SI. 26 Wtnfoa »taftu v
cm uitsta)
vt^f*
30« li
rla 1924.
Posamezna številka 20 ceni.
Letnik XLIX
Izhaja, izvzemat poudeljek. vsak dan jA&iškega it 20. 1. nadstropje. Dopiai jplsma se ne sprejemajo, rokopisi se ne Anton Oerbcc. — Lastnik tiskarna KoT £oaŠa zs nt esc L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 33.—	— i 60
!£a inozemstvo mesečno 5 lir veC. — Telefon uredništva In uprave št i 1-57-
dništvo: ulica ijo urednik ,1ajste»f
tsk tiska- T.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v šlrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvate, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mati oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica tv. FrančiSlca AsiSkega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-57.
VzroHi ostrosti hruotskesa opraSonla
Dasi izpehana — nadaljuje dr. Lujo Voj-! z resnicami: življenje samo skrbi za go* rović v svojem članku, ki smo ga omenili I tove korekture na njih. Povsem gotovo včeraj na tem mestu — po stoletnih bojih je, da se narod ne more navaditi na svo-z madžarskim imperijalizmom; vendar pa bodo dragače nego z neprestano du-*	*	m£' ševno gimnastiko v svobodnem vzduhu.
Toda istotako resnično je, da more kako ljudstvo* dozoreti tudi v suženjstvu, vsaj v tistih delih svojega duha, ki jih tiranija ni pritiskala. Tako so Srbi pod Turki dozorevali duševno za upor in osvoboditev, čeprav se niso mogli razvijati v političnem in kulturnem življenju. Ko je bila v letu 1860. proglašena kraljevina Italija, so se čuli glasovi — ki sicer niso hoteli utihniti do leta 1870 — da namreč italijanski narod, ki je imel vendar neizmerno prednost enotnosti vere in enotnosti literature, du-
vzdržujoč svojo malo notranjo avtonomijo; v veri, da si prej ali slej dunajski položi hrvatsko krono na glavo; v strahu pred velikimi gibanji in vratolomnimi pogromi; nesposobna za odkrit demokratični boj in stoječ izven vseh evropskih pozorišč: je Hrvatska v svoji literaturi in v nekaterih velikih glavah pričakovala dan, ko pridejo Hrvate tn Srbi pod zri klobuk. Toda s to razliko, da so si Hrvatje ta klobuk mislili v drugačni obliki in iz drugačne snovi. Ogromna večina naroda je živela — deloma zavestno, deloma
galivni politik Anton Starčevič,
Pred vsem se ne sme pozabiti neka važna okolnost. Niti od daleč niso mislili na kak katastrofalen zgodovinski prevrat, ko bi silna monarhija s svojim cesarjem
še — Italijane!*
Gotovo niso bili ne Srbi ne Hrvatje še zreli za duševno - politično enotnost in trebalo bi bilo še kakih petdeset let, da bi se poravnala nekatera navzkrižja, na pr,:
in s svojimi nadvojvodi, s svojim celokup- gjede vprašanja pisanja, koledarja, literarnim vojaškim in birokratskim aparatom nega vkUpnega delovanja. Vse to so bile črez noč izginila kot žrtev svet pretresu- zapreke, ki so enotnosti Jugoslovenov ve-jočih dogodkov. Prevrat, ki ga niso poprej liko bolj ^ pot-f ncgo se navadno ^^
slutili niti zavezniki sami. Na to m bil posebno Hrvatje niso bili še sposobni, da nikdo pripravljen, najmanj pa Hrvati. lvojb< prenažaii vsc tiste usodne spopade in pa je ta gigantski dogodek postal vsa-; stikc kakor jih donaša vsako ujedinjenje komur jasna resnica m seje stoletna vla-ij^ jpa naj ^ ti ljudjc tudi b^tj^ če ^ davma zrušila, ne da bi bd kdo nastopil" Poletja žjveli ločeni pod različnimi poli-kot njen zaščitnik, so se Hrvatje, sledeč t^nimi, kulturnimi in lokalnimi vplivi, glasu krvi v prvera trenutku veselih zo- ysled nepremagljive oslabitve elementa pet pridobljene svobode. Takoj na to pa | volje, nepremagljivega varuštva vlade, ki so paaij v mračno otožnost ker so se vi- jc y največ slučajev mislila zanje, so mogli aeli postavljene pred potrebo da se v Hrvatje pač doseči visoko stopnjo uprav-malo tednih odrečejo vseh starih navad in ne usposoblienosti in kulture v nra/stve-da stopijo v tesen stik s Srbi, ki pa — nosti mišljenju in vedenju, toda so pa ia\ ker so vzrastli v popolnem m nekoliko ostaK veliko manj sposobni za reševanje osornem m brezobzirnem demokratizmu praktićnih političnih problemov, ki ne — niso bih dovolj psihologi, da bi razumeli zahtcvaj0 \e kulture in prikupljivih manir, potrebe neskončno naivne in sentimen- marveč šc v večji meri prožnostL talne, skoraj bi rekli, romantične hrvatske j
duše, v kateri še vedno živi dalje potreba ! Priznati pa se mora, da |e avstroogrska po zgodovinskih diplomatskih (od «di- monarhija — ki se je opirala na moč nem-plome* in ne ^diplomacije«) pogajanjih, škega naroda in ki m naleta vala na nikak
po absolutnem varovanju oblike in juristi čnih razlikovanj.
Na kratko: Hrvatska se je videla dis-orijentirano, nesposobno za sodelovanje v
seveda takoj ustregli. Možakar je izjavil komisarju, da se imenuje Antonio Bracci in da je torej on tisti, ki je ukradel železnici 150.000 Hr, denar, ki ga je prejel v svrho izplačanja mesečnih pla 5 železniškim uradnikom. Ko ga je komisar vprašal, kaj ga je privedlo do tega čina, je Bracci s tresočim glasom povedal, da se je z denarjem, ki ga je izkupii pri prodaji svojega stanovanja, lotil špekulacij, ki pa so se mu ponesrečile; pri tem pa je izgubil veliko denarja ter tako zabredel v dolgove. V zadnjem času so ga upniki začeli neprenehoma nadlegovati s tirjatvami, in da bi enkrat nehalo te mučno življenje, je Bracci segel po tujem denarju. S 150.000 lirami je poplačal vse dolgove, ostalo mu je le 500 lir. Toda vest mu ni dala miru ter ga tirala pred policijo. Bracci je bil obdržan v zaporu.
