V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	.	6	for.	20	kr.
„ pol leta	.	3	„	30	»
„ četert leta	.	1	„	70	„
Po pošti:
Za celo leto	.	7	for.	50	kr.
„ pol leta	3	>,	80	»
„ čete rt letu	.	2	„	»
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera so trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za SO kr.
Rokopis? se ne vračajo.
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na vekelw
Nar. pesem.
Št. 4«.
Cerkvena in deržavna enakopravnost in njuni služabniki.
(Konec.)
Kar poslednjič zadeva uradnije, pač je sereno želeti, da bi visoka vlada po vsi deržavi deržala se tega pravila, naj bi vsaka dežela ali svoje domačine ali vsaj take služabnike dobivala, ki so deželnega jezika popolnoma zmožni. Silno žalostno je namreč, ako nas, na priliko, skušnja uči, da v nekem velikem zgoli slovenskem kantonu nič več, kakor štirje gospodje pa še ti le za silo slovenski lomijo, ni ga pa ne enega ne, ki bi znal pravilno slovenski pisati. Potem se ni čuditi, ako cesarska diploma in vsi oglasi le „pia desi-deria“ — pobožne želje ostajajo. Vem vam za okrajnega ranocelnika, nernca, ki je že 14 (!) let med terdimi Slovenci, (kako da je bil sem postavljen, mi ni znano), ki pa še sedaj vsake druge slovenske besede no ume. vem med zgoli Slovenci za dva bi-lježnika (notarja), ki jima je vendar slovenskega jezika potreba, kakor ribi vode ; ali nobeden se zanj ne zmeni. Kdo je kriv, ako ne le v tisočih ne sedijo, temue jim gre še celo za vsakdanji kruhek terdo? Vem za c. kr. davkarijo v zgoli slovenskem okraju, kjer razun g. davkarja nobeden njegovih uradnikov ne besedice slovenskega ne umč. Lahko si mislite, kakošna zmešnjava to more biti, kedar ti gospodje slovenske kmete zarubljevat hodijo. Ni čudo, ako ima g. davkar zmiraj po celo krado davkarskili bukev v svoji pisarnici shranjenih; kajti kmet večkrat le prašat pride, koliko da je na štibri dolžen; Kontrolor pa, ker ga ne ume, misli, da je prišel z denarji, in tako v bukvah dotične rubrike z „ge-zahlt“ izpolni. G. davkar še le, ki slovenski ume in denar od kmeta tiria, vidi to pomoto, in sedaj mu ne ostane drugega, kakor bukve shraniti, dokler jih pride kmet z denarji rešit. Kaj ne, to so žalostne, a
V Celovcu v sredo 21. junija 1865.
žali Bog! resnične prigodbe, ki gotovo nikdar niso v o lj a, še manj pa postava pre-svitlega vladarja.
Zato naj bi se že vendar enkrat — tandem aliquando! — po vsi Avstrijski deržavi ravnopravnost tudi glede na narodnosti v življenje vpeljala, da bi nam ž njo vred došli bolj srečni časi, brez ktere si jih sicer zastonj želimo. — Sklenem pa naj z besedami znanega pregovora: „Komur ni svetovati, mu ni pomagati!“
Matija Torkar.
Deržavni zbor.
14. t. m. je prišel Bergerjev predlog o paragrafu 13. na dnevni red. Glasi se takole: „Ako se med tem časom, ko der-žavnega zbora ni skupej, kaj vpelje, česar je po okoliščinah potreba, mora potem mi-misterstvo prihodnjemu zboru povedati, zakaj da je to in to naredbo vpeljalo in kakšne nasledke je ena in druga imela. “ Kakor se tedaj vidi, ni ta §. dosti jasen in zagotavlja tudi ministerstvu nekako preveč upljiva, da, še celč mogoče je, da bi ono ž njim tudi brez zbornice lahko vladalo. To se je že sicer koj v začetku sprevidelo, ali kakor prihajajo naši poslanci v druzih rečeh le počasi k spoznanju, našli so tudi se le zadnji čas nevarnosti tega paragrafa. Ne bodi jim pa to oponošeno! Skušali so zdaj v dveh sejah vse popraviti in pojasniti, da bi vendar po njem ustava kake škode ne terpela. In to se jim je tudi po sreči izšlo. Mini-stersko mnenje je zbornica zavergla, odobrila pa, naj se ministerstvu tedaj, ko ni deržavnega zbora, dovoli, da sme le v silni potrebi nove naredbe zaukazovap', in sicer le take, ki niso deržavnim ustavnim postavam nasprotne, za ktere je celo ministerstvo odgovorno, ki imajo le začasno veljavo in samo začasne potrebe zadevajo in ki se naposled koj odpravijo, kakor hitro jih der-žavni zbor ne odobri. S tim misli zbornica
Tečaj I.
ustavnost z nova uterditi, ^vso nezaupljivost in malovernost zaduški. Čudna je namreč situacija, v kteri se zdaj deržavni zbor znajde. Večina noče več Smer lin g u upati in hodi svoja pota. Velika nezaupnost se kaže tudi drugod. Silne denarne potrebe terkajo čedalje huje na vrata; ni čuda tedaj, da se tudi njim vest zbuja in da hočejo zdaj vsaj nekoliko popraviti, kar so poprej bo tč ali nehote opustili ali zadolžili. No mislimo pa, da bi bilo s tem zdaj že vse dognano in dobro, tega kratko in malo ne, — zec v drugem germu tiči, kakor jo „Slovenec^ že večkrat svarivno opominjal. Da so tudi pri tej priložnosti porazumljenje z Ogri v misel vzeli, je lepo, pa bo težko kaj zdalo, kajti Ogri poznajo dobro dunajsko zbornico in vse zadeve in razmere ter ne pričakujejo od te strani nikakoršnega zboljšanja. Tako tudi drugod ne. Zbornica čedalje boli osameva. Nastaja pa okrog nje novo življenje, delajo se priprave za drugo boljo ustavnost, ki se bode tudi bolje prilegala potrebam avstrijanskih narodov, kakor so jo pa dozdaj naukarski nemški li beralci tuhtali. Vsaka sila do vremena! Kar so zdaj govorniki, če tudi z vso mogočo zgovornostjo, o ustavnosti razkazovali, bilo je že dostikrat povedano, vtedaj tega tukaj ne bomo omenjali. G. »Smerling pa jih je spet prijazno opominjal, naj imajo zaupanje iu izroče vso skerb vladi, ki najbolje za vso dela. Ali zbornica jej je z nasprotnim sklepom nezaupnost izrekla in Bergerjev predlog odobrila. Dvomi pa se, ali ga bo tudi gosposka zbornica sprejela, in če ga ona tudi sprejme, ali ga bode potem tudi ministerstvo hotlo cesarju predložiti, da ga poterdi. Situacija ni tedaj kaj preveč vesela. — Finančini minister je zbornici tudi predložil, naj mu dovoli, da sme, ker še ni finančiua postava dogotovljena, še 3 mesece naprej, kakor dozdaj, davke pobirati. Zbornica je sklenila ta predlog koj preudarjati in hitro o njem poročiti. — Govori se,' da se v polovici prihodnjega me-
Besednik.
