškimi za 6,0 odstotne točke, v koroški pa za 5,9 odstotne točke. Med mladimi (15-29 let) je bila stopnja registrirane brezposelnosti najvišja v zasavski (32,3 %) in pomurski statistični regiji (30,1 %). Povprečna mesečna neto plača, 2014 notranjsko-kraška pomurska podravska zasavska savinjska koroška spodnjeposavska goriška obalno-kraška gorenjska Slovenija jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska 907 EUR 800 900 1.000 Vir: SURS 1.100 EUR © SURS § Povprečna mesečna neto plača najnižja v notranjsko-kraški regiji Povprečna mesečna neto plača glede na regijo delovnega mesta je bila v 2014 najvišja v osrednjeslovenski (1.088 EUR), najnižja pa v notranjsko-kraški (907 EUR) in pomurski statistični regiji (912 EUR). Od vseh delovno aktivnih v zasavski statistični regiji jih je v 2014 delalo zunaj regije svojega prebivališča 43 %, od delovno aktivnih v notranjsko-kraški, spodnjeposavski in gorenjski statistični regiji pa po več kot četrtina. Med delovno aktivnimi v osrednjeslovenski statistični regiji je bilo takih oseb le 8 %. V osrednjeslovenski statistični regiji je v 2014 delalo skoraj 74.000 delovno aktivnih prebivalcev iz drugih statističnih regij Slovenije. 12 Regije v številkah www.stat.si Delovne migracije, statistične regije, 2014 Delovni migranti (brez kmetov), ki delajo zunaj regije prebivališča (%) 9 ali manj 0 10-19 20-29 0 30-39 0 40 ali več Vira: GURS, SURS © SURS www.stat.si Regije v številkah 13 GOSPODARSTVO osrednjeslovenska podravska savinjska gorenjska druge statistične regije 35,9 % 14,5 % 13,9 % 9,4 % 26,3 % Velika večina hitrorastočih podjetij je v 2014 delovala v štirih statističnih regijah V 2014 je v Sloveniji delovalo nekaj več kot 186.000 podjetij. Tretjina teh podjetij je bila v osrednjeslovenski statistični regiji in ta podjetja so ustvarila 46 % prihodka vseh podjetij v Sloveniji. Povprečni prihodek podjetja je bil najvišji v osrednjeslovenski (690.194 EUR), najnižji pa v zasavski statistični regiji (282.410 EUR). Tista s sedežem v osrednjeslovenski statistični regiji so prispevala tudi 30 % vrednosti celotnega izvoza in 47 % vrednosti celotnega uvoza. V Sloveniji je delovalo 532 hitrorastočih podjetij. V njih je bilo zaposlenih skoraj 33.000 oseb, od tega največ (45 %) v osrednjeslovenski, najmanj (1 %) pa v notranjsko-kraški statistični regiji. Izvoz in uvoz, 2014 1 1 1 i zasavska IZVOZ 1 notranjsko-kraška j spodnjeposavska ! koroška J pomurska ■ goriška Jj obalno-kraška H jugovzhodna Slovenija H gorenjska § savinjska LL§ podravska 1 osrednjeslovenska 50 40 30 20 10 0 10.886 EUR % Vir: SURS 0 10 20 30 40 50 % © SURS BDP na prebivalca od 2012 najnižji v zasavski statistični regiji V 2014 je bila vrednost bruto domačega proizvoda na prebivalca najvišja v osrednjeslovenski (25.329 EUR), najnižja pa v zasavski statistični regiji (10.886 EUR); med najnižjimi sta bila še BDP na prebivalca v pomurski (12.267 EUR) in notranjsko-kraški statistični regiji (12.965 EUR). Prispevek industrije k regionalni bruto dodani vrednosti je bil največji v jugovzhodni Sloveniji, v spodnjeposavski, koroški, zasavski in savinjski statistični regiji (v vsaki nad 40 %), prispevek kmetijstva pa v notranjsko-kraški in pomurski statistični regiji (v vsaki nad 5 % bruto dodane vrednosti). 14 Regije v številkah www.stat.si Regionalni bruto domači proizvod na prebivalca, statistične regije, 2014 pomurska 12.267 EUR RS Delež industrije v regionalni bruto dodani vrednosti (%), statistične regije,2014 osrednjeslovenska spodnjeposavska \ / 21 22 34 37 37 38 39 46 47 50 50 53 »o ud ii6 H6 ii6 ii6 n1 n1 n1 n1'n1 obalno- podravska pomurska notranjsko- goriška gorenjska savinjska zasavska koroška jugovzhodna kraška kraška Slovenija IIO © SURS www.stat.si Regije v številkah 15 GRADBENIŠTVO vodovod 56 % javna kanalizacija električni tok centralno ogrevanje kopalnica stranišče 56 % stanovanj v Sloveniji priklopljenih na javno kanalizacijo kuhinja V 2014 je bilo v Sloveniji skoraj 860.000 stanovanj, od tega jih je bilo malo več kot polovica zgrajenih v letih 1961-1990, 18 % pa od 1991 naprej. Od stanovanj v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji jih je bila več kot petina zgrajenih po letu 1991,od tistih v zasavski pa 9 %. Na javno kanalizacijsko omrežje je bilo priklopljenih največ stanovanj v osrednjeslovenski (72 %) in zasavski (69 %), najmanj pa v spodnjeposavski statistični regiji (35 %). Centralno ogrevanje je imelo 89 % stanovanj v osrednjeslovenski in 63 % v obalno-kraški statistični regiji. Stanovanja, zgrajena po letu 1991, stanje 2014 zasavska goriška notranjsko-kraška spodnjeposavska gorenjska pomurska koroška savinjska jugovzhodna Slovenija Slovenija podravska obalno-kraška osrednjeslovenska Vir: SURS 379 na 1.000 preb. A 25 % © SURS Najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev v koroški statistični regiji (379) V 2014 je bilo v Sloveniji povprečno 417 stanovanj na 1.000 prebivalcev; največ stanovanj na 1.000 prebivalcev je bilo v obalno-kraški statistični regiji (498). V tem letu je bilo dokončanih največ stanovanj na 1.000 prebivalcev v pomurski (1,8), najmanj pa v zasavski statistični regiji (0,8). Obenem je bilo v zasavski statistični regiji v tem letu tudi načrtovanih (tj. predvidenih z izdanimi gradbenimi dovoljenji) najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev (0,7); največ gradenj stanovanj na 1.000 prebivalcev je bilo v 2014 načrtovanih v jugovzhodni Sloveniji (2,0) in v spodnjeposavski statistični regiji (1,8). 