Rodit obtožen radi uobunstua
BEOGRAD, 29. V zahtevi, ki jo je beograjsko sodišče prve stopnje poslalo preko ministra za pravosodje narodni skupščini, je navedeno, da sta Stjepan Radič in dr. Vladimir Maček osumljena špijonaže proti državi. Danica Andfoličeva je ob priliki zaslišanja izjavila, da je nekaj časa bila strojepiska pri Radiću v njegovi tiskarni, kjer ji je dr. Maček večkrat diktiral šifrirana pisma, za katera pa ni znala, kam so se pošiljala, ker je naslove na pisma pisala hčerka Stjepana Radića. Razen tega je aretirani kapetan Krušnjak, ki se nahaja v beograjskem zaporu, vedel za potovanje Androličeve v inozemstvo, kamor je nosila važne vojaške spise. Kapetan Krušnjak je imel v času, ko je bil aretir m, pri sebi take poverljive spise, ki jih takrat, ko je bil v službi, ni mogel dobiti. On je vojakom, ki so bili odpuščeni iz službe, svetoval, da delajo za Radića, a poleg tega je izjavil, da, je z državo že pri kraju. Ko je bil on aretiran, je Stjepan Radić pobegnil iz države. V inozemstvu je Radič diplomatskim potom zahteval neodvisnost Hrvatske in s tem zagrešil delikt po § 87 k. z.; v smislu člena 88. ustave zahteva sodišče izročitev Radića in dr. Mačka.
Fb]G!st Ded Mn ia Pstnurejna
za zboljšanje odaošajev s Anglijo?
PARIZ, 29. Nedeljski pogovor med Jaspar-jem in Poincarejem je iznenadil pariške politične kroge« ki do zadnjega trenotka niso vedeti, da pride belgijski zunanji minister v Pariz. Minister je prispel ob 13. v spremstvu svojega kabinetnega načelnika viskomta Da-vignona in belgijskega poslanika v Parizu, ki jc prišel v soboto v Bruselj se pogovoriti s svojo vlado. Ob 15. uri se je Jaspar podal na Quai d'Orsay, kjer je bil takoj sprejet od mi-
odpor v brezbrižnosti liberalnih velesil — postavljala nepremagljive zapreke tesnejšemu občevanju med Hrvati in Srbi. Ta nasip je moral pasti, da se oba dela
protizgodovinskem boju demokratskih najdeta, da svoje temperamente in pro-strank in mednarodnih problemov, ki jih šlosti združita v močan pol. kompleks, kaje Srbija poznala že stoletja sem — oprta kor so zahtevali to že veliki glasovi minu-povsem na svoje sile in ločena od svojih losti in kakor zahtevajo tudi novo evrop-soplemenjakov po nasilju avstrijske biro- slto ravnovesje in vkupni življenski inte-kratske modeme velesile. Veliki liberalni resi vse jugoslovenske demokracije! zgodovinar lord Macanley je postavil kot j V tem zgodovinskem trenutku so se de-
neizpodbitno trditev, da je neumno govo- lale _ žal da naravne - pogreške, ki	£
riti o zrelosti kakega naroda za svobodo, poleg zgodovinskih usod in narodnega (yabil k na ^^	Davignona in
dokler ta narod živi v robstvu. To je ne- temperamenta dajajo razlago za današnje BeneSa. Jaspar je včeraj odpotoval v
Bruselj, kamor se mu je mudilo radi izredne seje ministrskega sveta, ki se je vršila včeraj pod predsedstvom Theunisa.
Pariški listi zatrjujejo, da se je na nedeljskem sestanku med Benešem, Jasparjem in Poinca-rejem govorilo o najbližjih mednarodnih dogodkih, z o žirom na porursko vprašanje reparacije in vojne dolgove. Predvsem pa da je Slo ttt za vzpoetavo prisrčnih od noša je v s socialistično vlado Mac Donalda, kjer sta že posredovala v imenu francoske republike tako Beneš kakor Jaspar.
Medtem prihaja iz Londona vest, da je tudi tamošnji belgijski poslanik imel daKše pogovore z angleškim ministrskim predsednikom in z Massinghamom, ki je določen za novega angleškega poslanika v Berlinu.
oporečna resnica. Toda kakor je navadno akutno stanje hrvatskega vprašanja.
Itnlll^nsHo-lusoslousnsKa pefoa obMsna
RIM, 30. Izšlo je besedilo pogodbe, ki je bila v nedeljo podpisana v Rimu od zastopnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter kraljevine Italije. V tej pogodbi se obe državi obvezujeta, da bosta spoštovali pravice druge pogodbene stranke na suhem in na morju ter zvesto . _ sodelovali za vzdrževanje reda v smislu; posl. Canepa, kapitan Raffaele Rossetti trianonske, saintgermainske in neuillyske ter avv. Uttini, tajnik socijalistične mirovne pogodbe. V slučaju neprovocira-! stranke.
nega napada s strani ene aJi več drugih j Ko so socijalisti zapustili dvorano, se je držav na eno izmed pogodbenih strank se j tam vršil sestanek fašistov. Poslanec
Ko je on. Gonzales s svojo ženo prestopil prag dvorane, v kateri se je imelo vršiti predavanje, so ob vhodu zbrani fašisti zavihteli s palicami po njem. V dvorani je nenadoma nastala velikanska zmešnjava; ljudi se je polotil velik strah in bežali so iz dvorane. Nekateri so po-skakali skozi okna. Učitelj Antonio Rossi si je pri skoku skozi okno zlomil *iogo. Bolj ali manj je bilo ranjenih kakih 20 socijalistov. Poslanec Gonzales je bil pobit po glavi in hrbtu; ranjeni so bili tudi
v duhu pridružili pogrebnim svečanostim Lenina. Manifestacija se je vršila včeraj popoldne. V ulici President-Wilson se je zbralo veliko Število manifestantov, ki so bili • grupirani po oddelkih; vsak oddelek je imel na čelu rdečo zastavo s Črnim trakom. Ob strani ulice je bila postavljena Leninova slika, ki je bila okrašena z rdečimi zastavami Okoli 3. ure popoldne se je razvil sprevod. Manifestanti so defilirali pred Leninovo podobo in se potem spet zbralL Tedaj so zapele trobente v znamenje, naj se vsi manifestanti za trenutek zberejo in v duhu sprejmejo Lenina na zadnji poti.
Policija je skrbela za red, tako da ni prišlo do nikakega incidenta.
Pravice nzmrn v Mvs! nemški Afriki
BERLIN, 29. V/olfov dopisni urad poroča: Med angleškim generalom Smutsom in nemško vlado je bilo urejeno vprašanje narodnosti Nemcev, ki bivajo na ozemlju bivše nemške kolonije v jugozapadni Afriki, katera je prišla po mirovni pogodbi pod mandat kolonije Južnega rtiča. Sklenjeni sporazum zagotavlja tem Nemcem celo vrsto važnih koncesij, tako med drugimi svobodno rabo nemškega jezika tudi v odnošajih z oblastvi ter predvideva razne ugodnosti za cerkve in nemške misije. Nekatere nemške šole v tej koloniji bodo prejemale skozi dve leti državno podporo od angleške kolonijalne uprave. V upravni svet poljedelske banke in v druge važne zavode bodo v najkrajšem času poklicani tudi nemški zastopniki.
General Smuts je tudi izjavil zastopniku nemškega zunanjega urada, svetniku Hansu, da predstavljajo Nemci najboljši del južnoafriškega prebivalstva, ter izrazil svoje prepričanje, da bodo Nemci južnozapadne Afrike uspešno sodelovali pri širjenju evropske civilizacije v Afriki.
