PoStaina piaSaaa v crotovtn) G L A S I L 0 LJUBLJANSKIH ŠTUDENTOV C*na 16 dln Lcto in Ljubljana, 3. februarja 1953 Stev. 2. Tako je prav! Zahtevamo politično opredelitev član-stva. — Sisiem otroških cloklad ni pra-vičen. — Medf aku Itetne konference. V referatu na poiletni «kup-Ičini pravnikov se je tov. Sin-kovec dotaknil aktualnih poli-tičnih vprašanj, ki jih bo mo_ ralo Združenje pravnikov slej ali prej rešiti. Predvsem gre z* politično diferenciacijo: odločiti se.bo treba za ali proti — sred. nje poti, takoimenovane politič. ne indiferentnosti za pravnike ni! Studij na pravni fakulteti je izrazito družbeno - političen in kot tak razredno orientiran. Kdor se je odločil zanj, mora to vzeti za dejstvo, in to precej resnično dejstvo! Pokazalo se je, da pri precej študentih ni tako. Tovariš Belopavlovič je v diskusiji poudaril, da je ravno obratno opazil na pravni fakul-teti študente, ki so bili v gim_ Baziji politično skrajno neak-tivni ter tudi še danes ne poKa_ žejo jasno svoje preorientira. nosti. Tako je na fakulteti pre-cej politično neaktivnih študen. tov, ki se ne zanimajo za našo družbeno stvarnost. Taka neaktivnost je nevarna krinka razrednega sovražnika, ki je s tako formulo poslal na pravo svoje ljudi, da bi mogh v ugodnem trenutku zadati uso-den udsrec ljudski oblasti, ki jim sedaj velikodušno omogoCa študij. Taki ljudje študirajo marksizem in dobe na izpituce-lo 10 točk, toda na drugi strani pa pridno demonstrativno zaha-jajo v cerkev in so podvržem misticizmu. Kako je mogoče to dvoje združiti, lahko odgovori le cerkvena morala, ki vzgaja take ljudi v dvorezne, prikrite in zahrbtne značaje! Tem lju. dem je treba dati torej jasno vedeti, da zahteva naša stvar. nost od njih odločitev (sicer jih bo tudi njihov molk izdal). »Za pravnike, ki bodo zastopali ko. risti ljudstva, moramo imeti lju. di s trdno hrbtenlco, Ijudi, kl osvajajo napredno ideologijo de_ Javskega razredaJ je poudaril tov. Sinkovec. Drugo je s študenti, ki so bili zaradi informbiroja poslani na družbeno-koristno delo in. &o se vrnili na fakulteto. Pri mnogih od teh se ne opazi prave spre-membe glede dela v ZSJ in na političnem področju. Skupščina jih je pozvala, da jasno in od_ ločno postavijo svoja načela ter se vklji\čijo v politično delo na Univerzi. Ponekod se sliši tudi napačno razlaganje demokracije v zvezi z večstrankarskim sistemom. O večstrankarskem sistemu pa je dal pomembno izjavo tov. Kar-delj: »Ne samo, da ne bomo imeli večih strank, ampak mi gremo za tem, da sploh ne bomo imeli več nobenih s'trank. Eno-strankarski sistem je torej pri nas ekonomsko pogojen. Demo. kracija in svoboda je za delav. ca v tem, če soodloča, za kaj bo porabil presežek družbenega dela, ne pa v tem, da se prere-ka na zborih raznih strank. n. pr. buržoaznih, ki imajo vse enake cilje. Noben naš delavec (ne pa tisti, ki jim take parole služijo za desorientacijo neizo-braženih ljudi) bi ne hotel za_ menjati svoje dejanske demo. kracije za formalno večstraru karsko demokracijo Rešitev iz tega je v tem, da se ustvari na fakulteti močan ko- lektiv. Doslej deluje strokovno-ideološki klub v dveh skupinati (obravnava Univerzitetni zakon, Ustavni zakon in material VI. konkresa ZKJ). Ustanovljena je tudi kriminalistična sekcija, v kateri predava tovariš prof. Co_ tič. Tiskovni odbor skrbi za iz. delavo skript, vendar n. pr. ko_ Ie»i iz II. letnika spravljajo z zavlačevanjera propisovanja skript iz politične ekonomije v slabo luč celotno Združenje. Za družabno in fizkulturno življe. nje pa nam manjka (beri: ni-mamo) dnevnih prostorov, telo. varitiic itd. Naš klub je pro. blem študentskih prostorov le še bolj zaostril. V zvezi s tem je tudi socialno-ekonomsko stanje študentov. Statistika kaže, da je največ študentov iz večjih mestnih centrov, zelo malo pa jih je iz tkzv. pasivnih krajev Slovenije, zato je tudi po socialnem po-reklu med študenti največ urad. niških sinov. Temu je vzrok nepravilno podpiranje in seria. nji sistem otroških doklad! Se. daj innogim sinovom malih kmetov in delavcev (z malo njive), ki jih je zadela Uredba (Nadaljevanje na 2. str.) 67% za našega kandidata Za zvezni Kongres izvoljen tovariš Rino Simoireii — Na rep ubliškem Kongresu bomo imeii tri zastopnike — Sijajna vo-lilna zmaga študent skih kandidatov Na volitvah za zvezni in re-publiški Kongres Ljudske fronte smo tudi študenti postavili svoje kandidate. Kandidate, ki so jih potrdili člani Fronte na pred-volilnih sestankih, smo predla-gali med drugim tudi zaradi tega, ker smo želeli dobiti na teh visokih forumih možnost, da javnost seznanimo z našimi pro-blemi. Naš kandidat tovariš SIMO-NETI RINO, predlagan za zvezni kongTes Fronte, je odnesel sijaj-no zmago na volitvah, saj so ga izvolili s 67o/o vseh oddanih gla-sov. Na ta način sta nam terena Bežigrad in Slovan izkazala za-upanje in na vsak način bodo naši kolegi na teh terenih morali izpolniti zaupanje, ki ga imajo vanje člani Fronte. S tem stopamo odločneje v javno življenje. Tudi javnost pričakuje od nas, da bomo v bodoče odločneje posegali v pro-bleme, s katerimi se javnost ukvarja. Kopitar Jože 323 glasov Na volitvah za republiški Kon-gres Fronte je bil izvoljen tudi Urbanc Hinko predsednik Uni-verzitetnega odbora, ki je dobil 25o/0 vseh oddanih glasov. Na terenu Tobačna tovarna je bila izvoljena še tretja kandidatka tov. Savica Hočevarjeva. Kandidat, ki so ga kandidirali tovariši na Studentskem naselju, tov. Vičar Franc je bil izvoljen z 22o/o vseh oddanih glasov. Vsem izvoljenim tovarišem iskreno čestitamo k izvolitvi in želimo, da bi nas in člane Fronte dobro zastopali na obeh Kon-gresih. Univetzitetni odbor in univerzitetni zakon Vedno, kadar so zakonodajni organi pripravljali določbe o položaju in vlogi Univerz, so se zlasti v študentskih vrstah raz. vile vsestranske diskusije o teh osnutkih. Pred vojno, v inozem. stvu Pa še sedaj, so študentje prav ob takih prilikah skušali doseči svoje pravice. Se več: študenti so pogosto sami pred. Vprašanje učbenikov na medicini Rino Simoneti Volilni rezultati so sledeči: Simoneti Rino 1608 glasov Beravšek Avgust 447 glasov 42 narodov v KOPENHAGENU Zasedala je tretja mednarodna štu- ma poročaii, je vendar bn& jas-dentska konferenca — Uvoljena n°a izra!