16 Regije v številkah www.stat.si Stanovanja, statistične regije, 2014 Vira: GURS, SURS © SURS www.stat.si Regije v številkah 17 TRANSPORT IN TURIZEM 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji v 2014: 9,4 leta povprečna starost (leta) 2013 2014 Največ avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo v Sloveniji v 2014 v treh »primorskih« statističnih regijah: goriški (579), obalno-kraški (559) in notranjsko-kraški (555); najmanj pa jih je bilo v zasavski statistični regiji (349). Povprečno najstarejše osebne avtomobile so imeli v goriški (10,4 leta), najmlajše pa v osrednjeslovenski statistični regiji (8,8 leta). Turistične nastanitvene zmogljivosti (ležišča), 2014 zasavska notranjsko-kraška koroška 9,6 mio. Vir: SURS 25 30 število (1.000) © SURS V 2014 v Sloveniji ustvarjenih skoraj 9,6 milijona turističnih prenočitev Največ ležišč v turističnih nastanitvenih objektih so imeli v gorenjski in obalno-kraški statistični regiji (v vsaki okoli 26.000). V teh dveh regijah je bilo v 2014 zabeleženih tudi največ prenočitev turistov: v obalno-kraški skoraj 2,2 milijona, v gorenjski nekaj več kot 1,7 milijona. V osrednjeslovenski statistični regiji so 92 % turističnih prenočitev ustvarili tuji turisti; v celotni Sloveniji je bilo prenočitev tujih turistov povprečno 64 %. 18 Regije v številkah www.stat.si Prenočitve tujih turistov, statistične regije, 2014 od tega največ nizozemskih turistov od tega največ nemških turistov 12 % 12 % od tega največ italijanskih turistov 11 % osrednjeslovenska 1.076.295 notranjsko-kraška 62.379 od tega največ italijanskih turistov 22 % od tega največ italijanskih turistov od tega največ hrvaških turistov od tega največ avstrijskih turistov 56 % zasavska 5.643 koroška 35.828 spodnjeposavska 305.574 jugovzhodna slovenija 135.854 od tega največ nemških turistov 12 % od tega največ italijanskih turistov 20 % 32 % od tega največ 0 italijanskih turistov od tega največ italijanskih turistov 19 % 18 % od tega največ italijanskih turistov 21 % Vira: GURS, SURS © SURS www.stat.si Regije v številkah 19 OKOLJE komunalni odpadki nevarni komunalni odpadki odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih nevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih V 2014 smo ločeno zbrali 65 % komunalnih odpadkov, v 2004 pa 11 % V 2014 je največ komunalnih odpadkov na prebivalca nastalo v obalno-kraški statistični regiji, 503 kg ali 70 kg več od slovenskega povprečja, najmanj pa v koroški statistični regiji (350 kg). Največ komunalnih odpadkov so zbrali ločeno v gorenjski (70 %) in osrednjeslovenski statistični regiji (69 %), najmanj pa v koroški statistični regiji (45 %). V savinjski statistični regiji je nastalo 29 % vseh odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Sredstva, namenjena za investicije v varstvo okolja (delež od regionalnega BDP), 2014 obalno-kraška pomurska podravska goriška spodnjeposavska jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska gorenjska Slovenija notranjsko-kraška zasavska koroška savinjska Vir: SURS 52 m3/prebivalca 4 % © SURS Največ vode na prebivalca dobavljene v goriški statistični regiji Največ vode na prebivalca se je v 2014 dobavilo gospodinjstvom v goriški statistični regiji (52 m3), kar je dvakrat več od najmanjše količine dobavljene vode; ta je bila dobavljena gospodinjstvom v zasavski statistični regiji. V obalno-kraški in notranjsko-kraški statistični regiji se je v 2014 vsa odpadna voda pred izpustom v javno kanalizacijo prečistila. Najmanj odpadne vode je bilo pred izpustom prečiščene v koroški statistični regiji (53 %). Največji delež tekočih izdatkov za varstvo okolja je bil porabljen v osrednjeslovenski (30 %) in podravski statistični regiji (22 %). Skoraj dve tretjini vseh investicij v varstvo okolja sta bili v 2014 namenjeni savinjski in osrednjeslovenski statistični regiji. 20 Regije v številkah www.stat.si Odpadki, statistične regije, 2014 Nastali komunalni odpadki na prebivalca (kg) 350-399 0 400-449 0 450-499 0 500 ali več Ločeno zbrani komunalni odpadki (% od nastalih) jugovzhodna Slovenija spodnjeposavska osrednjeslovenska koroška obalno- notranjsko- zasavska goriška pomurska savinjska podravska gorenjska kraška kraška © SURS www.stat.si Regije v številkah 21 POMURSKA pomurska 5 podravska koroška 5 savinjska zasavska spodnjeposavska Število traktorjev na 100 prebivalcev V pomurski statistični regiji je v 2014 živelo 6 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najnižjem naravnem prirastu (-3,1 na 1.000 prebivalcev) in najmanjšem deležu tujih državljanov med prebivalci (1,4 %). Med tamkajšnjimi dijaki in študenti je bilo največ štipendistov (med dijaki jih je bilo 59 %, med študenti 37 %). Največ študentov te statistične regije je študiralo v podravski in v osrednjeslovenski statistični regiji. Ta regija že več let izstopa po najvišji stopnji registrirane brezposelnosti. V 2014 je ta bila 18,4-odstotna, še višja je bila samo med ženskami, 21,7-odstotna. Povprečna mesečna neto plača v 2014 je bila v tej regiji druga najnižja v Sloveniji (912 EUR). 10 % gospodinjstev v tej regiji, največ med vsemi, je prejemalo materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij. Stopnja registrirane brezposelnosti jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska gorenjska notranjsko-kraška goriška obalno-kraška V pomurski statistični regiji je bilo ustvarjenega 3,8 % nacionalnega BDP-ja. BDP na prebivalca je bil tukaj drugi najnižji v Sloveniji (12.267 EUR/prebivalca). V regiji je delovalo blizu 8.000 podjetij, v njih pa so delale povprečno po 4 osebe. Tukaj je bilo dokončanih največ stanovanj na 1.000 prebivalcev (1,8). Kmetijska zemljišča v uporabi so v 2013 pokrivala polovico ozemlja te statistične regije, kar je največ med vsemi regijami. Regija izstopa tudi po številu traktorjev, v 2014 jih je bilo 12 na 100 prebivalcev (povprečje za Slovenijo je bilo 5 traktorjev na 100 prebivalcev). V pomurski statistični regiji je bilo v 2014 na voljo okoli 7.000 turističnih ležišč. V tukajšnjih turističnih nastanitvenih objektih je bilo ustvarjenih 912.000 turističnih prenočitev, od tega je bilo 59 % prenočitev domačih turistov. Osebna izkaznica regije 9 Površina (km2) 1.337 Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 17,5 • Prebivalci 117.005 ril Regionalni BDP (EUR/prebivalca) 12.267 ur Naravni prirast -359 m Podjetja 7.870 e» Skupni selitveni prirast -100 A Prihodi