Stroge odredbe proti verižništvu na Bolgarskem
SOFIJA, 29. V soboto sta finančni minister Todorov in notranji minister Rusev na sestanku razpravljala o imenovanju primernega funkcijonarja« ki bi prevzel vodstvo posebnega instituta za pobijanje verižništva s hrano in drugimi življenskimi potrebščinami. Ta funkcijonar bo imel vsa potrebna polnomočja za brezobzirno zatiranje navijalcev cen in za organizacijo prehrane ljudskih mas.
Odbor izvedencev na poti v Berlin
PARIZ, 29. Prva sekcija reparacijske komisije je imela včeraj svojo zadnjo sejo v Parizu. Razpravljala je predvsem o stanju nemških bank. Danes so se odpeljali člani komisije v Berlin, kamor pridejo tudi angleški člani komisije.
Ledena gora 1 400 ljudmi na odprtem morji
KOPENHAGEN, 29. Včeraj se jc več tisoč ljudi drsalo na ledu v Ore Sundu. Nenadoma se je velikanski kos leda odtrgal ter odplaval na morje s 400 ljudmi, ki so preplašeni klecali na pomoč. Takoj je odplulo za ledeno goro več parnikov, ki so jo dohiteli ter re$iH prestrašene drsalce.
Eksplozija, ki zahteva 15 žrteo
PAAENCKET (Rhode Island), 28. V nekem poslopju, ki je bilo začasno pripravljeno za prenočišče, je nenadoma nastala strašna eksplozija plina, ko so vsi prenočevalci še spali-Bilo je 15 mrtvih._.
Velikanska zaloga alkoho'nm pliač
odkrita pri poljskem diplomatu v Washiug-tonu
PARIZ, 29. Dr. Venceslav Sokolovski, tajnik na poljskem poslaništvu v Washing-tonu, je bil odpoklican v Varšavo, ker so odkrili v njegovem stanovanju veliko množino alkoholnih pijač v skupni vrednDsti 54 tisoč dolarjev.
Vsled tega razkritja je državni tajnik Hughes pisal poljskemu poslaniku, da se mora taka množina alkoholnih pijač smatrati za zelo pretirano z ozirom na osebne potrebe, vsled česar predstavlja pravo zlorabo diplomatske imunitete.
60.000 delavcev stavka v Bombayu
BOMBAY, 29. Stavka, ki je pred dnevi izbruhnila v eni sami predilnici, se je razširila na 32 takih delavnic. 60.000 delavcev je zapustilo svoje delo. Najbrže se bodo jutri sešli zastopniki vseh predilnic v Bombayu. _
Odbor izvcdencev na potu ▼ Berlin.
PARIZ, 29. Člani prvega odbora izvedencev so sinoči odpotovali v Berlin.
Mehikanski vstasi napredujejo PARIZ, 29. Poročila iz Mehike pravijo, da postaja položaj generala Obregotia vedno bolj kritičen. Ako je z morske strani demonstracija ameriških ladij pri- _ silila vstaše, da so moraU spremeniti svoj Polni tcmi "gonetnostii in negotovosti. V svo-
Začetek volilne borbe
Volilna borba se je začela. Ministrski predsednik Mussolini je imel v pondeljek zvečer povodom sestanka iašistovskega velikega sveta velik govor, ki je bil po vsem svojem bistvu volilni govor. Iz najkotnpetentnejših ust vrhovnega vodje italijanskega fašizma je slišala italijanska javnost, kako gleda fašizem na voliino borbo, kako jo misli voditi in kaj pričakuje od nje.
Zanimanje za omenjeni Mussolinijev govoi je bilo velikansko ne samo med fašisti, temveč tudi pri vseh drugih strankah. Nestrpno so Čakali vsi, kaj poreče fašizem skoti usta svojega voditelja, in predvsem pa njegovi nasprotniki. Položaj, ki ga je bil Mussolini ustvaril že z zapretjem poslanske zbornice, je bil skrajno nejasen in zagoneten. Ni bilo mogoče vedeti, kaj misli g. Mussolini s svojo žrtvijo (posL zbornico). In to toliko manj, ker je daial kakor nalašč zelo dvoumne izjave glede svojih namenov, tako da so bili vsi politični krogi popolnoma zmedeni. Tedaj smo mi razlagali to njegovo pitijsko zadržanje kot nekak volilni manever, s katerim vzame nasprotnikom kompas iz rok, da ostanejo Čim dtje Časa v po*
druga pogodbena stranka obvezuje, da bo ostala neutralna za ves čas trijanja konflikta. Ravnotako je v slučaju nasilnega vpada oboroženih tolp v eno izmed obeh teh držav druga država dolžna nuditi prvi svojo dobrohotno pomoč, politično in diplomatsko. Pogodba velja za dobo 5 let in jo bo lahko vsaka izmed obeh pogodbenih držav odpovedala najkasneje eno leto pred potekom vsakega petletja od dneva, ko bo stopila v veljavo. Pričujoča pogodba
bo ratificirana ter se bodo ratifikacije izmenjale v Rimu, nakar bo takoj stopila v veljavo.
V dodatnem zapisniku se nadalje obe
Grandi je govoril o bližnjih volitvah. Rekel je, da so bili fašisti vedno proti volitvam; saj jih vendar ne potrebujejo. Mussolini je tako brihten, da ne rabi pač kake zbornice. Grandi je zaključil tako-le svoj govor: Dobro ste napravili; dovoljenje za ugovarjanje jim bomo dali po volitvah. .
Nato so se fašisti postavili v vrsto ter odkorakali na trg Carlo Felice; ' tam sta govorila še posl. Grandi in Ferruccio Lan-
tini z okna poslopja, kjer ima list «Gior-nale di Genova*, uredniške prostore.
Pred prefekturo so fašisti natepli s pa-
državi obvezujeta, da se bodeta obveščali licaf\ socijalista Pozzi-ja, občinskega med seboj o sporazumih, ki jih bi ena ali sY®tnjfct' tcf Va°nuccia Faralli-ja, dopis-dniga pogodbena stranfS sklenila in ki se mka Ilsta «Avaati».
tičejo njihove politike v centralni Evropi. Med temi pridejo v prvi vrsti v poštev dogovori, ki jih je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev sklenila s čehoslovaško
RIM, 29. Tukajšnja lista «Mondo» in «La Voće repubbticana* prinašata zelo ostre pripombe k vesti o dogodkih v Ge-
iliUlUillUU «H V
PARIZ, 29. Včeraj se je vršila seja zbornice. Komunistom je bila dana priliko, da se nekoliko izkašljajo. Na včerajšnji seji bi namreč morala pričeti razprava o posameznih členih odlokov, ki jih namerava izdati vlada v svrho zboljšanja franka. Prvi člen daje vladi .pooblastila za reforme v državni upravi. Toda v smislu pravilnika se mora vršiti prej razprava o protina-čr*'h. Tedaj 9e je približal trenutek, ki so ga komunisti komaj pričakovati* Ni jim bilo toliko za predloge kakor za priliko, ki se jim je nudila, da lahko v vzvišenih besedah govorijo ostalim poslancem o svojih načrtih in bolševizmu sploh. Prvi je vstal njihov voditelj Cachin, ravnatelj komunističnega glasila «Humanite», Govoril je o komunizmu sploh, o bolševizmu, poveličeval Lenina in njegovo delo. Mnogo poslancev je med tem časom zapustilo dvorano. Zbornica je seveda zavrnila Cachi-nov protipredleg. Za njim je povzel besedo komunist Reynand-Jean, ki je stavil redlog, naj zbornica odloži razpravo o
prvotni načrt, pridobivajo vstaši iz Tara-pica vedno bolj na tleh ter ogrožajo glavno mesto z obkolitvijo.