Iz češke zgodovine kaj za Sloven cel
(Konec.)
Naše novejše slovstvo scvetelo je v naj-težih okolnostih. Le peščica naroda se je menila za delavnost teli mož, kterih prizadevanje se je vsem kruhojedcem (ki gredo s trebuhom za kruhom!) norčavo zdelo. Sama vlada je nezaupljivo in zaničljivo gledala prizadevanje, ktere se je priljubljenemu ponemčevanju našega naroda ravno nasproti postavilo. Da v takšnih okolnostih spiso-Vatelji češki niso opešali, da so vkljub vsem napotkom serčno koračili svojo pot naprej, je -''•es svitli dokaz stanovitne misli češke, nt ^jnanj čudovite, nego so slavna dela na-dušenih kardel pri različnih kervavih bitvah — in sad je zares še imenitnejši. S tim žlahtnim prizadevanjem se je narod, že dve sto let pokopani, zbudil k dušnemu življenju in z močnim izgledom svojim je predramil tudi druge brate, še v terdem spanju zakopane. Narod češkoslovanski je budil brate
jugoslovanske, lužiške in rusinske iz narodnega spanja in jim dajal izgled v narodni izomiki. V celi zgodovini naši nimamo prigodbe, na ktero bi s toliko zasluženo radostjo gledati mogli, kakor gledamo na razcvet našega novejšega slovstva in na prerojenje našega naroda. Slovstvo je naša čast in najlepši zaklad naših nad! —
Te verstice v pervem listu „Narodnih listov“ so me kaj močno zanimale. Pozdelo se mi je, da vidim narisano osodo našega naroda in slovstva slovenskega. Le žalost-neji se še kaže ! Več kot tisoč let je raz-tergan in razdeljen v mnogo kosov, kot pritikljej ptujim narodom. Gospoda, žlaht-niki so ga čertili in kot sužnjega zaničevali; lastni sinovi so ga zatajevali in se mu izneverjali; porinili so jezik naš ne samo iz uradnij in iz šole, še iz cerkve bi ga radi pahnili! Ali, glejte, zaterti, stiskani, zaničevani narod se zdramljuje in zaveda, solne« tudi pred naša okna kuka. Dobro se spominjamo, da ni bilo n. pr. le enega gospoda na Koroškem, kteri bi bil znal božjo besedo v čedni, čisti slovenščini oznanovati' Zdaj nam „Prijatel“ donaša izverstnih pridig na kupe. „Slovenski Glasnik11 verlo obdeluje polje leposlovno. Zvonec pa nosijo
„Novice“, vselej natovorene z zanimivim, iz-verstnim blagom. „Danica11 obdeluje nam izgledno cerkveno in nravno polje, donašaje zanimivo, izverstno blago, itd. In koliko dela „družba sv. Mohora“, kaj obeta „Mati ca “ ? Tudi slovenskim šolam se boljša prihodnost kaže, če se bodo ravnale po cesarski besedi. Narod slovenski! gibaj in trudi se, če hočeš priti do veljavnosti in omike.
Kdor ljubi sam sebe in svoj narod in cesarevino Avstrijansko, naj se krepko poteguje za pravice svojega naroda. Psovali bojo nas nasprotniki in najzlobnejše namere nam podtikali; zvali nas „ultra-in panslaviste, “ pa vse to je le strašilo, s kterim se plašljivci odganjajo; možje korenjaki stojijo in se ne bojč!
Da pa veste, kam polje leno gledanje in zanemarjenje ljudske omike na narodni odlagi, poglejte v Dalmacijo, kjer pre-iva 400.000 Slavjanov in le 16.000 Italijanov, in vendar ta mervica po mestih raztresena večini prederzno zapoveduje. Na Slovaškem vidimo mnogokrat malo preder-znih, ošabnih Madjarov gospodovati nad revnimi Slovaki. Na Sleškem je skorej enako število Nemcev in Slovanov ; „Tropauer Zeitung11 pa od Slovanov celo molči in piše;
s era kofča širji zbor, poten] p^i da koj prične oži zborovati. Vendar ne bo neki dolgo skupej ostal Sliši se, da mu bodo le predloge naznanili, za ktere ima potem posebne odbore izvoliti, ki naj jih pretresajo, — vsi drugi poslanci pa, ki ne bodo v odborih zastopani, gredo vsak na svoj dom. Tako se'zdaj govori. Ali bodo pa tudi poslanci s tem zadovoljni, je spet kaj druzega. —
Avstrijansko cesarstvo.
Dežele niže-avstrijanske.