Žena želja> da +bi tak0 t-t , » ... <^ . orgamzacijo cimprej ustanovili. nov« Nadzortta konnsija — Smernice vse sodeiujoče deiegacije so »i za delo Sekretarinta — Sodelovali so tudi naši zastoptiiki Med pogoji uspešnega dela na Medicinski visoki ioli so tudi učbeniki, ki so pri medicincih najbolj boleče vprašanje. Na razpolago je sicer precej učbenikov iz Zagreba in Beo-grada, vendar ti ne vsebujejo vse predavane snovi, niso pa redki tudi primeri, ko se učbe-niki in predavanja ne skladajo. Zaradi tega bi bilo treba najti čimprej možnost, da se ta po-manjkljivost odslrani. Le za manjše število predmetov so na razpolago knjige oziroma skrip-ta, medtem ko večina predmetov ne omogoča študija po naših domačih knjigah. Neznanje jezi-kov in to, da so tuje knjige težko dosegljive, še povečuje neprilike medicince-v prj študiju. Povsem je razumljivo, da predstavlja danes tisk učbeni-kov finančen riziko odnosno kar gotovo izgubo. Toda ali s-e ta izguba ne bo poznala na boljši kvaliteti kadrov, ki jih še vedno tako zelo potrebujemo? In končno, ali je res treba, da izvedemo tisk tako bogato in luksuzno, kakor je to priraer s Patofiziologijo tovariša docenta Zupančiča? Ali ne bi zadoščalo le nekaj luksuznih izvodov, ostale pa bi tiskali na bolj skromnem papirju? Vsaka tiskana knjiga tudi pri-pomore k afirmaciji naše slo-venske znanosti kakor tudi k javni razpravi o raznih še ne-rešenih vprašanjih. Kje so torej vzroki, da izhaja tako malo lagali spremembe zakonov ia drugih določb o Univerzah. Naj-bolj površen in bežen pogled v inozemski študentski tisk nam pove, da je v inozemstvu ta borba študentov še vedno živa. Studentom v naši državi se seveda ni treba boriti za naj_ osnovnejše pravice. Verjetno je prav to zavedlo marsikatero vodstvo študentske organizacije v misel, da bodo za študentske pravice skrbeli drugi. Vendar nas že prvi pogled na osnutek zakona o Univerzah prepriča, da ta osnutek nikaikor ne pred-stavlja zadovoljive ureditve pravic študentov. Tudi tokrat je osnutek zako. na o Univerzah razgibal vse, kl se za življenje in aelo Univerz zanimajo. To nam kažejo javnt diskusije, ankete v tisku ter predlogi, ki so jih zakonodajnl organi prejeli od raznih usta-nov, organinacij in posamez-nikov. Zaradi velikega pomena za. kona smo pričakovali (mislim, da popolnoma upravičeno), da bo tudi Univerzitetni odbor ZSJ knjig za študent« medicine? Pre- kot celota v tej diskusiji vsaj so-zaposlenost profesorjev, predrag deloval, saj je prav njegova tisk ali nezanimanje za ta pro-blem? Kaj pravi in kaj ukrepa v tem vprašanju Rektor Medi-cinske visoke šole in kaj Svet za prosveto in kulturo naše vlade, Radi bi d&bili javen od- dolžnost, da prvi zastopa koristi š:udentov. Pričakovali smo, da bo UO ZSJ zavzel vodilno vlo. go, da bo fakultete pri tem vzpodbudil, spremljal delo fa-(Nadaljevanje na 2. tftr.) Ze v zadnji šlevilka našega glasila smo poročali o medna-rodni štiudentski konferenci, ki je zasedala v dneh od 12. do 17. januarja v Kopenhagnu. Ker nam naši zastopniki, ki so bili v imenu Zveze študentov Jugo-slavije na komferenci navzoči, v&e do sedaj niso poročali, smo Na konferenci se je po&ebno mo^no čutii vpliv neevropskih dežel. Posebno so izstopale de-legacije iz srednje in južne Ameriike. V njihovih nastoorih je p>rišla do izraza težnja, da bi novo orgainizacijo politdčno jas-no opredelili. Vse delegacije zahodnoevropskih diržav so ho- prisiljeni, da poročamo iz tujih tele debato in razpravljanje virov — predvsem p0 »Evro-pascher Studenitenspieglu« — ter iz tega razloga tudi ne mo-rermo poročati o stališču naših zastoptnikov do posameznih viprašanj. amejiti izkljtnčno na področje medsebojnega praktičnega sode-lovanja. Cep^rav na konferenoi ni bilo oforavnavano vprašanje uistano-vitve nove Mednarodne štodeoit- bile edine v tem, da morajo biti vsa študentska vodstva v študentsikih