turistov 266.754 ✓ Učenci 8.715 i^i Prenočitve turistov 912.476 M Dijaki 3.987 A Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 509 Študenti 4.230 M Stanovanja 49.135 * Delovno aktivni prebivalci 40.283 Povprečna površina stanovanja (m2) 86,9 p Registrirane brezposelne osebe 9.094 0 Število kmetijskih gospodarstev11 8.446 Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 18,4 Kmetijska zemljišča v uporabi1' (ha) 66.827 & Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.365 1 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca) 399 1) Podatek za leto 2013. www.stat.si Regije v številkah 23 PODRAVSKA pomurska podravska Delež podjetij po regijah koroška \ spodnjeposavska / 4 % 14 % 3 % 11 % IS 3 % 5 % savinjska zasavska jugovzhodna Slovenija V podravski statistični regiji je v 2014 živelo 16 % prebivalcev Slovenije. Delež prebivalcev, starih 0-14 let, je bil v tej regiji eden najnižjih (13,3 %). V 2014 se število prebivalcev v tej regiji skoraj ni spremenilo: naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal -0,4, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa 0,4. Delež otrok, rojenih neporočenim materam, je bil v 2014 tukaj najvišji (69,7 %). Odstotek umrlih pred 65. letom je bil tukaj tretji najvišji v Sloveniji (20 %). Med študenti te regije je bil delež tistih, ki so študirali v osrednjeslovenski statistični regiji, najmanjši (18 %). Stopnja registrirane brezposelnosti v tej regiji (14,4 %) je bila višja od povprečja v Sloveniji (13,1 %), od 2005 pa se je med vsemi regijami zvišala najmanj, za 0,9 odstotne točke. Zivorojeni, rojeni neporočenim materam % 80 70 60 50 40 30 20 10 0 61,3 •— 61,6 46,7 •— 47,2 66,7 •— 65,2 —•— 66,8 —•— 67,2 50,8 —•— 52,9 — 53,8 —•— 55,7 —•— 69,5 — 56,8 —•— 68,7 —•— 57,6 —•— 70,3 — 58,0 -•— 69,7 58,3 —• Vir: SURS 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 —Slovenija —podravska © SURS 24 Regije v številkah www.stat.si notranjsko-kraška / 33 % 10 % 2 % 6 % 7 % ifr osrednjeslovenska gorenjska goriška obalno-kraška Ta regija je ustvarila skoraj 13 % nacionalnega BDP, BDP na prebivalca pa je bil peti najnižji v Sloveniji. V tej statistični regiji je v 2014 delovalo približno 25.000 podjetij, v vsakem je delalo povprečno 4,6 osebe. 20 % stanovanj v regiji je bilo zgrajenih po letu 1991 (3. največji delež med vsemi regijami), v 2014 pa jih je bilo dokončanih 1,6 na 1.000 prebivalcev. V podravski statistični regiji je bilo v 2014 ustvarjenih pol milijona turističnih prenočitev, od teh so jih skoraj dve tretjini ustvarili tuji turisti. V 2014 je v tej regiji nastalo 431 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so zbrali 67 % teh odpadkov (3. največji delež med vsemi regijami). 72 % odpadne vode je bilo tukaj pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščene. Tej regiji je bilo v 2014 namenjenih 22 % vseh tekočih izdatkov za varstvo okolja v Sloveniji. Osebna izkaznica regije 9 Površina (km2) 2.170 Si Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 17,3 • Prebivalci 323.034 ril Regionalni BDP (EUR/prebivalca) 14.945 ur Naravni prirast -119 m Podjetja 25.312 e» Skupni selitveni prirast 135 A Prihodi turistov 226.576 / Učenci 24.065 M=l Prenočitve turistov 500.290 @ Dijaki 10.995 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 500 «i Študenti 12.022 oi Stanovanja 138.703 * Delovno aktivni prebivalci 119.013 Povprečna površina stanovanja (m2) 78,4 js Registrirane brezposelne osebe 20.061 0 Število kmetijskih gospodarstev1' 11.427 js% Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 14,4 Kmetijska zemljišča v uporabi11 (ha) 79.485 ^ Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1) Podatek za leto 2013. 1.405 1 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca) 431 www.stat.si Regije v številkah 25 KOROŠKA pomurska podravska koroška savinjska zasavska spodnjeposavska Število dijakov na 1.000 prebivalcev V koroški statistični regiji so v 2014 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po drugem najnižjem selitvenem prirastu v Sloveniji: na 1.000 prebivalcev so se odselile 4 osebe več kot priselile. Od otrok, ki so se rodili v 2014, se jih je 70 % rodilo neporočenim materam, povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa je bila tukaj najnižja v Sloveniji (27,9 leta). Število študentov na 1.000 prebivalcev (42) je bilo enako slovenskemu povprečju. Največ jih je študiralo v podravski (40 %) in osrednjeslovenski statistični regiji (35 %). Stopnja registrirane brezposelnosti v tej regiji (13,0 %) je bila skoraj enaka slovenskemu povprečju (13,1 %). Zelo velika pa je bila razlika v stopnji registrirane brezposelnosti med spoloma: med moškimi je bila 10,4-odstotna, med ženskami 16,3-odstotna; še nekoliko večja je bila ta razlika v pomurski statistični regiji. Ločeno zbrani komunalni odpadki (delež od nastalih) r 26 Regije v številkah www.stat.si jugovzhodna osrednjeslovenska gorenjska notranjsko-kraška goriška obalno-kraška Slovenija Koroška statistična regija je v 2014 ustvarila 2,8 % nacionalnega BDP-ja. Preračunano na prebivalca je bil BDP tukaj četrti najnižji v Sloveniji (14.485 EUR/prebivalca). V tej regiji je bilo najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev (379); povprečno so bila velika 86 m2. Koroška ne spada med izrazito turistične statistične regije. V 2014 je bil tam ustvarjen le 1 % vseh turističnih prenočitev v Sloveniji; od tujih turistov so tam ustvarili največ prenočitev hrvaški turisti. V koroški statistični regiji je nastalo najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca (350 kg), obenem pa je bil tukaj najmanjši tudi delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov (45 %). Med odpadki, nastalimi v tukajšnjih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je bilo 9,3 % nevarnih (v celotni Sloveniji: 3,7 %). Tukaj se je pred izpustom v kanalizacijo prečistilo najmanj odpadne vode v Sloveniji (53 %). Osebna izkaznica regije 9 Površina (km2) 1.041 Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 14,8 • Prebivalci 71.390 ril Regionalni BDP (EUR/prebivalca) 14.485 ur Naravni prirast 58 m Podjetja 5.450 e» Skupni selitveni prirast -294 A Prihodi turistov 37.159 ✓ Učenci 5.827 M=l Prenočitve turistov 103.857 I Dijaki 2.829 A Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 511 «i Študenti 3.037 oi Stanovanja 27.036 t Delovno aktivni prebivalci 27.088 Povprečna površina stanovanja (m2) 86,0 p Registrirane brezposelne osebe 4.050 0 Število kmetijskih gospodarstev11 2.746 JS% Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 13,0 Kmetijska zemljišča v uporabi1' (ha) 20.384 ^ Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1) Podatek za leto 2013. 