V Mehiku samem se vedno bolj širi gibanje proti vladi Nek senator opozicije je bil umorjen in javno mnenje pripisuje vladi krivdo za ta zločin, akoravno je izdal Obregon uradno poročilo o tem činu.
jem govoru nam je dal g. Mussolini prav, ko je rekel, da nalašč ni hotel spraviti dežel« takoj v volilno napetost in da je bila to lfl taktična poteza.	\t
Sledila je razpustitev zbornice, ki je raz* jasniia položaj le glede usode tega zastopstva Kar se tiče posameznih političnih strank, pa se, je videlo po neodločnih izjavab njih vplivnejših zastopnikov, da je njihova zadrega dosegla svoj vrhunec. To velja predvsem gleda demokratov in liberalcev. Le popolari in ta-koimenovane proletarske stranke (socijalisti, maksimalisti, unitarci in komunisti) so poka* zali že takoj po razpustitvi zbornice svoj jasni namen, da nastopijo samostojno brez obzira.
štvu narodov v smislu 18. člena rimskega '^"J®	*?voriti. f?1??00 priljubljeni
pakta od 27. januar)^ .	tt" p^h^vza^n^br^ilte'd
Fašisti m socllallstoo ^ščem sedaaiega pre£ed"
novi «24 ur poprej — piše «Mondo» — republiko in kraljevino Romunijo 31. av- kakor. »e Mussolini začrtal prograrnne predlog, na, zoormca ooiozi razpravo o gusta 1922. in 7. julija 1923. Dogovor za; smcr^ce volilnega boja fašizma (na kon- fcskainih ukrepih. Nato je prešel na komu-prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo ter gre?u /^istovske stranke v Rimu), lej^m in kapitalizem. Rekel je( da se bliža dodatni zapisnik bosta predložena Dru- fruca fašlstoY	sestanek, na ka- čas, ko bo splošna revolucija pomela s
--------kapitalisti. Ker je Reynaud, po mnenju
svojih tovarišev prehitro' govoril, so ga ti nagovarjali, naj raztegne govor, da bo zbornica Izgubila čimveč Časa. Tudi .tje-gov predlog je zbornica odklonila s 428 proti 78 glasovom.
Nastopil je tretji govornik po istem kopitu kakor prejšnja dva. Poincare je postal nestrpen; z medklici je pozival govornika k resnosti Ta komunist je premagal, naj se zbornica razpusti; predlog jc ugajal tudi radikalnim socijalistom. Zbornica je predlog zavrnila s 410 proti 125 glasovom; končno je zbornica sklenila, da takoj preide k razpravi o fiskalnih načrtih.
Francoski kui—isli ▼ diha mm. pogreb«
Ogrsko posojilo zagotovljeno
BUDIMPEŠTA, 29. Grof Bethlen je danes zastopnikom časopisja pojasnil vprašanje ogrskega posojila. V svoto 10 milijonov zlatih kron ki jih bo morala Ogrska ,j££šno SimST^ m™?'"napram* dngiZ letno plačevati, bodo vštete tudi stvarne strankam fašizem. Medtem ko pa jc bil ta
" —-"ki I---uamen pri popolarih izražen na nedvomlji*
način že davno pred razpustitvijo zbornice, se jc pojavila, med zastopniki proletarskib strank nekaka bojaželjnost še le proti koncu
20 ranjenih (izmed teh 2 poslanca)
GENOVA, 29. Socijalisti unitarci so
Seja fašistovskega sveta -
RIM, 29. Drevi ob 22. se bo vršila v
»klicali na preteklo nedeljo ob 10. uri fa a	SUSr^*^
sestanek, na katerem je imel poslanec ^at.ere f b°d° ^^ J« vehkega En rit o Gonzales predavanje o ?Socifa-	SV£U ?	Politični
lizmu in demokraciji,. «Ćorriere della ia,mk, faslstovske stranke. Sera* pravi, da je imel sestanek značaj Pošten tat — Ukradel 150.000 lir ter se volili.ega shoda. In ravno radi tega so fa-j	javil policiji
r-isti zaluevali od socijalistov več vstopnic i RIM, 29. Medtem ko je policija z vso k sestanku; izmed fašistov sta se udele- vnemo vodila preiskavo, da bi iztaknila žila sestanka prof. Gino Arias in on. Dino uradnika, ki je zbežal s postaje Termini s Grandi, ki je prišel nalašč iz Bologne, da 150.000 lirami, se je na rimski kvesturi ja-bo iL»od predavanjem ugovarjal socijali-' vil precej postaran možakar ter prosil, da stičnemu poslancu Enrico Gonzales.	bi ga sprejel komisar. Njegovi prošnji so
PARIZ, 28. Komunisti so sklenili, da bodo organizirali manifestacijo tn se tako
dajatve. Ker so v'reparacijski komisiji zastopane iste države kakor v Društvu narodov, ni dvoma, da bo reparacijska komisija posojilo odobrila. Odobritev v parlamentu pa bo zahtevala še nekaj Časa.
teleznidarska stavko o Angliji
končana
Podrobnosti o sporazumu še niso znane
LONDON, 29. Eden izmed voditeljev železničarske stavke je imel sinoči skupno z izvršilnim odborom udruženja strojevodij in kurjačev~tajen pogovor z ravnatelji železniških družb; širi se glas, da se stavka bliža svojemu koncu.
