i
i
“2-3-Prosen-naslov” — 2009/3/26 — 14:25 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 2 (1974/1975)
Številka 3
Strani 107–110
Marijan Prosen:
ASTRONOMI DRUŽINE HERSCHEL
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/2/2-3-Prosen.pdf
c© 1974 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
ASTRONOMIJA
_ __t I
ASTRONOMI DRUŽINE HERSCHEL
A
.. ".Y·.·~
~r .
Za razvoj a stronomi j e j e ze l o zasluž-
n a ne mš ko -an gle ška d r už i na Her s c h e l .
Prvi iz te druž ine , Wi l l i am He rs che l ,
j e prišel v zgodov ino as t ro nomij e ko t
konst r ukt o r dalj nogl e dov , ko t n e umo r e n
o p a zova l e c n e ba, prvi raz iskovale c Ri m-
s k e c es t e in drug i h g a l a k s i j .
Kot mladen ič je i z r o dn e Nemč ije po -
begni l v Angl i jo . V z ačetku je b i l go d -
benik , kompo nist in uč itelj gl asbe . Ze
36 l e t star j e s pre men i l po kl i c in po -
s t a l e de n naj več j ih astro no mov .
Bi l j e s amouk v g l a s b i in v a stro no-
mi j i . Gr a d i l je vs e v ečj e da l jnoglede ,
k i j i h je poš ilj a l na vse st rani. Leta
1 78 7 je z grad il ted aj naj večj i t e lesko p -
- r e f l e kt o r z odpr ti no 125 c m in goriš čno
razdaljo 1 2 m ( s l .2 ) .
S ·s vo j i mi da l j nogI e d i j e š t i r i k r a t
skrbno pregl e dal v s e nebo , ki ga je lah-
ko videl iz Angl i j e . Pr i t e m je leta
17 81 na š e l no v pl anet - Ur a n. Na t o j e
odkr i l š e dva Sat ur nova in dva Ur a no va
Sl . lOd z gora j navzdo l : si r Wil l i am
he r s c h e l ( 1738 -1822 ) , Karo l ina
Hersche l ( 1 7 50- 1848 ) in s ir John Her-
schel (1 792 -18 71)
107
81.2 Največji Herschlov reflek-
tor. Herschel je gradil
reflektorje na poseben način.
Nagnil je glavno zrcalo in s tem
povečal zmogljivost daljnogleda.
Njegovi teleskopi so bili izred-
no gibljivi.
Sl.3 Herschlov prikaz oblike
našega zvezdnega sistema -
- Galaksije'; Sonce (S) je postavil
skoraj v središče.
satelita, določil vrtiIni čas Saturna, pojasnil spremembe polar-
nih Marsovih kapic in raziskal pasove na Jupitru.
Glavne raziskave je posvetil zvezdam. S svojimi daljnogledi je
lahko prodrl globoko v vesolje. Pri tem je ugotovil, da Osončje
ne miruje, ampak se giblje v prostoru s hitrostjo okoli 20 km/s
proti neki zvezdi v ozvezdju Herkula; odkril je dvojne in večkrat­
ne zvezde; izmeril sije nad 3000 zvezd in zapazil spremenljivost
nekaterih od njih. Ugotovil je tudi približno obliko Rimske ceste
in pravilno domneval, da je to eden od mnogih zvezdnih otokov v
vesolju (sl.3, 4). Pomembne so tudi njegove raziskave meglic in
zvezdnih kopic. Med preučevanjem 80nčevega spektra je odkril in-
frardečo svetlobo.
Da je bil obsežni opazovalni material W.Herschla pravočasno
obdelan in objavljen, se imamo zahvaliti njegovi mlajši sestri
Karolini, ki je bila tudi sama izvrstna opazovalka. Odkrila je
8 kometov in še nekaj megličastih tvorb.
Williamov sin John je spopolnil in zaključil očetovo delo. Da
bi preučil južni del neba, je leta 1833 odšel z astronomskimi in-
strumenti v Južno Afriko. Tu je na Rtu Dobre nade štiri leta opa-
zoval in preučeval južno nebo, odkril in izmeril več kot 2000 no-
Sl.4 Današnji prikaz oblike našega zvezdnega si stema; a - pogled
z boka, b - pogled v smeri vrtiIne osi (shema) ; pc (parsek)
je enota za merjenje razdalj v astronomiji. 1 pc = 3,26 svetlob-
nega leta ~ 3.10 1 3 km. ( Sliki s t a na naslednji strani).
108

Sl . 5 Svetel prede l Rimske ceste v ozvezdju St re l c a ; po gled proti
središču naš e ga zvezdnega sistema. Glej še sl.4 !
vih d vo j n i h zvezd, opisal preko 15 00 megličast ih ne besnih tvorb
in ugotovi l spremenlji vo st mnogih z vezd . S s vo j im i opazo vanj i je
tako končal prvi natančni pre gl e d neba . Izdal j e katalo g oko l i
5000 znan~~ ne besnih o bj e ktov. Ta k a t a l og j e bi l osnova Nov e mu
splošnemu k a t a l o g u NGC, k i je prede l a n še dane s v rabi.
Tu d i d va sinova J . Herschla sta b i l a a strono ma , vendar p r a v ta-
ko ko t njun oč e n ista do segla s l a ve Williama He r sch l a .
S priimkom He rs c h e l je po vezan začetek nove do be za razvoj a-
stronomije. Kako znan je b i l ta priimek v sve t u , pripoveduje ta-
le do god ek . Ko j e mo ral nekoč John He rs che l na meji pokazati po t -
ni list, je c a r i n ik z ačud e n vzklikni l: "Hersch el, t o ve nd a r ni
priimek, to je zvezda!"
Marijan Prosen
Gl ej še: Proteu s 26 , st r .239 ; Proteus 27 , str.S O i n Proteus 36 ,
s tr .21 !
11()