1.427 1 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca) 350 www.stat.si Regije v številkah 27 SAVINJSKA 2 % podravska spodnjeposavska 5 % 2 % 2 % 4 % 36 % pomurska koroška zasavska jugovzhodna Slovenija Struktura investicij v varstvo okolja savinjska V savinjski statistični regiji je v 2014 živelo 13 % prebivalcev Slovenije. Ta regija je izstopala po najnižjem deležu prebivalcev, starih nad 80 let (4,3 %). Naravni prirast je bil pozitiven (1 na 1.000 prebivalcev), selitveni prirast pa negativen (-1,8 na 1.000 prebivalcev); skupno se je število prebivalcev v 2014 zmanjšalo za 215. Višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je imelo 22 % prebivalcev (25-64 let), kar je manj od povprečja v celotni Sloveniji (26 %). 37 % študentov te regije je študiralo v osrednjeslovenski, 30 % pa v podravski statistični regiji. Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji (13,9 %) je bila nekoliko višja od slovenskega povprečja (13,1 %), vendar se je od 2005 zvišala le za 1,2 odstotne točke, kar je bilo drugo najmanjše zvišanje med vsemi regijami. Povprečna mesečna neto plača je bila za skoraj 65 EUR nižja od slovenskega povprečja; znašala je 941 EUR. Prebivalci, stari 80 ali več let 3,1 2,7 3,3 2,9 3,5 3,0 3,7 3,2 3,8 3,4 4,0 3,6 4,2 3,8 4,4 4,0 4,6 4,1 4,7 4,3 Vir: SURS 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 —Slovenija —savinjska 2012 2013 2014 © SURS 28 Regije v številkah www.stat.si 4 3 2 0 notranjsko-kraška obalno-kraška osrednjeslovenska gorenjska goriška Ta regija je ustvarila skoraj 12 % nacionalnega BDP (in se s tem podatkom uvrstila na 3. mesto med statističnimi regijami). Skoraj 46 % regionalne bruto dodane vrednosti je bilo ustvarjene v dejavnosti industrija. V tej statistični regiji je bilo turistom na voljo okoli 14.000 ležišč. V 2014 je bilo tukaj ustvarjenih skoraj 1,4 milijona turističnih prenočitev (tudi po vrednosti tega podatka je bila tretja med preostalimi regijami); 51 % turističnih prenočitev so ustvarili domači turisti. V tej regiji je nastalo največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (29 % vseh odpadkov v Sloveniji); 2,2 % je bilo nevarnih. 36 % vseh investicij v varstvo okolja v Sloveniji je bilo v 2014 namenjenih savinjski statistični regiji. Osebna izkaznica regije 9 Površina (km2) 2.384 Si Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 15,0 • Prebivalci 259.935 ril Regionalni BDP (EUR/prebivalca) 16.455 iir Naravni prirast 263 m Podjetja 20.902 e» Skupni selitveni prirast -478 A Prihodi turistov 367.376 ✓ Učenci 21.807 Prenočitve turistov 1.358.394 I Dijaki 10.043 A Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 526 «r Študenti 10.700 oi Stanovanja 105.689 t Delovno aktivni prebivalci 102.594 Povprečna površina stanovanja (m2) 80,2 J9 Registrirane brezposelne osebe 16.583 0 Število kmetijskih gospodarstev11 10.956 Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 13,9 §* Kmetijska zemljišča v uporabi1' (ha) 65.654 ^ Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1) Podatek za leto 2013. 1.421 ■ Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca) 401 www.stat.si Regije v številkah 29 ZASAVSKA leta 44,0 43,2 42,9 pomurska podravska koroška Povprečna starost prebivalcev m savinjska zasavska 43,1 spodnjeposavska V zasavski statistični regiji sta v 2014 živela 2 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišji povprečni starosti prebivalcev: 44,1 leta. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (-2,1), prav tako selitveni prirast na 1.000 prebivalcev; ta je bil celo najnižji med vsemi regijami (-5,6). Prebivalci zasavske statistične regije so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno najnižjimi ocenami (6,4 od 10). 21 % oseb, ki so umrle v tej regiji v 2014, je umrlo pred 65. letom. Delež otrok, vključenih v vrtce, je bil v tej regiji najmanjši (68 % otrok ustrezne starosti). Stopnja registrirane brezposelnosti je bila druga najvišja v državi (17,7 %), med mladimi (15-29 let) pa najvišja (32,3 %). Odstotek delovno aktivnih, ki so odhajali na delo v drugo regijo, je bil v tej regiji najvišji (43 %), velika večina jih je delala v osrednjeslovenski statistični regiji. Bruto domači proizvod na prebivalca EUR/preb. 20.000 16.000 12.000 1.000 4.000 15.719, 14.608 .__ 18.769 17 . 412^^*^^17.714 17 .694 17j73 J7. 497 17.43^J5.093 12.470 11 493 Z.2..L 11 729 11.899 11 957 -in*™ i93-------•--•-Lil . 173 10 .941 10 886 10.177 1052^^* ----•.---- Vir: SURS 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 —Slovenija —zasavska © surs 1 ) □0 0(3 0 30 Regije v številkah www.stat.si 41,7 41,2 42,0 43,0 43,8 43,7 jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska gorenjska notranjsko-kraška goriška obalno-kraška BDP na prebivalca je bil v tej regiji najnižji (10.886 EUR). Industrija je k regionalni bruto dodani vrednosti prispevala skoraj 47 %. V zasavski statistični regiji je delovalo malo več kot 2.600 podjetij, povprečni prihodek podjetja na osebo, ki dela v podjetju, pa je bil najnižji v državi. Tukaj je bilo po letu 1991 zgrajenih najmanj stanovanj (9 %), v 2014 pa jih je bilo zgrajenih 0,8 na 1.000 prebivalcev. Povprečna površina stanovanj je bila najmanjša med vsemi regijami (71 m2), več kot polovica jih je bila eno- ali dvosobnih. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj najnižje (349). Regija ni bila izrazito turistična, zabeleženih je bilo 5.600 prenočitev tujih turistov (12 % je bilo prenočitev nizozemskih turistov). Osebna izkaznica regije 9 Površina (km2) 264 Si Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 14,7 • Prebivalci 42.824 ifil Regionalni BDP (EUR/prebivalca) 10.886 ur Naravni prirast -91 m Podjetja 2.637 C* Skupni selitveni prirast -238 A Prihodi turistov 2.706 ✓ Učenci 3.065 Prenočitve turistov 8.567 I Dijaki 1.538 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 349 Študenti 2.175 m Stanovanja 18.071 t Delovno aktivni prebivalci 15.679 Povprečna površina stanovanja (m2) 70,5 Registrirane brezposelne osebe 3.374 0 Število kmetijskih gospodarstev11 907M JS% Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 17,7 Kmetijska zemljišča v uporabi1' (ha) 5.172M & Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.410 1 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca) 448 1) Podatek za leto 2013. M manj natančna ocena - previdna uporaba www.stat.si Regije v številkah 31 SPODNJEPOSAVSKA S2m 2,9 pomurska 3,1 podravska 3,2 koroška Poroke na 1.000 prebivalcev 3,0 savinjska 3,5 zasavska spodnjeposavska V spodnjeposavski statistični regiji so v 2014 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. V 2014 se število prebivalcev v tej regiji skoraj ni spremenilo: naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal -0,9, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa 0,9. V tej regiji je bilo sklenjenih največ zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev (3,6). Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil tukaj med vsemi regijami največji (20 %), s svojimi dohodki pa je težko ali zelo težko preživela več kot polovica tukajšnjih gospodinjstev. Stopnja registrirane brezposelnosti v tej regiji (14,7 %) je bila višja od povprečja v Sloveniji (13,1 %). Skoraj tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je v 2014 delala v drugi regiji. Stopnja tveganja revščine % 25 20 15 10 12,3 11,3 2008 2009 2010 Vir: SURS Slovenija 2011 2012 2013 —spodnjeposavska 2014 © SURS 5 0 32 Regije v številkah www.stat.si 3,0 3,0 3,1 jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska gorenjska notranjsko-kraška goriška obalno-kraška BDP na prebivalca te regije je znašal 15.409 EUR. Polovica regionalne bruto dodane vrednosti je bila ustvarjena v industriji, kar je bil drugi največji delež med vsemi regijami. Stanovanja v spodnjeposavski statistični regiji so merila povprečno 81 m2. 35 % tukajšnjih stanovanj je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje (najmanj v primerjavi z drugimi regijami). Osebni avtomobili tukajšnjih prebivalcev so bili v povprečju med najstarejšimi v Sloveniji (10,2 leta). Med vsemi motornimi vozili je bilo 14 % traktorjev, več jih je bilo le še v pomurski statistični regiji. V 2014 je v tej regiji nastalo 436 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so zbrali 62 % teh odpadkov. Med odpadki, nastalimi v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je bilo 0,2 % nevarnih, kar je bilo najmanj med vsemi regijami. Osebna izkaznica regije 9 Površina (km2) 885 • Prebivalci 69.994 ur Naravni prirast -64 Skupni selitveni prirast 65 ✓ Učenci 5.624 I Dijaki 2.583 -m Študenti 3.084 * Delovno aktivni prebivalci 27.316 p Registrirane brezposelne osebe 4.695 p% Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 14,7 & Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.435 1) Podatek za leto 2013. Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 19,9 ril Regionalni BDP (EUR/prebivalca) 15.409 m Podjetja 5.293 A Prihodi turistov 180.953 M=l Prenočitve turistov 625.525 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 493 oi Stanovanja 30.337 Povprečna površina stanovanja (m2) 81,4 0 Število kmetijskih gospodarstev1 5.024 Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha) 27.130 1 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca) 436 www.stat.si Regije v številkah 33 JUGOVZHODNA SLOVENIJA 5 pomurska 5 podravska 3 koroška 4 savinjska 5 zasavska 4 spodnjeposavska Obsojene osebe na 1.000 prebivalcev V tej statistični regiji je v 2014 živelo 7 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po največjem deležu otrok, rojenih materam, mlajšim od 20 let (3,3 %). Jugovzhodna Slovenija je imela enega najvišjih deležev prebivalcev, starih 0-14 let (15,6 %). V tej regiji je bilo obsojenih največ oseb na 1.000 prebivalcev (7). Število študentov na 1.000 prebivalcev je bilo med najvišjimi v Sloveniji (44), dve tretjini teh študentov sta študirali v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja brezposelnosti (13,9 %) je bila nekoliko višja od povprečja v Sloveniji (13,1 %), od leta 2005 pa se je med vsemi regijami najbolj zvišala, za 5,1 odstotne točke. Jugovzhodna Slovenija je bila v 2014 poleg osrednjeslovenske edina regija s plačami, ki so bile višje od slovenskega povprečja; znašale so 1.019 EUR neto. Četrtina delovno aktivnih prebivalcev je delala zunaj regije svojega prebivališča, največ jih je odhajalo na delo v osrednjeslovensko statistično regijo. Zivorojeni, rojeni materam, mlajšim od 20 let % Vir: SURS 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slovenija jugovzhodna Slovenija © SURS 34 Regije v številkah www.stat.si jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska gorenjska notranjsko-kraška goriška obalno-kraška BDP na prebivalca je bil tretji najvišji v Sloveniji (17.379 EUR), industrija pa je prispevala največji delež k regionalni bruto dodani vrednosti (53 %). V jugovzhodni Sloveniji je bilo 39 % stanovanj priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, kopalnico pa je imelo 88 % stanovanj (najmanj med vsemi regijami). V 2014 je bilo tukaj izdanih največ gradbenih dovoljenj na 1.000 prebivalcev (3,2). V tej regiji je nastalo povprečno 381 