S jv« Uminju. Govori se o novem mi-nisterskem ukazu, po kterem imajo spet nektere spremembe pri preskušnjah god-nosti (Maturitilts-Priifungen) nastopiti. Ustanovila namreč se bode izmed vseučiliščnih profesorjev modroslovske fakultete posebna komisija, vpričo ktere se bode pre-skušnje godnosti imele. Tedaj bodo gimnazij alni učeniki s šolskim svetovavcem vred svoje dozdajne pravice zgubili. Da niso te preskušnje, vsaj kakor se je dozdaj večidel ravnalo, namena svojega spolnovale, znano je to menda zadosti vsemu svetu. Tedaj o njih posebej nič ne omenjamo, čeravno bi lahko marsiktero napako povedali. Dvomljivo je pa tudi zelo, ali bode nova komisija srečnejša. Vsa znamenja kažejo, da ne. Kako hočejo samo profesorji modroslovske fakultete prav in natanko razso-jevati, ali je kteri za vseučilišče goden ali ne, ker jim znanstvene potrebe druzih fakultet niso prav znane in bi tudi prav lahko preveč pa tudi premalo od učencev tirjali, kakor pa je potreba in se je na gimnaziji učilo. Težko tedaj se bo s to komisijo kaj prida doseglo. Zdi pa se nam, da so preskušnje godnosti za naše kraje preveč in neka nesrečna naprava, ker se tako rekoč sreči in mnogim drugim prigodam daje razsoditi, ali sme ta in ta na vseučilišče ali ne. Mi mislimo, da dandanašnje, ko vlada vedno oklicuje, da je „učenost moč,* ne gre obiskovanja viših šol omejevati bodisi s ktero koli preskušnjo. Saj je druzih zaprek dosti, tako n. pr. pomanjkanje novcev, ki mnogim pot na vseučilišče zastavljajo. Pa se tudi malokje po pravici zvedeti in razsoditi zamore, ali učenci zadosti vedč, ali ne. Gospoda,! tudi tukaj vam ni treba eksperimentirati. Zidajte rajši od spodaj navzgor, ne pa narobe!—/“Od Smer lin ga 'jr je bilo zdaj dalj časa vse tiho. Dozdeva . se nam, da se zvezda njegova že utrinja. Skušnje nam čedalje bolj kažejo, da ni bil s svojim ministerstvom srečen niti v politiki niti pri deržavnem gospodarstvu, kajti „deficit,u ne da bi se bil zmanjšal, zrastel je do strašne velikosti, ki je ni še pod
— 182 —
Bachom kratkiroulo dosegel. Plener tirja zdaj 117 mil. posojila, potrebuje pa prav za prav veliko več. V letih 1864, 65, 66 se bode deržavni dolg za 300 milijonov pomnožil. To je strašno U
Dežele notrajno-avstrijanske.
■z Celovca. (Šolska svetovavca; — čitavnica; vreme.) Perve dni meseca junija smo v našem mestu imeli oba c. k šolska svetovavca; prišla sta iz Gradca koroške šole ogledovat. G. dr. Močnik pregleduje ljudske šole in se je že podal na deželo; g. dr. Evzebij Czerkawski pa je ostal v Celovcu in pregleduje latinske in realne šole. Pervikrat je ta gospod tukaj v Celovcu, pa vse kaže, da je prav izurjen šolnik. Vsako šolo pregleduje na tanko, daje izpraševati iz vseh predmetov in prebira tudi spisne naloge. Zraven svoje učenosti in natančnosti pa je tako ponižen in prijazen, da si je hitro pridobil vseh serca. Kako misli in kako se obnaša zastran slovenščine, nismo še ničesar zvedeli; kar zvemo, naznanimo precej. To pa že zdaj povemo, da je živa potreba, naj se dozdajni ukazi zastran slovenščine v srednjih šolah prena-rede po potrebah sedaj’nega časa: Slovenski nauk naj je za vse učence obligaten ali zapovedan predmet in vsak učenec se ga mora učiti!
Slovanska čitavnica se konec junija preseli iz svojega zdajnega stanovanja. Sobe pri „Stadt Triest“ so res lepe in prostorne, pa so precej od rok v belaškem predmestju, kar mnogim družnikom ni po volji. „Sand-■vvirtlC pa, kamor se preseli čitavnica, spada med perve in najbolj sloveče gostivnice našega mesta; tu smo dobili eno veliko in lepo sobo prav po ceni. Da bi gg. družniki le tudi svojo čitavnico pridno obiskovali! Pa zdaj po letu je že pri vseh društvih taka, — vsakdo se rajši sprehaja in kratkočasi pod milim nebom. — Nekaj dni sem nebo ni kaj milo in vreme ni kaj prijazno; ljudje so zlezli spet v zimsko obleko. Uboga živina po planinah, ki se vse bele vidijo, silno terpi in tudi žito, posebno turšica, že medli in rumenkasto prihaja. Kaj bo, — zraven drugih hudih nadlog se kaže še letina boli slaba, zlasti ker je tudi toča že mnogo krajev obiskala. —
Oh hregucelovsUcjca Jezera. (Konec.) Da se kaj malo za občinske potrebe skerbi, temu so ravno slaba pota in ceste žalosten dokaz. Ne vemo tudi, ali si srenjski^ predstojniki ne upajo, ali nočejo srenjcanom zaukazati, naj svoja pota popravijo. — To mi vselej na misel pride, kolikorkrat grem po cesti, ki pelje iz Celovca mimo Vetrinja v zgornji Rož. Ta nekdaj lopa in gladka cesta je zdaj vsa razderta. Po zimi je celo
„Schlesien’s Sinn nnd Treue sind durch und durch deutsch11.
Od nasprotnikov , od neprijatelev se moramo delavnosti, gibčnosti učiti. Krivoverci so pervi jeli sveto pismo poslovenjati; po njih se je še le tudi od katoličanov poslovenilo. Na Slovaškem so se protestantje najpogumniši potegovali za svoj jezik v cerkvi in v šoli; katoličani pa so molčč krivico terpeli! Tega pa naša cerkev ne tirja; katolišiki duh se z narodnim duhom dobro porazumlja!
SlovrimkaVila. Izvirne slovenske povesti, novele, balade, romance in pesmi. I. zvezek. V Ljubljani natisnil J. Blaznik 1865. — Pod tem naslovom je pred kratkim v Ljubljani na svitlo prišla nova knjiga, ki jo je spisala mladina ljubljanske gimnazije. Reči moramo, da je sploh prav zanimiva, mična in v lepi slovenščini pisana. Obsega pa razun mnogo poezij pripovedke : „Juri Kobila11, „Moč ljubezni", „Oskerb-nik lebeškega grada11 in „Dva prijatla11, povesti, ki verlim mladim učencem vso čast delajo, zlasti ker so slovenskemu jeziku tolikanj kos in kažejo, da se ga res pridno uče, česar dosihdob pri slovenskih učencih
ni bilo ravno pogostoma zapaziti. To je lepo pa veselo! Dijaci, le tako naprej! Vi ste up in zastava naše, da bi Bog hotel, bolje prihodnosti! — Knjiga velja 50 kr.