LONDON, 29. Sporazum z ozirom na železničarsko stavko je bil dosežen davi ob 4.45 po 14-urni razpravi med obema strankama. V poročilu za liste je rečeno, da so bili določeni pogoji za rešitev spora ter da je bil dosežen sporazum za povrnitev stavkujočih na delo. Podrobnosti sfk>razuma se bodo objavile pozneje. 460 brzojavk je bilo takoj odposlanih raznim sekcijam stavkujočih. Še danes zvečer bo vzpostavljen redni promet na vseh železnicah.	_
Romunija ni zavrnila francoskega posojila
PARIZ, 29. Te dni so Usti posneli po londonskem «Timesu» vest, da je romunska vlada zavrnila francosko posojilo 100 milijonov, ker je francoska vlada zavlačevala rešitev prošnje za to posojilo. Uradno poročilo pa pravi sedaj, da je ta vest brez vsake podlage. Načrt za posojilo je temveč poslanska zbornica že odobrila in se bo te dni senat bavil s tem vprašanjem. Romunska vlada razume prav dobro položaj, v katerega je prišla Francija te zadnje dni, ter ni prav nič protestirala radi zakasnitve pri reševanju tega vprašanja.
preteklega tedna z znanim poskusom za ustanovitev proletarskega bloka. Pogajanja sa nadaljujejo. Druge stranke — kakor rečeno — se niso še odločile. Govori se siccr o akciji bivšega ministrskega predsednika Bonomija za ustanovitev cDemokratskc zveze«, o samostojnem nastopu liberalcev, o posebni Giolit-tijevi listi itd. Gotovega pa še ni ničesar. V tem položaju nejasnosti in neodločnosti je poglavar fašizma vrgel svoje volilno geslo, ki pravi: cFašizem se ne bo vezal z nobena stranko, naj se imenuje že kakorkoli, pač pa je pripravljen sprejeti v svojo listo zaslužne io veljavne osebe vsake stranke, ki hočejo po* staviti svoje znanje in svoje priznane spo* sobnosti v službo države.®
S proglasitvijo tega stališča, ki pomeni boj vsem strankam, je postal položaj že v za* četku jasen v toliko, da so stranke, ki se nisđ še odločile, postavljene pred izbero: ali na* stopiti kot stranke .proti vladni listi in s tem rešiti ponos in čast stranke, naj bi morala t borbi tudi podleči, ali pa se odreči vsakemtf nastopu pri volitvah in se le zadovoljiti s tem( da vsaka izmed teh strank posadi fašizmu svoje najboljše može, da bodo figurirali na vladni listi kot nekaki gostje.
Glede nas julijskih Slovaapv seveda ta bera ne velja. K&kšen bo naš nastop, ca teni bodo morali v najkrajšem času sklepati naši odgovdtni voditelji. Naj bodo ti sklepi kakršnikoli, slovansko ljudstvo Julijske Krajine mora imeti že sedaj pred očmi, da bo naš nastop uspešen (v okviru sedanjih možnosti) le tedaj, ako bomo sledili voditeljem z ono isto vzorna disciplino, ki smo jo pokazali in katero so ob* čudo vali tudi naši nasprotniki povodom volitev v I. 1921, Naš nastop mora biti pole| tega enoten — in vsled tega je nujno potrebnoi da se med seboj sporazumemo za skupni na« stop, kakor tudi, da se dogovorimo z Nemci iz. Poadižja glede skupnega volilnega znaka.
DNEVNE VESTI
IZJAVA
NedaTBo smo v članicu pod lustovom «Da BaključiznoU izjaviK, da se ne bomo več spuščali v orere kanja radi neslanosti, ki jih pri« na£a «Mali list» od itevilke do Številke. Temu našemu sklepu hočemo ostati dosledni, ker v današnjih hudih časih našemu listu ni do pre-rekanja in je torej naša dolžnost, da posvečamo •▼oje delo drugim težkim nalogam, ki so za nas narod živijenske važnosti Pač pa smo dolini podati naši javnosti v pojasnilo sledečo fejavo:
Opetovano že in tudi v zadnji Številki očita •Mali listr uredništvu »Edinosti«, 6eS da ga nekateri voditelji s silo naganjajo, naj nastopa v listu proti postopanju gospoda ŠČeka in pisanju njegovega lista, kakor da bi uredništvo po svojem lastnem spoznanju ne smatralo sa potrebno, zavračati žaljive napade na naše voditelje in naš list.
V pojasnilo javnosti izjavljamo, da je vse, kar pišemo, v skladu z našim nabiranjem o dogodkih v našem domačem -življenju — na-nraniem, ki temeni v stvarnem presojanju položaja našega ljudstva in v neomajnem prepričanju, ki smo si ga ustvarili na podlagi neiz-goletnih izkušenj, posebno pa na podlagi neizpodbitnih naukov povojnih razmer: da Je namreč vsak razkol, vsaka cepitev naših sil v se-JUftjiti hudih Časih nepopravljiva nesreča za •tvar celokupnega našega ljudstva!
Naša narodna zavest, čut dolžnosti In odgovornosti nam velevata da ne samo zavračamo krivične napade na naš lisi in naše vodstvo, temveč da tudi vestno m v skladu z resnico opozarjamo naše Hudstvo na pogubnost razdevanja narodnega edinstva. Uredništvo -Edinosti« se ▼ tem popolnoma strinja z vodstvom in ne more biti med njuna p i kakega navzkrižja ali nasprot-stva, temveč le popolno soglasje v delu in prizadevanju za ohranitev našega ljudstva.
Gospoda Ščeka nismo nikdar «blatilt», marveč smo le — to ponavljamo vnovič — zavračali njegove napade in žalitve. Nikdar pa nismo pri tem rabili izrazov, do kakršnih se ponižuje njegov list (n. pr. prjavke, propalice, prodanci, podkupljenci, izdajalci koristi ljudstva itd.).
Tudi v bodoče ne bomo g. Ščeka «blatili», ker n: to naš način za politično uveljavljanje in zastopanje našega programa. Priporočamo pa mu v razmišljanje m ravnanje Odreše-pikov nauk: «Ne stori drugemu, kar nc želiš... itd!!»	Uredništvo.
Hov naGn plačevanja rrlitoj&in za orožne Usta
Tukajšnja kr. kvestura javlja: Vsled odredbe finančnega ministrstva je stopil v veljavo sistem plačevanja pristojbin na orožne liste, ki je v veijavi v starih pokrajinah. Dosedanji način, po katerem je bilo treba plačati tozadevno pristojbino direktno registr. in kolkovn. uradu, kjer so prizadeti tudi dobili kolk, vzorec
fa dovoljenje in so ga potem sami nesli na vesturo, je s tem odpravljen. V smislu novih določb bodo morali v bodoče vsi tisti, ki želijo dobiti dovoljenje, predložiti kvesturi tozadevno prošnjo na kolkovanem papirju za dve liri in
Mocenigova odprla okno ter skotila na spodaj ležečo ulico Pieta.
Ljudje na ulici, ki so videli pretresljivi prizor, so priskočili nesrečni ženski na pomoč; skoro istočasno ye prihitelo Iz bolnišnice po-strežno osobje, ki je medtem že zvedelo za dogodek. Nesrečni ca je bila nemudoma prenesena v bolnišnico, kjer sok1 zdravniki dognali, da je Ženska zadobila smrtnonevarne notranje poškodbe. Par ur pozneje je Mocenigova, kljub prizadevanju zdravnikov, da bi ji rešili življenje, izdihnila, ne da hi prišla k zavesti.
Težka nesreča ▼ prosti Inki V. E. DL Včeraj popoldne so nekateri težaki razkladali v prosti luki V. E. HI, v bližini hangarja št. 23, raz neke jadrnice premog. Nenadoma se je pri Žrjavu, s katerim so dvigali iz ladje koše premoga, utrgala vrv; več stotov težak koš premoga je pade! nazaj v ladjo ter pokopal težaka Viktorja BrišČek, starega 32 let, stanujoče ga v oL Ospedale št. 8. Tovariši so ga izvlekli težko poškodovanega izpod premoga.