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, 55 % so jih zbrali ločeno. Skoraj vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena (99,8 %). Osebna izkaznica regije 9 Površina (km2) 2.675 Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 17,4 • Prebivalci 142.237 ril Regionalni BDP (EUR/prebivalca) 17.379 ur Naravni prirast 284 m Podjetja 10.017 e* Skupni selitveni prirast -329 A Prihodi turistov 104.533 ✓ Učenci 12.242 M=l Prenočitve turistov 355.139 I Dijaki 5.331 A Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 523 «i Študenti 6.206 oi Stanovanja 57.861 i Delovno aktivni prebivalci 57.094 Povprečna površina stanovanja (m2) 83,7 p Registrirane brezposelne osebe 9.224 0 Število kmetijskih gospodarstev11 8.436 J3% Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 13,9 Kmetijska zemljišča v uporabi1' (ha) 50.678 ^ Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1) Podatek za leto 2013. 1.555 1 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca) 381 www.stat.si Regije v številkah 35 OSREDNJESLOVENSKA koroška \ spodnjeposavska / notranjsko-kraška 4 % pomurska podravska 3 % o, 3 % zasavska 12 % jugovzhodna Slovenija savinjska Struktura bruto domačega proizvoda Slovenije V osrednjeslovenski statistični regiji je v 2014 živelo največ prebivalcev Slovenije, 27 %, in v povprečju so bili tudi najmlajši (41,2 leta). Gostota prebivalstva je bila tukaj največja (214/km2), največja pa sta bila tudi naravni in selitveni prirast na 1.000 prebivalcev. V 2014 se je število prebivalcev povečalo za 3.273. Odstotek otrok, rojenih neporočenim materam, je bil tukaj najmanjši (49 %), povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa je bila najvišja (29,9 leta). Tretjina prebivalcev (25-64 let) je imela višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, kar je največ med vsemi regijami. Stopnja registrirane brezposelnosti (11,7 %) je bila nižja od slovenskega povprečja, razlike med spoloma skoraj ni bilo. Velika večina delovno aktivnih prebivalcev te regije je tudi delala v tej regiji (92 %). Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila najvišja med vsemi regijami (1.088 EUR). Povprečne mesečne neto plače EUR 1.200 1.082 1.083 1.000 800 600 400 200 997 809 736 773 Vir: SURS 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slovenija —osrednjeslovenska © SURS 0 36 Regije v številkah www.stat.si (Ml /N obalno-kraška \ 37 % 9 % 5 % 5 % osrednjeslovenska gorenjska goriška Osrednjeslovenska statistična regija je ustvarila 37 % nacionalnega BDP oz. več kot 25.000 EUR na prebivalca. Podjetja v tej regiji so bila v povprečju največja, v njih je delalo povprečno 5 oseb. Od vseh podjetij, ki so se v 2014 uvrščala med hitrorastoča, jih je bilo 36 % v tej statistični regiji. Prebivalci te regije so vozili povprečno najmlajše osebne avtomobile (8,8 leta). Odstotek stanovanj, zgrajenih pred letom 1918, je bil tukaj najmanjši (9 %), odstotek tistih, ki so bila zgrajena po letu 1991, pa največji (21 %). Tukaj je bil največji tudi odstotek stanovanj, ki so imela centralno ogrevanje (89 %). V 2014 je bilo tukaj ustvarjenih skoraj 1,2 milijona turističnih prenočitev, od tega so jih 92 % ustvarili tuji turisti. Osebna izkaznica regije 9 Površina (km2) 2.555 Si Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 11,4 • Prebivalci 547.730 ril Regionalni BDP (EUR/prebivalca) 25.329 ur Naravni prirast 1.860 m Podjetja 62.066 e» Skupni selitveni prirast 1.413 A Prihodi turistov 630.743 / Učenci 46.299 M=l Prenočitve turistov 1.166.408 I Dijaki 19.064 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 522 «i Študenti 22.222 oi Stanovanja 221.476 t Delovno aktivni prebivalci 217.145 Povprečna površina stanovanja (m2) 78,3 js Registrirane brezposelne osebe 28.899 0 Število kmetijskih gospodarstev1 8.671 Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 11,7 Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha) 62.317 & Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.696 1 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca) 458 1) Podatek za leto 2013. www.stat.si Regije v številkah 37 GORENJSKA 13,2 % 13,3 % 14,3 % 14,9 % 13,2 % 14,3 % pomurska podravska koroška savinjska zasavska spodnjeposavska Prebivalci, stari 0-14 let V gorenjski statistični regiji je v 2014 živelo 10 % prebivalcev Slovenije. Ta regija je izstopala po najvišjem deležu prebivalcev, starih 0-14 let (15,7 %). Naravni prirast v tej regiji je bil med najvišjimi (2,1 na 1.000 prebivalcev), selitveni prirast pa je bil negativen (-2,3 na 1.000 prebivalcev). Po deležu prebivalcev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (27 %) je bila med preostalimi regijami druga. 62 % študentov iz te regije je študiralo v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v 2014 v tej regiji najnižja (9,5 %). Nižji kot v večini regij sta bili tukaj tudi stopnja dolgotrajne (več kot 1 leto) in stopnja zelo dolgotrajne brezposelnosti (več kot 2 leti). Skoraj četrtina delovno aktivnih prebivalcev te regije (bilo jih je blizu 19.000) je delala v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja registrirane brezposelnosti % 14 12 10 8 6 4 2 10,2 7,3 9,4 6,4 10,7 7,7 V 6,7 9,1 6,9 4,9 4,4 11,8 13,1 12,0 9,8 8,9 13,1 —• 9,5 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: SURS Slovenija —gorenjska © surs 38 Regije v številkah www.stat.si 0 15,7 % 14,8 % 14,5 % 13,4 % jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska gorenjska notranjsko-kraška goriška obalno-kraška V regiji je delovalo malo več kot 18.000 podjetij, v njih je delalo skoraj 69.000 oseb. Hitrorastočih podjetij je bilo 50 ali 9 % med vsemi hitrorastočimi podjetji v Sloveniji. Število stanovanj na 1.000 prebivalcev (394) je bilo nižje od povprečja za Slovenijo (417), po povprečni površini pa so se uvrščala med večja (86 m2); 26 % stanovanj je bilo 5- ali večsobnih. Gorenjska statistična regija je imela v 2014 na razpolago največ turističnih ležišč (26.307). Turisti so v tem