„Slaviselie	Peti zvezek teh
listov, ki so meseca januarja t. 1. na Dunaju pod vredništvom g. A. Lukšiča izhajati začeli, prinesel nam je spet lepo torbico zanimivih reči s sporočilom, da so si „slav. Bl.“ po vseh večih mestih cele Evrope pridobili toliko bravcev, da bodo od prihodnjega meseca naprej izhajali dvakrat vsaki mesec. Veljajo pa za pol leta 4 gld.
Vabilo na naročho. „Slovenski Glasnik11 vabi na naročbo vse dozdanje podpornike, kterim s tem listom polletno naročilo poteka, pa tudi druge'prijatelje domače lepoznanske književnosti. Kakor dozdaj, si bode tudi zanaprej prizadeval, da vstreže bravcem svojim z mičnim lepoznan-skim in podučnim berilom. Cena mu je \ Celovcu za pol leta 1 gld. 35 kr., s poštnino pa 1 gld. 50 kr. Za učence gimnazijal-nih in realnih šol znaša za vsakih 10 izrisov 12 gld.
nevarno, po nji voziti. Kakor tej, se godi tudi drugim cestam, ktere srenjam v oskerb-ljevanje spadajo. Kaj žalostne so in zapuščene! Malokje najdeš kakega delavca, da bi jih ravnal. V tej zadevi gre tedaj res pri naših srenjah gospodarstvo rakovo pot. Iz ene strani nočejo nič potrositi, da bi dobra pota in ceste imeli; iz druge pa si ravno zavolj te presiljene varčnosti le še večo škodo napravljajo. — Kaj bi bilo, ko bi se ta reč tako uravnala, da bi postavila vsaka srenja delavca, ki bi imel na pota in ceste gledati ter jih ravnati; pesek, kamenje in drugo, kar je še potrebno, bi pa morali srenjčani, kedar je potreba in prava priložnost , pripeljati. Ta delavec naj bi se iz srenjske denarnice plačeval. To bi ne nanašalo toliko stroškov; srenjčani bi pa imeli lepa pota in ceste, in vsem bi se pri vožnji dobro godilo Slišali smo, da se je bil ustanovil neki cestni odbor (Strassen-Ausschuss), zdaj pa ni več od njega ni sluha ni duha, vsaj v tukajšnji okolici nismo nič čutili, da bi bil kaj koristnega gledč potov in cest izpeljal, — sčmo ime nam pa tudi nič ne pomaga! Gospodje župani, bodite pametni, združite se v icestne okraje (Strassenbezirke) ter skerbite ža dobre ceste,
—	ves svet vam bo za to hvaležen!
Iz Uekitajna. (Slovenščina in Žila). Mimo cerkve sv. Križa pelje pot proti vzho-do-jugu na Žilo. Farna vas z belo cerkvijo, posvečeno Materi božji, leži na zvišenem desnem bregu reke Žile, in odtod prezreš lepo bližnjo belaško okolico. Zilska fara šteje nekaj nad 1000 duš. Pri družbi sv. Mohora je letos lepo število družnikov vpisanih, namreč 40. V to faro dohaja „Slovenec11 v 4ih in „Slov. Prijatel11 v 5lh izrisih. Pač lep dokaz , da tu duh slovenski živo klije. Zdramili pa so mater Slavo ta-mošnji župnik, č. g. Lovre Serajnik, rodolj'ub, da malo takih, ki neutrudljivo v ljudeh budijo narodno čut in vžigajo ljubezen do domovine. Veliko veliko žertvu-jejo za slovenske časopise in bukve. Napravili so na Žili tudi bukvarnico, iz ktere posojujejo bukve po celi fari. To napravo so ravno namenjeni tudi v Bačah vtemeliiti. Slišim tudi, da so letos iz lastne moči^ta-mošnj > šolo kot dosmertni ud v družbo sv. Mohora vpisati dali. Kadar zagledam takega rodoljuba, tedaj se vselej spodbudivnih Sundečič-evih besed spominjam:
„Ljub’mo dakle domovinu Kano mili život svoj,
Kao majku svim jedinu S ve do groba služeč njoj11! —
Bog daj, da bi naš narod kmalo veliko takih rodoljubov imel, kakor so g. Lovre Serajnik, ki tiho in mirno, pa neutrudljivo in tako vspešno na narodnem polju de-lajo!
Na Žili bodo zidali sedaj tudi novo šolsko poslopje. G. župnik v zvezi z rodoljubnim županom (družnikom družbe sv. Mohora), g. Vekoslavom Mertel-nom, bodo prosili potem za sposobnega narodnega učitelja. Slava še enkrat g. župniku in g. županu, ki se tako verlo za dobro šolo, za povzdigo narodne omike potegujeta!
—	Kenč v Terdaničah, ki bere „Slovenca11 in „Slov. Prijatla11, Egnar v Dropo-ljah „(Slovenca)" in njegova žena „(Slov. Prijatla)11 so tudi verli Slovenci v zilski fari. Le naprej na tem pota, dragi slovenski prijatli! Bliža nam je srajca, kakor suknja! Baške rodoljube omenim prihodnjič. —
Od Šent-Iiorenea v puščavi. 12. jun. F. — (Celjski mestni odbor). Slavni odbor našega v sercu slovenske štajerske zemlje ležečega mesta je sprožil letos že marsikaj novega in naredil, da se o njem to in uno po svetu govori. Komu ni znana tista pravda zastran slovenskega nauka v mestni glavni šoli, pri kteri se je mestni odbor tako obnašal, kakor da bi Celje stalo dalječ ondi v „Reichu11. Celo naše ministerstvo jim ni moglo poterdili njih nemškutarskega predloga! Zastonj so
se potegovali in junaško borili za pravice slovenskega jezika znani naši rodoljubi g. dr. Kočevar in njegovi tovarši, — pa vendar njihova ni obveljala, in zmagala je nemčija — v slovenskem Celju! — Tedaj je po mislih celjskega odbora ovo mesto le nemško, kajti Graškim pevcem je bilo prepovedano slovenske pesme peti v nemškem mestu! Pa čuj, slavni odbor! nekaj o narodnih pesmih. Pesmi v narodnem jeziku so drago blago naroda, močno sredstvo narodne omike in samoštalnosti, čist izraz narodnega duha, živ spominek narodnih djanj na polju pesništva.