O dogodku je bila obveščena rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je dognal, da je Brišček zadobil težke notranje poškodbe, posebno po spodnjem delu trebuha. Po prvi pomoči je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Okreva* bo v 40 dneh, če ne nastopijo kake komplikacije.
Nesreča z motornim kolesom. Včeraj pre«r-poldne se je v našem mestu ponesrečil trgovec Fran Počkaj, star 28 let, stanujoč v Herpeljah št- 42. Po opravkih je privozil tu sem z motornim kolesom. Ko je vozil po ul. S. Francesco, mu je na križišču ulice Coroneo zaprl pot enovprežen kmetski voz. Počkaj se mu je skušal izogniti, kar se mu pa ni popolnoma posrečilo; zadel je z glavo ob oje pri vozu ter vsled sunka padel z motornega kolesa. Neki mož, ki jc slučajno šel tam mimo, ie pomagal PoČkaju na noge ter ga spremil na b'ižnjo rešilno postajo, kjer je ponesrečenec dobil prvo pomoč; bil je pobit po levi strani obraza ter je imel zlomljeno levo čeljust in tri zobe izbiie.
Potem ko mu je zdravnik izpra! in obvezal rane, je dal ranjenca prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek.^
Skrivnosten revolverski strel. Včeraj popoldne okoli 15. ure je bila rešilna postaja telefonično obveščena, da se v ulici S. Ze-none št. 11 nahaja mlada ženska, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik se je nemudoma podal na označeno mesto, kjer je našel 17-letno zasebnico Elviro Caisutti, ki je imela desno stegno prestreljeno. Po prvi pomoči je bila ranjenka prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so je zaslišal tamkaj nameščeni policijski agent. Caisuttijeva je izjavila, da ko se je vračala domov, je baje Čula v veži pok in istočasno je zapazila, da je ranjena.
Najbrž pa zadeva drugače izgleda, kajti orožniki, ki jim je bil naznanjen dogodek, so aretirali ljubimca Caisuttijeve in njegovega prijatelja. Oba sta bila pridržana v zaporu, dokler orožniki ne pojasnijo dogodka.
Iz tatinskega dnevnika. Neznani zlikovci so pokradli v veži hiše št. 7 v ul. Milano električne žarnice, v vrednosti okoli 50 lir. Upravitelj hiše je naznanil tatvino na kvesturi. Smrtna nesreča ▼ prosti lald Dnca D'Aosta,
bil enodušno sprejet sklep, da se pri trgovsko-obrtni zbornici ustvari v smisla §§ 577-599 c. p. t. trgovsko razsodišč«, ki bo razsojalo v trgovskih zadevah, ako se ob« stranki pod vrže ta pristojnosti razsodišča, proti katerega razsodbam hi ne bilo priziva, mogoča bi bila v gotovih slučajih le ničnostna pritožba. Pred-sedništvo zbornice je dobilo nalog čimprej sestaviti seznam 10 razsodnikov ter ga predložiti na prihodnjem zborovanju v odobrenje.
«£dinost» je svoječasno tudi sprožila vprašanje o razsodiščih. Ali bi ne bilo dobro, da se začne to vprašanje z o žirom na žalostne jezikovne in upravne razmere na naših sodni-jah znova pretresati m po možnosti tudi udej-stvovati?
TROPINO VE C, domač, prodaja Anton Della Schiava, Sveto pri Komnu.	68
MODERNA, trinad stropna hiša v Mariboru, v
sredini mesta, s prostim stanovanjem, se ugodno proda. Cena 400.000 Din, Pojasnila daje Katarina Breme, Trst, via delTIstria 65.
97
Gospodarstvo
FUZIJA "JADRANSKE BANKE* S .PODUNAVSKIM TRGOVAČKIM DRUŠTVOM«.
Jadranska banka Beograd z ene strani ter Podunavsko akekmarsko društvo, Beograd, Srpska banka, Zagreb in Hrvatsko-Slavonska Zemaljska hipotekama banka, Zagreb z druge strani, so v zadnjih dneh zaključili pogajanja za sknpno ekonomsko delovanje. Sporazum sloni na fuziji med Jadransko banko, Beograd in Podunavskim Trgovačkim akcionarskim društvom, Beograd) tako da bo Jadranska banka zvišala svojo glavnico od Din. 60,000.000 na Din. 120,000.000. Sporazum, ki ima neomejeno oporo pri Narodni banki Kraljevine SHS,
se predloži prve dni marca t. 1. v odobritev glavnemu občnemu zboru Jadranske banke, ki si na ta način zagotovi izredno obsežna iinan-cijalno sredstva v svrho povzdiga trgovine z Italijo na podlagi najnovejšega italijansko jugo-?lovenskega dogovora.
istočasno poslati blagajniku registrskega in pntMo aoč ge v ti luki Duca D'Aosla
I..1I*	«#rn/ln I . Aftl iftU/ftTII n t t> iA (" m n in » _	'	*
kolkovnega urada (-Atti giudiziarii e demanio di Triestesj nakaznico za svoto, kolikor znašajo pristojbine in kolki. Na nakaznici naj prosilec navede, zakaj pošilja znesek, in pa svoje »me in ime očeta. Pristojbine znašajo: za puško 63.05 lir. za revolver 63,05 lir, za avtomatično pištolo 103.10 lir, za žilavke 53.05 lir. V teh svotah so vštete tudi pristojbine za pobotnice.	_______
Popravljamo* V predzadnjem odstavku včerajšnje notice na naslov -Slovenca^ treba Čitati z dnevno politično borbo in ne «duševno*.
Društvene vesti
Šentjakobska Čitalnica. V nedeljo, 3. februarja ob 7. uri zvečer se bo vriila v dvorani DKD pri Sv. Jalcobu velika mladinska zabava s plesom. — Odbor,
Pevsko društvo «KoIo». Jutri, 31. t, m. ob 20. odborova seja pri «Francu — Predsednik.
Nocoj odborova seja «G1. M.» ob 20, uri.
Odbor pevskega dmitva «3iava» naznanja članom, članicam in vsem ljubiteljem Čtiva, da ima v svoji društveni knjižnici številno knjig vsakovrstne in samo najboljše vsebine. Naj ne bo nobena naših magdalenskih družin doma brez dobre knjige in naj se vsi, posebno stariSi, zavedajo, da je čtivo najboljši pripomoček za pridobivanje izobrazbe. Segajte zato pridno po knjigah, k; vam jih proti povrnitvi, ponuja društvo «SIava». — Glasom knjiž. pravilnika se nečlanom posojujejo proti odškodnini 20 st. za vsako knjigo. — Odbor.