letu ustvarili tukaj 1,7 milijona turističnih prenočitev, od tega so jih 79 % ustvarili tuji turisti. V tej regiji se je zbralo ločeno največ, 70 %, komunalnih odpadkov. Tudi veliko odpadne vode se je pred izpustom v kanalizacijo prečistilo (95 %). Osebna izkaznica regije 9 Površina (km2) 2.137 Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 13,3 • Prebivalci 203.894 ril Regionalni BDP (EUR/prebivalca) 15.883 ur Naravni prirast 419 m Podjetja 18.391 0» Skupni selitveni prirast -477 A Prihodi turistov 706.443 / Učenci 17.849 M=l Prenočitve turistov 1.741.288 i Dijaki 7.871 A Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 518 -m Študenti 8.530 oi Stanovanja 80.293 t Delovno aktivni prebivalci 81.155 Povprečna površina stanovanja (m2) 86,0 p Registrirane brezposelne osebe 8.549 0 Število kmetijskih gospodarstev11 4.545 J3% Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 9,5 Kmetijska zemljišča v uporabi1' (ha) 32.478 ^ Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1) Podatek za leto 2013. 1.526 1 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca) 426 www.stat.si Regije v številkah 39 NOTRANJSKO-KRAŠKA 19 % 20 % 19 % pomurska podravska koroška Osebe, umrle pred 65. letom starosti 20 % savinjska 21 % zasavska 18 % spodnjeposavska V notranjsko-kraški statistični regiji so v 2014 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najmanjši gostoti naseljenosti: na 1 km2 je živelo povprečno 36 oseb. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (-0,4), selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa pozitiven (2,2); skupno se je število prebivalcev v 2014 povečalo za 90. Stopnja tveganja revščine je bila tukaj najmanjša med vsemi regijami; pod pragom tveganja revščine je živelo 11 % oseb. Prebivalci te statistične regije so bili poleg tistih v osrednjeslovenski najbolj zadovoljni s svojim življenjem (povprečna ocena stopnje zadovoljstva: 7,1 od 10). V tej regiji je bil v 2014 najnižji tudi delež oseb, ki so umrle pred 65. letom starosti (14 %). Število študentk na 100 študentov je bilo v tej regiji najvišje (164 študentk na 100 študentov). Skoraj dve tretjini študentov sta študirali v osrednjeslovenski statistični regiji. Število študentk na 100 študentov število 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 139 173 138 137 137 164 164 -•---- 155 ____• ---- 138 140 139 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Vir: SURS —Slovenija —notranjsko-kraška 2013 2014 © SURS r I 40 Regije v številkah www.stat.si jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska gorenjska notranjsko-kraška goriška obalno-kraška 37 % delovno aktivnih prebivalcev te regije je delalo v drugih statističnih regijah, velika večina v osrednjeslovenski. Povprečne mesečne neto plače so bile tukaj najnižje med vsemi regijami (907 EUR). Več kot petina tukajšnjih stanovanj je bila zgrajena pred letom 1918. 42 % jih je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, 72 % pa jih je imelo centralno ogrevanje; dve tretjini stanovanj so bila 3- ali večsobna stanovanja. Vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tretje najvišje (555), njihova povprečna starost pa prav tako tretja najvišja med vsemi regijami (10 let). V 2014 je bilo tukaj ustvarjenih skoraj 73.000 turističnih prenočitev, od tega so jih 85 % ustvarili tuji turisti, predvsem turisti iz Italije. Osebna izkaznica regije 9 Površina (km2) 1.456 Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 11,3 • Prebivalci 52.517 ril Regionalni BDP (EUR/prebivalca) 12.965 ur Naravni prirast -23 m Podjetja 4.256 e» Skupni selitveni prirast 113 A Prihodi turistov 48.522 ✓ Učenci 4.261 M=l Prenočitve turistov 72.987 I Dijaki 1.868 A Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 555 «i Študenti 2.043 oi Stanovanja 23.054 t Delovno aktivni prebivalci 21.367 Povprečna površina stanovanja (m2) 85,0 p Registrirane brezposelne osebe 2.893 0 Število kmetijskih gospodarstev1' 2.637 p% Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 11,9 Kmetijska zemljišča v uporabi11 (ha) 21.179 s Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1.356 1 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca) 437 1) Podatek za leto 2013. www.stat.si Regije v številkah 41 GORIŠKA pomurska podravska koroška savinjska Voda, dobavljena gospodinjstvom, na prebivalca (m3) zasavska spodnjeposavska V goriški statistični regiji je v 2014 živelo 6 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišjem deležu prebivalcev, starih nad 80 let (5,7 %). Naravni in selitveni prirast sta bila negativna, skupno se je število prebivalcev v 2014 zmanjšalo za 188. Število študentov na 1.000 prebivalcev je bilo med najvišjimi v Sloveniji (44); 60 % jih je študiralo v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja registrirane brezposelnosti v tej regiji je bila druga najnižja v Sloveniji (11,2 %) in tudi razlika v stopnjah registrirane brezposelnosti med spoloma je bila tukaj ena manjših. Zunaj regije svojega prebivališča je delalo 14 % delovno aktivnih prebivalcev te regije, kar ni veliko, saj je nižjo vrednost tega podatka imela le še osrednjeslovenska statistična regija. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj najvišje v Sloveniji (579), pa tudi njihova starost je bila povprečno najvišja (10,4 leta). Osebni avtomobili na 1.000 prebivalcev število 700 577 581 580 580 577 577 579 536 545 556 -•- ___£-- -•- •— 479 ---- 488 501 514 517 518 519 518 516 518 600 500 400 300 200 100 0 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: SURS Slovenija gorska © surs 42 Regije v številkah www.stat.si jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska gorenjska notranjsko-kraška goriška obalno-kraška Več kot 20 % stanovanj v goriški statistični regiji je bilo zgrajenih pred letom 1918, po letu 1991 je bilo zgrajenih 14,5 % tukajšnjih stanovanj, kar je sorazmerno malo, saj je bil odstotek po letu 1991 zgrajenih stanovanj manjši le še v zasavski statistični regiji. Stanovanja so bila večinoma (3 četrtine) tri- ali večsobna; 2 tretjini stanovanj sta imeli centralno ogrevanje. V goriški statistični regiji je bilo v 2014 ustvarjenih 456.000 prenočitev tujih turistov; skoraj tretjino so jih ustvarili italijanski turisti. V 2014 je tukaj nastalo 467 kg odpadkov na prebivalca, kar je nekoliko nad slovenskim povprečjem (433 kg/prebivalca); ločeno zbranih je bilo 60 % komunalnih odpadkov. Gospodinjstvom v tej regiji se je dobavilo največ vode (52 m3 na prebivalca). Po deležu odpadne vode, ki je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena, se je ta regija z 58 % uvrstila na predzadnje mesto med vsemi regijami. Osebna izkaznica regije 9 Površina (km2) 2.325 Si Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 12,3 • Prebivalci 118.335 ril Regionalni BDP (EUR/prebivalca) 16.371 iir Naravni prirast -72 m Podjetja 11.298 e* Skupni selitveni prirast -116 A Prihodi turistov 256.063 ✓ Učenci 9.305 M=l Prenočitve turistov 577.747 1 Dijaki 4.373 Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 579 m Študenti 5.261 oi Stanovanja 52.027 i Delovno aktivni prebivalci 45.173 Povprečna površina stanovanja (m2) 85,8 p Registrirane brezposelne osebe 5.722 0 Število kmetijskih gospodarstev11 5.601 p% Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 11,2 Kmetijska zemljišča v uporabi1' (ha) 30.195 ^ Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1) Podatek za leto 2013. 1.472 1 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca) 467 www.stat.si Regije v številkah 43 OBALNO-KRAŠKA /— I 420 429 379 407 pomurska podravska koroška Stanovanja na 1.000 prebivalcev savinjska 422 zasavska 433 spodnjeposavska V obalno-kraški statistični regiji je v 2014 živelo 5 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišjem deležu tujih državljanov med prebivalci (8,8 %). Starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila v tej regiji 29,6 leta, torej za 0,5 leta višja od povprečja za Slovenijo. Delež prebivalcev (25-64 let) z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je bil v 2014 v tej regiji tretji najvišji v Sloveniji (26,0 %). Tukaj je bilo najmanj dijakov in študentov na 1.000 prebivalcev v Sloveniji (30 dijakov na 1.000 prebivalcev in 33 študentov na 1.000 prebivalcev), pa tudi število štipendistov med njimi je bilo tukaj najnižje. BDP na prebivalca je bil drugi najvišji v Sloveniji (17.645 EUR); višji je bil le še v osrednjeslovenski statistični regiji. V regiji je delovalo skoraj 13.000 podjetij, povprečno je v njih delalo 3,1 osebe, kar je najmanj v Sloveniji. Tuji državljani med prebivalci 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: SURS -»-Slovenija -•- obalno-kraiska © s^ 44 Regije v številkah www.stat.si 407 Ji 404 394 439 440 jugovzhodna Slovenija osrednjeslovenska gorenjska notranjsko-kraška goriška obalno-kraška V tej regiji je bilo največ stanovanj na 1.000 prebivalcev (498); četrtina stanovanj je bila zgrajena pred letom 1918 (v celotni Sloveniji 14 %). Centralno ogrevanje je imelo 63 % tukajšnjih stanovanj ali najmanj med vsemi regijami. Obalno-kraška regija je izrazito turistična regija. V 2014 je bilo tam ustvarjenih 2,2 milijona turističnih prenočitev (41 % domačih, 59 % tujih), kar je največ med vsemi statističnimi regijami. Med prenočitvami tujih turistov je bilo največ prenočitev italijanskih turistov (22 %). V tej regiji je v 2014 nastalo največ komunalnih odpadkov na prebivalca (503 kg); 53 % jih je bilo zbranih ločeno (povprečje za Slovenijo: 65 %). Vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena. Za investicije v varstvo okolja so tukaj namenili 0,2 % regionalnega BDP, kar je bil najmanjši delež med vsemi regijami. Osebna izkaznica regije 9 Površina (km2) 1.044 Si Osebe pod pragom tveganja revščine (%) 15,1 • Prebivalci 112.728 i Regionalni BDP (EUR/prebivalca) 17.645 ur Naravni prirast 123 m Podjetja 12.941 e* Skupni selitveni prirast -184 A Prihodi turistov 696.192 ✓ Učenci 8.190 Prenočitve turistov 2.167.964 M Dijaki 3.422 A Osebni avtomobili (na 1.000 prebivalcev) 559 m Študenti 3.752 m Stanovanja 56.192 * Delovno aktivni prebivalci 43.886 Povprečna površina stanovanja (m2) 74,9 p Registrirane brezposelne osebe 6.056 0 Število kmetijskih gospodarstev1 2.980 Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 12,1 Kmetijska zemljišča v uporabi1) (ha) 15.525 Povprečna mesečna bruto plača (EUR) 1) Podatek za leto 2013. 1.511 1 Nastali komunalni odpadki (kg/prebivalca) 503 www.stat.si Regije v številkah 45 STATISTIČNA ZNAMENJA, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE M manj natančna ocena - previdna uporaba % odstotek ha hektar kg kilogram km2 kvadratni kilometer m2 kvadratni meter m3 kubični meter mio. milijon preb. prebivalec BDP bruto domači proizvod EUR evro GURS Geodetska uprava Republike Slovenije MOP Ministrstvo za okolje in prostor SURS Statistični urad Republike Slovenije Sličice za nekatere infografike so bile pridobljene na http://www.flaticon.com. Pojasnilo k podatkom o študentih Zaradi revizije podatkov o študentih, vpisanih v študijskih letih od 2012/13 do 2014/15, se tiskana in spletna različica publikacije pri podatkih o študentih na 1.000 prebivalcev in pri številu študentk na 100 študentov nekoliko razlikujeta. Podatki, objavljeni v tiskani različici, so bili namreč pripravljeni že pred revizijo, spletno različico pa smo že lahko posodobili z revidiranimi podatki. www.stat.si Regije v številkah 47 KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ? • na spletnih straneh Statističnega urada RS www.stat.si • po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 64 04 telefaks: (01) 241 53 44 telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si • z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 52 85 telefaks: (01) 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si • z obiskom v Informacijskem središču poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30