Narod, ki ne spoštuje svojih pesem, sramoti samega sebe; narod, ki poje raji tuje kot svoje lastne pesmi, je derhal ljudi brez življenja in čutja Dobro torej vemo, zakaj so nekterim ljudem slovenske pesmi tern v peti: zadušiti iiočejo slovenskega duha, ki se zbuja iz stoletnega svojega spanja- Pa z Bogom, dragi Celjani! Celje so skoz in skoz slovensko mesto — naj se tudi vsi na glavo postavijo! — Meseca majnika je strela neko šolarco ubila in meseca junija neko ženko. — Hladni dežek nam zaporedoma žejno zemljo napaja. — Drugikrat kaj več.
Iz Kailollške okolice. — Dovoli mi, ljubi „Slovenec!" da ti tudi jaz odtod kaj pišem. Veselih reči sicer ne vem, pa to, kar vem, sporočim. Morebiti ti bo tudi všeč, dasilih ni veselo. Je že tako! Tudi nas tarejo naše dni mnoge stiske, kar ni nikomur neznano, in je bdo že tudi v časnikih, ali kakor tukaj pravimo, v „cajtingah" brati. Obetajo se nam pa še slabši časi. Marsikteri se že za ušesmi praska in vpraša, kaj bo? Res, da se je dozdaj še večidel izhajalo, razun če „kovačijo" izvzamemo, kjer je prav slabo, ker dela in zaslužka in tedaj tudi denarja ni. Od ontod se pa tudi kmetom nekako „huda ura" kaže. Spečaliso tje še dosti svojih pridelkov med obertnike in delavce, in se je za to in drugo reč zmirej kaj denarja dobivalo. Zanaprej, kakor se kaže, tega več ne bo. To pa bo hudo djalo, ker nobenega večega mesta blizo ni. Kar se pa pod roko speča, ne verže dosti, /ata srednja in redka, nekaj zavolj dolge zime, nekaj pa ZaVOH preveč suhe spomladi. Res da so si zdaj po dežju polja m travniki enmalo opomogli, vendar pa je vse nekako preveč v rasti zaostalo. No obeta se nam dobra košnja (seča) in žetev. Vendar pa naj bo, kakor Bog hoče! Po planinah pa ni slaba paša, kar bode živini dobro djalo, m tudi našim kmetom prav hodi. Ali kaj, ker kupčija nič izpod rok ne gre? Z govejo živino bi si pač tukaj bolje opomogli, kakor pa s konji, ki nimajo cene, samo da bi jo bolje gleštali in ne šteli samo repov. Po malem si res že bolj vole za delo napravljajo, pa to je še vse premalo. Stara navada je še prevelika ovira. „Kaj. bo sosed, kaj bodo drugi rekli, če bom konje z volmi zamenjal, pri naši hiši, ki je zmirej konje imela?" — tako slišiš semtertje kterega izdihovati. Ali pa tudi, če se s kmeti zastran bolj umnega obdelovanja pogovarjaš in jim praviš, da bo treba zanaprej druge strune napeti, hitro boš slišal: Tako dozdaj niso pri nas delali; kaj bodo ljudje rekli, če bomo manj žita, več pa detelje ali druge živinske klaje sejali? itd. Ali moralo se bo v kratkem drugači gospodariti, če ne, bo boben začel peti, da uo vse gromelo! Nekaj bolj pametnih in previdnih pa jo že tudi poskuša drugači in vidi se pri njihovem gospodarstvu, da je niso slabo zadeli. Le tako naprej, zmiraj bo bolje! Nasproti pa jih je tudi veliko teh misli, da bi bilo bolje iti v Ameriko srečo poskušat. Ta nesrečna misel res čedalje huje po glavah roji., češ, da res tam pod nami ljudem pečene tiče v usta letč! Poprašal bi pa rad vse take kmete, kako mislijo tara izhajati, če poprejšnje ni res, ker tukaj ne marajo za noben napredek in za umno kmetovanje? Kaj bo pa tam, če se mora delati in sicer terdo delati, pa še tudi glavo in možgane rabiti, če se hoče kaj pridobiti? Bodite tedaj pametni in začnite
^ M-
doma umnejše gospodariti in stavimo kaj, da bo potem malokteremu v misel prišlo, vse prodati in jo tako deleč potegniti. —
Dežele trojedine kraljevine.
Mestni policijski glavar, g. Urica, rojen graničar, je od službe odstavljen in v preiskovanju zavolj ondanjega nesrečnega dogodka. Vsem se čudno zdi, da je tako nepremišljeno ravnal, on, ki je imel povsod oči in je še lanskega leta o ravno tem času dijake lovil in podil, ki so hotli dr. Starčeviču serenado napraviti. Meščani so se zdaj sicer enmalo oddahnili, ali ne gre jim še iz glave in misli toli strašna nesreča, ki so jo splašeni konji še večo naredili in je toliko prebivavcem naglo smert naklonila. — V granici so že večidel oficirje izvolili. „Do-mobranovega" vrednika so hotli v nekem kraju izvoliti, pa jim je bilo rečeno, da to ne gre, in — drugo se ve. Zastavica pa nam je, zakaj bode toliko vojakov v zboru, ker po besedah nekega generala „armada ne debatira**. — Kardinal bode, ker je v denarni zadregi, pri nekem dunajskem bankirju 40,000 gla. na posodo vzel in zato lastno premoženje zastavil. Kapitelj mu jih neki ni hotel posoditi. — Tudi tukaj je toča Že veliko škode naredila.
Dežela ogerska.