«Fluninski klub- priredi v nedeljo, 3. februarja prvi zimski izlet na Kucelj ^n Čaven. Odhod iz Trsta {kolodvor Sv. Andreja) ob 6. zjutraj do postaje Karnnje. Od tam peš na Kucelj - Čaven, kjer bo odmor, h Cavna čez Predmejo-Lokavec v Ajdovščino. Povratek v
Trst, ___ Prehrana iz nahrbtnika. — Čaven
spada med najlepše kraje naše dežele zlasti sedaj, ko je odet v belo — snežno odejo, vsled česar se bo tega izleta udeležil gotovo vsak pravi planinec.
Kajifnica -Šentjakobske čitalnice« ima bogato zbirko raznovrsinih knjig, zabavnih in poučnih, od priprostih otroških povestic do najboljših del naših slovstvenih prvakov. Z neznatnimi stroški ie vsakomur omogočeno, da si v dolgih zimskih večerih s čitanjem krati čas ter se obenem še marsičesa nauči. Zato toplo priporočamo našemu ljudstvu, da vpiše v knjižnico. Vpisnina znaša 1 liro in mesečni prispevek za porabo knjig tudi 1 liro. Knjižnica posluje vsako nedeljo v navadnih prostorih (stara policija pri Sv. Jakobu) od 10._11. ure predp. Novovpisam člani se opozarjajo, da se strogo drže pravil ter da skrbno pazijo na izposojene knjige, izmed katerih so nekatere dragocene in nr>na^m^«tljive. To opozorilo velja tudi za stare člane.
Iz tržaškega
Žalosten konec bolne ženske. V mrtličnem de liri jo skočila skozi okno bolnišnice. V tukajšnjo mestno bolnišnico je bila pred par dnevi sprejeta zasebnica Giorgina Mooenigo, stara TJ let, stanujoča v ul. S. Maurizio št. 1. Bila je hudo bolna na pljučnici. Ležala je v manjši sobi oddelka za notranje bolezni, ki se nahaja
v prvem nadstropju bolniškega poslopja.
Včeraj zjutraj po zdravniškem pregledovanju, je Mocenigova v hudem mrzličnem deliriju nenadoma vstala s postelje ter se splazila pa okno. Neka druga bolnica, ki je to opazila, Je zas'uli'a, da MocenigovA nekaj hudega namerava; toda predne ]e utegnila priklicati pomrčini c t., ki so se mudile v sosednji sobi, je
pripetila smrtna nesreča. Ob pomolu Št. 5 je zasidran holandski parnik «Tetel», ki je pred par dnevi priplul v naše pristanišče iz New Castla, naložen s premogom. Okoli 24, ure je mornar Jan Sohier, star 32 let, doma iz Vliš-singena v Nizozemski, ki jc vršil nočno službo na krovu parnika, v bližini inostiča, iz neznanega vzroka izgubil ravnotežje ier padel v morje med parnik in pomol. Nesrečo je zapazil drug mornar, ki je takoj obvestil tovariše. Vsi so pohiteli na breg, da izvlečejo tovariša iz vode. Toda o nesrečnemu možu ni bilo nrkakega sledu. Z dolgimi drogi so preiskali morsko dno pod parnikom, na mestu, kjer je izginil Sohier pod vodo, a zaman.
V tem času je prinitel z avtomobilom na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki ga je nek finančni stražnik iz bližnje carinice telefonično obvestil o dogodku. Toda tudi ob prihodu zdravnika niso Se naSli mornarja.
Sele po cnournem iskanju se je mornarjem posrečilo izvleči truplo Sohierja iz vode. Zdravnik rešilne postaje je bil vnovič poklican na lice mesta, a je mogel samo ugotoviti smrt mornarja. Dognal je tudi, da je imel Sohier ranjen na glavi, iz česar je razvidno, da se je nesrečni mož pri padcu pobil m omamljen utonil.
Nesreča se je pripetila skoro na istem mestu. kjer sta pred približno enim mesecem našla strašno smrt pomorski dobavatelj Lus-sich in njegov 4-letni sinko.
Borzna poročila.
Valuta na tržaška« trgu,
ogrske krone
avstrijske krone . . . , . < češkoslovaške krjne » . # , d narji leji
marke •••••••• * .
dolarji •••••••••
francoski franki « • • • • švicarski franki • • • • • angleški funti papirnati • • <
•	» U-* H	0-07
	.0.0320	
•	» titi.—	£<>50
•	• 56.35	::6. J)
•	1 t iS • 1 ItJt'	11 75
• 9	I 22-i*0	23 —
•	• It« 26	UXi 75
•	• 397 —	39*». -
•	« M7.70	
Pijte odlikovano specijaliteto «JAJČNA CREMA MARŠALA R, CRISMANCICH*
in prepričali se bodete, da ne najdete boljšega likerja- Za vsako kupljeno steklenico bodete dobili potrdilo s katerim dvignete j popolnoma brezplačno stensko uro.
Na prodaj je v vseh prodajalnah na; debelo in pri tvrdki
R. CRISMANCICH, Via XXX ottobre 8, Via Valdirivo 34, telefon 1359.	(4)
Um Ion za ogljeoe zmesi
TOMMASO ed 139 ETTORE MOLINARI CEVI, poseben tip v soho
edine za vzdrževanje ognja, nedišne.
Posebne cene za preprodajalce.
PRETIRANE CENE
plačujem sa V
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ostifi in na zoneb
m\m m vsa zttafavBiSka is zahtetaSka wavite
v Gorici, na Travniku 20 (Piaiza dslia flttoria 20)
od 9-12 In ocb 3-3.	«fi7
kyn9 zlatic, lisic,
dihurjev, vider, iazbecev, mačk, veveric, kriov, divjih in domattti zajcev.
Predno prodate kože, vpraiajte me za cene.
D. lVINDSPACH
Trs«, Via Cesar« eattistf it. tO II. nadst., vrata IG	»
Sprejemajo se pošiljatve po pošfh
V sredo, dne 30. januarja, začnemo naš
Mali oglasi
VRATA, železna, 106X206, popolna, se prodajo zrn L 100. Vrdela - Scoglietto 6t, 95.
100
GOSPOD iz Ljubljane, trgovec in posestnik, zelo mirnega značaja, si želi znanja v svrho ženitve s premožnejšo gospodično v starosti do 22 let. Muzikaličae imajo prednost. Ponudbe pod	na upravniStvo.	101
A-jonr na stroj. Sprejemajo se dela na oblekah in perihi. Via S. Cillino 453.	102
ZA VEČJE, že obstoječe podjetje, iščem družabnika ali družabnico s 30X100 Lir, Sodelovale! imajo prednost. Rok do 2 februarja 1924. Naslov pri upravništvu.	103
KRONE, srebro, zlato in platin kupujeoi. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trsi, via Mazzini 46.	25
v vseh naših oddelkih, posebno pa:
ZDRAVJA, zagotovljena, prvovrstna, za ljudi in živino. Lekarna — Sežana. *	49
Perilo na meter PeriSO namizno Perilo posteljno
Hohci i- t. d.
Perilo Perilo
PeriS®
i. t. d.