Buda - Peila (Zakaj nemadjar-ski narodi molče?) Čudno se je nam Slavjanom moralo dozdevati, da se pri zda-njem potovanju presvit. cesarja samo le od Madjarov govori, da od drugih narodov na Ogerskem ni ne sluha ne duha. „Peštb. Vcdomosti“ nam zdaj pripovedujejo, zakaj da se Slovaki vseh ten slovesnosti in veselic niso udeležili. V 47. listu pišejo to le: Z bolestjo spominjamo, da nismo videli, nismo čuli, nismo brali, da bi se bile pri slavnostnem sprejetju svitlega našega kralja bile udeležile deputacije (poslanstva) ne-madjarskih narodov na Ogerskem. Res je, da po tistih krajinah, kjer prebiva naš narod, ne letajo telegrami, in da je pri tako neprevidenera in naglem obiskovanjn, kakor je bilo ravno sedajno, še skorej ne mogoče bilo, iz naših oddaljenih krajev v Buda-Pešto priti. Res je, da je to obiskovanje prav za prav sprožilo gospodarsko društvo v Pešti in svoje madjarsko podružnice o pravem času povabilo, naj se pri tej slovesnosti udeležijo; mi Slovaci pa nimamo še enega gospodarskega društva ne, in tudi kakega drugega organa nimamo, ki bi mogel govoriti in sklicevati v našem imenu. Le samo „Matico" imamo, ktera pa ni bila v stanu, vsaj svoje odbornike tako naglo sklicati, naj bi iz svoje srede izvolili kako slovensko deputacijo in jo poslali k cesarju. Pri vsem tem pa vendar po celem Ogerskem ni naroda, ki bi večega veselja čutil v sercu zavoljo tega, da je svitli naš kralj obiskal ogersko drago nam domovino. 6. juni jo zdaj za nas dvakrat vesel in imeniten dan, kterega nikoli več zabili ne bomo. 6. junija 1861 se je ubogi naš narod per-vikrat oglasil in za svoje pravice potegnil kot narod, obhajali smo slavni narodni shod pii sv. Martinu; 6. junija 1865 pa biva v našem glavnem mestu svitli naš kralj in je tako storil stopinjo, ktera zamore naše na škodo Ogerskega kraljestva in cele deržave tako zamotane politične razmere srečno poravnati.
Gospod Bog naj razlije svoj nebeški blagoslov na glavo našega vladarja in daje srečen izid nameram njegovim: Svitli naš kralj je blage volje, želje izpolniti vseh narodov krone ogerske!
Dežela beneška.
Binkoštne praznike je bilo po več mestih vse narobe. V Trevižu, Benetkah in Vidmu so na očitnih krajih skrive spuščali petarde ali stenolome, mazali cesarska znamenja in na dan spravljali puntarske oklice. Kaj bo? se praša vsak pameten človek. Težko je v tacin okoliščinah na porazumljenje in ustav-
nost misliti. Ravno kar je bilo 15 lanskih rogoviležev iz južnega Tirolskega, nekaj na 7, nekaj na 5 in 2 leti obsojenih, 15 pa zavolj pomanjkanja dokazov izpuščenih, pa to tukajšnjih nič ne briga. Žalostno pa resnično !
P tuje dežele.
Raška.
V notranji Aziji se Rusko širi in širi. V poslednjih mesecih so si osnovali tam spet novo deželo in jo imenovali ruski Turkestan. Zraven nje stoji dozdaj še neodvisna in samostojna dežela z imenom: zemlja Kokanska. V to zemljo je pa privihral emir Buharski in si jo osvojiti hotel. In res mu je šlo vse po sreči. Vladar Alimkul, ki namesto maloletnega domačega gospodarji vlado v roči ima, bil je zmagan in pjrimoran pobegniti v gore. Ruski vojvoda Cernajev, ko vidi, kaj se v sosednji deželi godi in kako že poglavitno mesto dežele kokanske pada nasprotniku v roke, povzdignil se je iz svojega mesta Čemkenta proti Kokanu, da bi gledal in pozoroval, kaj dela južni nasprotnik in da bi po-znej, ako bi to lehko šlo, severni kos Kokanske dežele pridružil deržavi ruski. O tej reči se trosijo iz Carigrada čudne reči po svetu, svet jih pa, ako se ravno na pervi pogled same laži kažejo, rad in hitro verjame. Pravi se: »Ruski general Codo-kimov prišel je po 21. dnevnem maršu do Čemkenta v deželi Kokanskej in si je hotel podvreči to mesto, — pa bil je zmagan in je zgubil 4000 ljudi." Kdor pa je to račico spustil po svetu, ni vedel, da je imenovana mesto Čcmkent že nekaj časa rusko in da je glavno mesto ruskega Turkestana.
Gerško.
Iz Aten naznanja nek dopisnik praški „Politiki" imenitne in vse nove reči. Pri zdajnih volitvah za deželni zbor je zmagala stranka, ki derži s poprejšnjim kraljem Otonom. Z veliko večino glasov so bili spet izvoljeni ministri pregnanega Otona, n. pr. Bulgaris, Kristopolos, Miavlis, Medoriotis; — možje pa, ki so stali pri poslednjem puntu na pervem mestu, so padli in niso bili voljeni, n. pr, Buduris, Anarguros itd. Kdor ne pozna skrivnih potov, po kterih je bil Oton pregnan, Juri I. pa na prestol povišan, on se bode tem volitvam kaj čudil. Mislil si bode lahko, da je, kakor po Italiji in celej Evropi, tako tudi na Ger-škem navstala živa reakcija. Temu pa ni taka. Ravno to, da je Juri I. prišel na gerški prestol, bilo je moka skrivne reakcije. In čudno prečudno: Ravno liberalna Anglija je mati le-te reakcije! Le čakajte in malo bolje razjasnim to neverjetno , čudno reč. Kakor je za Slavjane na Turškem le ena sama prava politika, ravno tako je tudi zastran Gerkov:	Znebiti se tur-
škega jarma in napraviti si samo-stalno deželo. Le stranka, ki to misel v sercu nosi in dognati želi, le ta je edina stranka pravega napredka; vsaka druga, naj o napredku in liberalnosti še tako sladko in lepo govori, je živa in gola reakcija. Ni pa nobena skrivnost več, zakaj in kako je Juri I. na gerški prestol prišel; zakaj in kako je Anglija gerškemu kraljestvu oddala jonske otoke in še več drugih takih reči. Vse to se je godilo s tem namenom, da se zabrani vojska proti Turkom, ki je bila pred durmi, — torej vse sama reakcija. To je kramarska politika svobodne Anglije! Imam dokazov v rokah, da je kralj Oton le zavoljo tega padel, ker je hotel s pomočjo in v edinosti s Černogoro , podunavskimi kneževinami in Italijo ^izhodno prašanjo** vv roke vzeti in rešiti. Še več vam povem. Se veste, da se je Beligrad bombardiral, — pa na enkrat je bilo vse pri kraju. Ali mar tudi veste, zakaj? Kralj Oton je bil pregnan in serb-ski deržavmki so zgubili skrivno nit, ktera jih je vezala z Gerki. Pa še to zvedite;
Aspromonte, kjer je padla italijanska reč, je v ozki zvezi z rečmi, ki so se godile na Gerškem in prekucnile Otonov prestol. Zdaj pa ne govorim dalje, da vas z vašo tiskarno postavo v preozko dotiko ne pripravim, — le to še rečem:	Ako slišite, da
Juri pada in Otonska stranka na Gerškem se razširja in zmaguje, veselite se! Ž njo stopi morebiti tudi nerešeno izhodno pra-šanje na evropejski oder.
Italija.
V Neapolju je bil ni davno turški general O mer paša. Odtod se je podal v Rim, kjer so ga neki tudi sv. Oče papež sprejeli. Menda je na potu v Pariz. Za kaj da ravno zdaj po svetu hodi in kerščanske vladarje, ce!6 papeža, obiskuje, nam še ni znano. Da bi pa samo za kratek čas okoli hodil, ni lahko verjeti. — V Milanu so neki ogerski begunci sklenili, da hočejo v oziru Ogerske mirno se zaderžati in celo po-miloščenja prositi, da se morejo brez kazni v domovino verniti.
Pruska.
Deržavni zbor je bil 17. t. m. razpuščen. Tako in nič drugače ni moglo priti po tako hudem pričkanju, ki je bilo še zadnje dni na dnevnem redu. Potem, ko mu je Bis-mark naštel, kaj so dognali, kaj pa ne, in da zdaj porazumljenja zastran proračuna in vojaške prenaredbe tako lahko ni pričakovati, poslovil ga je in razpustil. Tudi kralj nisedajnim liberalnim poslancem dober. Povsod, kamor pride, zaterjuje, naj prihodnjič druge volijo. — Dvoboja med nismarkom in Virhovom no bo, dasiravno bi bila neki gospoda rada to videla, ali zbornica, Virhov in vsi dobromisleči niso tega dopustili. — Vojvoda Avgustenburški je spet v zameri. Bismark štuli zdaj Oldenburškega naprej, nekaj tudi zato, da bi Avstrijo nadlegoval, ker mu noče v vsem prav dati. Ubogi Avgustenburški! Menda ni danešnje dni nesrečnejšega vojvoda, ki bi za pravice voljo tolikanj ter pel! — Kralj se poda v toplice v Karlove Vare na Češko. —
Španska.
Oni dni so v mestu Valenciji zasačili zarotnike, 11 meščanov in veliko viših oficirjev. Namerjali pa so sedanjo kraljico s prestola vreči ter Špansko s Portugalsko deželo zediniti. General Prim je neki tudi v to zaroto zapleten, ali odtegnil jo je še neki o pravem času proti Italiji. —
Amerika.
Stillwater. 15. maja 1865. A. P. (Konec.) Druga žalostna novica, ktera je skorej po celem svetu znana, je ta, da je naš per-vosednik Linkoln na veliki petek v gledališču od hudobne roke umorjen bil. Ako-ravno ga je večina nekako merzila, vendar ga zdaj skorej vsi milujejo, pa -— naj bi ne bil, kakor drugi keršanski knezi, šel veliki petek v gledališče, in gotovo ne bi se mu bilo kaj takega dogodilo. Linkoln se je od prostega kmetiškega stanu na pervosed-nikov stol pognal, kakor tudi zdajni predsednik Johnson, ki je do 24. leta krojač bil. To je republika!
Veselo je pa, da je sever jugovce zmagal in se zopet zlati mir povernil, ako ravno še ne popolnoma. V zadnji vojski jih je bli-zo 2 milijona ljudi ob življenje prišlo. Vsa nesreča se ne da popisati, tisoč in tisoč ubogih vdov in sirot je ostalo, deržavni dolg se je strašno nakopičil, kterega poprej Amerikanci še poznali niso. Davki so že prekosili vse davke drugih poznanih vlad. Vendar upamo boljših časov precej, ko so bojne čete razpustili in druge stvari odpravili, ktere niso v mirnem času več potrebne; stroškov je vsaki dan čež en milijon tolarjev odpadlo. Pred dvema mesecema je zlat tolar veljal 2 papirnata in 36 cent., zdaj samo en tolar in 30 cent.
— 184 —
Akoravno pa imamo že tukej mir, pripravlja se pa že v drugem kraju gromenje. Nuktere južne čete namreč, ktere se sramujejo udati, pomičejo se v Mehiko, pomagat tamošnjim rogoviležem, da bi pregnali Maksimilijana, kar vlada naša rada vidi in jim tudi še pomaga. Drugo je, da zdaj naša vlada po svojih agentih pošilja od tod stare vojake v Mehiko, da se tam naselijo; vsakega oboroži od nog do glave; kam da to meri, lahko si vsak misli. Gotovo bo huda. Dober Avstrijanec sem pa težko povem, da nobeden tukaj več ne pomiluje Maksa, ker ni prijatel cerkvi. Poprej so ga katoliški listi zagovarjali, ali zdaj je vse proti njemu. Vsi mu že prerokujejo, da bo kma-lo jadral zopet proti Miramari. — Tudi Angleška se že trese za svoja amerikanska posestva, pa vendar, kakor se vidi, je še na to stran precej mirno, ker opraviti imajo naši možje doma dosti, da ozdravijo en-malo hude domače rane. Na beli dan izhajajo že zdaj strašne goljufije, ktere so bile storjene v teh štirih letih posebno od takih, ki so kermilo vodili, in so bili poprej siromaki, zdaj pa so milijonarji. Listi že donaša-jo vsak dan dovolj takili reči. Upati je, da bo marsikterega zaslužena kazen zadela. — Zimo smo imeli sperva jako blago, ali mesec marc je bil strašno hud; pred tednom sem še svojo peč kuril.
Zelenega se še nič ne vidi, akoravno je že polovica maja proč. Kdor ima zdrave roke si zdaj denarja dosti zasluži, ker veliko delavcev pomanjkuje. Plačujejo pa delavce tukej po dva do treh tolarjev na dan. Drago je vse; ako se hočeš od nog do glave na novo obleči, moraš dati do 65 tolarjev = 130 g. aust. vred.
To v naglosti, ker imam strašno malo časa. Ako ti bo drago,*) drugi pot zopet kaj novega. Z Bogom !
Drobtine.