žensko moško otroško
BABICA, aviorbtiraua, sprejema noseče. Nizke ceae. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29.	92
UČENKO s primerno šolsko izobrazbo, po itenih sžarilev, zdravo, živahno, prijazne zunanjosti, s posebno sposobnostjo in veseljem do trgovine, sprejme Vinko Šket, manufakturna trgovina, II. Bistrica (Bisterza).
93
Vesti z GoriSkega
Čotasta pravica. Goriška sodnija in goriški tribunul se nista spreminila samo v mučilnico za slovenske stranke s tem, da je bil slovenski jezik izgnan iz poslopja pravice, ampak povzročata velike skrbi tudi odvetnikom in vse-m strankam brez razlike narodnosti, zlasti pa trgovcem in to vsled strašno počasnega pravdnega postopanja, ki je zopet posledica pomanjkanja sodnikov in sodnega osobja. Odvetniki trpijo veliko škodo radi tega, ker se upniki raje požvižgajo na svoje terjatve, kakor da bi se spuščali v dolgotrajne pravde, trgovci pa zopet vsled tega, ker jim z ozirom na počasnost postopanja nikdo noče več kreditirati in ravno tako ne morejo tudi oni nikomur nič kreditirati, kajti predno iztožijo svoje terjatve je lahko dolžnik že petkrat uvedel izravnalno postopanje, je že petkrat lahko faliral ali pa se odpravil v deveto deželo. — Vsled te neznosnih razmer se je vršila minuli teden seja goriške odvetniške zbornice, na kateri je bila sprejeta protestna resolucija in brzojavno poslana justičnemu ministru. Na tej seji je stavil dr. Orel docela opravičen predlog, ki je bil tudi sprejet, da naj se v naših krajih, zlasti na deželi, nastavljajo samo taki sodniki, ki poznajo oba jezika, kajti premnogokrat se dogaja, da morajo stranke preskrbeti prevode debelih aktov iz prejšnje dobe, ko je bila tudi slovenščina uradni jezik, ker so v zvezi s tako tekočo pravdo, so dnik pa ne razume slovenščine. V tem pogledu nam nudi drastičen zgled Ajdovščina, kjer je proti svoji volji nastavljen italijanski sodnik iz Poadižja; trpi strašno pri tem sodnik, ker ne razume slovenščine in ne more razpravljati direktno s strankami, trpijo od tega stranke, ker ne morejo neposredno občevati s sodnikom in morajo mnogokrat dati prevajati debele akte in te prevode drago plačevati.
Ta teden pa so se zbrali aa posvetovanje
goriški trgovci in so sklenili pristopiti k samopomoči, kajti z uspešno pomočjo goriškega tribunala že ne računajo več. Na predlog taj-
ao\ □ j
n □ i
l'fvUifAJALKO, starejšo, dobro izvežbano manulakturistinjo, ki je več let servirala v večjih trgovinah, z dobrimi reierencami, sprejme Vinko Skst, manufakturna trgovina, XI. Bistrica (Bisterza).	94
D □ O O D D O O PO O O O □
BAN CA
ttstanovfljMa leta 1905. OetnfTfre gimka lit. 15*0M.000«— popolnoma vpis ala. GtavBl lariaf i Trst, Via S. Mtcoib 9 (Lastna palača). Podružnici: m*9A£IA, ŽARA*
Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi
dežel
□
o i □
□
O □
a □
□
□ □
a
a □
□ □
□
i P io
Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti
HMit a nakup Maga» — kthaal afektov In ra£un**m Informacija. — Kupuj« in prodala m aijs valuta. Jaaaatvona plama bi druga operacija po najugodnaJSlh pogojih.
Sprejema vlogo v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru.
Z3
!o
□
□
O □
□ □ □
□ □□□□□a	ooooaa aoooo □□□o n □ o □ o orDOoonpaaooo
PODLISTEK
Paul Bourget:
JEČA
(La Gedl«) Poslovenil F. P.
(39)
\ kesanja ali pa je bila le igra, ki naj odvrača , imela čas poskrbeti, da bo lahko prosi«. Od-i sum? Da, nova uganka in nov n*olk poleg to-! kod to njegovo prizadevanje, da si zagotovi likih, ki so tako boleli, da niso mogli večno pogovor na štiri oči? Glede odgovora ni bila trajati. Gospa Vialis je vse to prav dobro ra- j mati v dvomu niti za eno samo sekundo. Hotel zumela in dasi jo jc negotovost trpinčila do je govoriti z njo o boli, ki je bila zadnje tri
Da bi si to misel pregnal, je Julko fn Renata strastno poljubljal, ako sta bila tedaj v sobi, posebno pa malo hčerko, ki se je zdela, da
kakor
mučeništva, si je vendar predstavljala še hujšo muko, namreč pojasnilo. Izida, ki bi ga tako
£ojasnilo lahko imelo, pa se je tako bala« da je ar drvenela od stralra.
Toda to pojasnilo se ji je vendar pripravljalo. Napovedoval ga je listič, ki ga je dobila prejšnji dan zvečer in o katerem je govorila z zdravnikom. O tem ni nikakor dvomila. Če bi ne bilo temu tako, ali bi b0 Ivan-
ima raje svojega «pepe*>, kakor ga )« imeno- , vala, medtem ko Je kazala Sabina — in spričo Marija tako previden, da bi jo vnaprej obvestil
. . * __t______.i__1	__1__1____' ' - I _	»	^.Ll_1-..	L. »luil Mfft« lu> .. m *
tega je vdova kar strmela — nekako pristranost za dečka. Vsaj ga je bolj razvajala, in to Vedel je, kakor namenoma.	le ena uganka« glede obiskovat
mesece vzrok njegove neme in trajne žalosti. Da mu je to bol povzročala Sabina, o tem je bila mati, tako gotova, da je hotela vprašati za svet Vernatat tega nadvse inteligentnega in dobrega prijatelja, ki ji je pomagal v najkri-tičnejšem hipu njenega življenja. Od njega, ki je poznal toliko ljudi in se mu je zanoalo toliko stvari je pričakovala, da ji morda odkrije kako določeno dejstvo, ■ katerim bi mogla preseči vsako tajenje, ako bi po pogovoru s svojim sinom morala govoriti tudi s svojo snaho. Ni si mislila, da ji bo dal to orožje, ki ga je zaman zahtevala od Vernata, njen sin sam in da io
o svojem obisku in jo prosil, naj bo sama?
da hodi predpoldne v oerkev ali _____________ _ _o__ b___________ uboge. Tudi mu je bilo mano,	|
katere pa ni smela taiča ne samo vprašati da ima pogostoma sestanke z osebami, ki de- bo zares poslal k svoji ženi, naj govori ž njo. svoje snahe, temveč niti je skušati: Al! je bila lujejo pri istih dobrodelnih ustanovah kakor j Toda v kakšnih okoliščinah se je to zgodilo! iiik.*» trgovsko-obrtne zbornice dr. Sturniga ie ta 1 tu bežen do Renata oosledica nekakega ona. Stvar to*-ei uredil tako. da bo ona