(■oapdarHtvene. (S vil o rej a meseca junija.) Kaj veliko je na tem ležeče, kako in kdaj se murbino perje za rejo svilnih červičev reže. O tem zdaj hočemo nekaj povedati. Glej, da odrežeš vselej mladike do polovice, ki jih misliš červičem pokla-dati. Drevesca je treba gleštati, da se več perja dobi. Vejice, ki navznotraj rastejo, morajo se porezati, da ima drevo čašasto podobo. Velike veje naj se pa, kolikor mogoče, puščajo. — Do tretje starosti naj se poklada červičem le drobno narezano, zeleno pa suho perje. — Navadno se tukaj svilnicam nič ne kuri; shajajo že tako dobro. Kedar je vreme soparčino ali zagatno, po-kade naj se stanice, kjer so sviloprejke, da se tako zrak očisti, in kedar je prav zelo vroče, naj se ob 11. dopoldne in o %2 popoldne z malo brizgljo s čisto vodo poškro-pč. Tako se spet ohladč in pokrepčajo, da jim perje spet dobro diši. Tudi v pod-strešnicah in skednjih se zamorejo rediti, samo da jih gre vsake baže škodljivih mer-česov varovati. — V začetku so temnoru-javkaste (černikaste), spreminjajo pa po vsakem levenju barvo in postanejo nazadnje bele kakor moka. V 35—40 dneh nastopi čas, da se zapredejo. Takrat pa postajajo manjše, se vzdigajo z glavicami po koncu, da se jim pod vratom Bkorej skozi vidi, in iščejo mesta, kjer bi se zapredle. Tedaj naj se jim nastavijo oblance, suhljad ali slamnata povesma. Na ta potem zlezejo in se v svilne mešičke zapredejo. O tem času pa ljubijo temnoto najbolj. — Lahko se jim tudi k temu pomaga, če se ob temno steno smerekovi koli in drugi poprek postavijo in potem ves prostor do stropa in stene s čisto slamo napolni, v ktero naj se potem na kaki leseni žlici godne svilnice denejo. Mešički se morajo 10 dni v miru pustiti. —
Čez 10 dni pa naj si vsak najlepše in najmočnejše zlasti rumene izmed njih za
*) Lepo prosimo — jako bote vstregli nam Slovencem vsem; serčen pozdravi	Vredn.
pleme izbere, t. j. pusti naj jih, da se metulji izvale, ki potom jajčica ležejo. Vsi drugi mešički pa naj se pomore, in sicer tako, da sc v spletcnicah dobro zadelani ka-cih 15 minut nad sopuhom deržč. Potem naj se pa posuše in popredejo. — Kedar se svilnice zapredajo, treba je suhote. — Ta mesec tudi kali murbino seme. Da drevescem bolhe ne škodujejo, potresi večkrat sa-dišče s tobakovim pepelom, sajami ali drugim pepelom, in ga polivaj s stoječo vodo. Da se tudi lože večkrat opleve, treba je med posameznimi gredicami 1 čevelj široke krajce narediti. — Tudi se še ta mesec lahko seje, in sicer 1 pavec globoko in nekaj malega saksebi. — Zemlja naj se pridno rahlja. —
Duhovske zadeve.
Lavantinska škofija: G. Jan. Keše, fajmošter na Ponkvi, se je odrekel dekanijstvu, ki ga zdai prevzame g. M. Iv an e c, »Šmarski fajmošter.
G. Mat. Zank, komi vikar, bode začasno namestoval bolnega g. gimn. kateheta. —
Goriška nadškof.: G. And. Stepančič gre v Temnico, g. Ant. Samar pa na Verhovlje za beneficijata. — Umeri je g. Jož. Skubic, vikar v Medani. R. I. P.
Loterija.
Tergtas 18	«4	99	3*	91.
Žitna cena.
V	pSenice	reži j		ječ- | mena j		ovsa		turSice	
	Rid 1 k	JMI Ml M				6ia.| k.yKia. j k.			
Maribor«	3 '60	2	»0	2	50	i	185	3	IlO
Celji	4 IlO	2	90	2	52	i	86	3	i
Ptujem	3 45	2	80	2	30	—			2	,80
Ljubljani	4 7	2	72	•1	3i	i	'97	2	95
K ra uju	4 IlO	2	90		_	i	80	2	70
Noveminestu	4 150	2	90	2	10	i	80	3	20
Gorici	4 30	—			_	—	|-	3	30
Celovcu	4 90	3	84	3	—	2	17	3	Iti
T erbiŽu	6 |80	4	90	4		3	10	4	|76
Varaždinu	3 40	2	70	I 2	20	—		2	70
lteki	4 ,7(1			1	2	40	2	6	3	
Ter s tu	- 1-			1 —					1
Danajska borsa 20.jnnija 1865.
6°/0 metalike..................................70.16
6% nacijonal...................................76.06
1860 derž. posoj.............................  91.06
Bankine akcije...................................799
Kreditne .....................................  .179
London .	.	. • .	.	. 109.40
Novi zlati......................................5.20
Srebro........................................107.76
Oglasnik.
200 veder vina
lanskega leta, starine in čemine vmes, prodaja se prav po ceni. Kdor ga kupiti želi, naj se oglasi pri J ur ju Žabotu pri sv. Križu v Rogačkej Slatini.
Sauerbrunn bei Poltschach.
Bukve za darila.
Bliža se spet konec šolskega leta. Navada je, pridne šolarje in šolarce obdarovati. Ni jim pa primernejšega in ljubšega darila, kakor so lepo bukve. Le onova prodajavnica se torej priporoča in naznanja vsem čč. šolskim predpostavljenim in prijatlom šolske mladine svojo knjižno zalogo, v kterej se nahajajo vsake baže bukve v slovenskem in nemškem jeziku. —
Tudi naznanja, da se pri njej dobe vse šolske knjige in tudi vse druge reči, ki jih je v šoli potreba. Slednjič je podpisana knjigarnica pripravljena, vsake bukve tudi iz ptujih krajev naj hitrej ko je mogoče, poskerbovati. Čč. gg. duhovnikom in občinskim županom pa še posebej daje na znanje, da se pri njej dobijo vsi formularji, kterih pri svojem uradovanji potrebujejo.
Leonova knjigarnica.
Izdatelj in odgovorni vrednik; J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmajrr pod odgovornim vodstvom K. Bert*ohinger-ja.