Unijah svobodno voljena, če bi botela sodelovati v novi organizaciji. Nadzorno komisijo, ki Jo Je konferenca izvrUla, tvorijo za. stopniki Filipinov, Paragvaja, Svedske, Skotske, Francije, Nemčije in Združenih držav. Za generalnega sekretarja ko. mislje je bil izvoljen g. John Thompson, bivši predsednik an-gleške študentske Nacionalne unije, kot sodelavca pa g. Willi-am Dentzer (ZDA) in g. En-rique Joaquin (Filipinl). O siklepih konference bomo filozofi študentska poukunika Kanferenca se je sestala na ske Unije, kakor smo pomoto- poročali v naslediiji številki. iniciatd-vo nekaterih študentskih Nacionalnih zvez in ob podipori Medinarodnega sekretariata za koordirtacijo, ki so ga zastopni-kii študentskih organizacij u«ta-novili pred letom dni v Edin-burgu na Skotskem. Dnevni red konference je vseboval predvsem slede^a Gradbeniki neradi glasujejo Na »kupščini ZSJ gradbene fakultete se je vzdržalo glaso-vanja o izključitvi nekaterih Naše smučarsko prvenstvo Zveza študentov Jugoslavije na ljubljanski Univerzi prireja v dneh 11.—15. februarja 1953 III. državno prvenstvo v smu-čanju v Kranjski gori. Na tem prvenstvu bodo sodelovale eki-pe iz Ljubljane, Zagreba, Beo-grada, Sarajeva, Skoplja, Av-strije, Svice, Nemčije in Italije. Spored letošnjega prvenstva ob-sega naslednje discipline: V Kranjski gori bo v dneh 11. do 15. februarja državno smu-čarsko prvenstvo. Na to tekmo-vanje so povabljene ekipe vseh jugoslovanskih univerz, poleg tega pa še ekipe iz Avstrije, Svice, Nemčije in Italije. Spored: moški: tek na 12 km OBVESTILO V torek 3. marca bo ob 15. uri sesta-nek ZJK ZKS in Se-kretariata VO ZŠJ. in Visokih šol .vprašaoja: Osnova praktičnega kolegov iz Zveze, ker se niso ^e Tbstinencr zTradi *e« scdelovanja nacionalnih štu- udeležili delovne akcije in so %L* Ab™^erfame"SdrovSi dentskih orgaoizacij, smernice bili neaktivni, okoli 15 tovari- Ler .se. ne Jer^ame KaarovsKi za delo Mednarod;nega sekreta- šev. Na vprašanje, z-akaj so se ^1^'bL^Spredlogov je riata za koordinacijo iz^en^ glasovanja vzdržali, s0 izjavili, Zo iSa" Mor^o" e^"LavedaS va studentov m studentska po- da tovarišev, predlaganih za d_ A vsak ela_ dolža_ zahte tovanja.študentski šport in med- i7lrH.,,itpv ' ^n7nain in takn dat.De vsak clan aoizan zame- narodiia srečanja, študentski ^ ^lT' n.\ HitT L Vfa ^ KpOjasnllf' na P°dlagl ka e" vpliv na upravljaAje Univerz. ne ^rejo presoditi, ce 3e ka. nh bo mogel »avzeti svoje sta- struktura in metode univerzi. zen upraviceoa. Zanimivo je, lisče. Pn nas ni mhce zahteval tetnega pouka, izmenjava štu- da se li abstinenti niso pred pojasnila m tudi ni lmel kaj dentskih informaeij in vpraša- glasovanjem spomniii vprašati ugovarjati izljučitvi prvih šti. nje študentskega tiska, študent- za pojasnila in argumentacije. rih tovarišev, a vseen0 so se ski socialni programi ter sode- Stvar je v tem, da je izključi- pojavljali abstinenti. lovanje z mednarodnimi štu- tev predlagala kadrovska komi. Ne bi se toliko zadržal pri dentskimi in drugimi organiza- .sija, ki so jo vsi člani izvolili tem vprašanju, če bi bila stvar cijami. na predzadnji skupščini in ki je samo o teh 15 tovariših, ki so se glasovanja vzdržali. Pri teno Pa je približno takole ozadje. Na predzadnji skupščini ZSJ smo glasovali o izključitvi Gnusa, ki je žal tudi pomožni asistent. To je človek, ki z da-našnjim časom nima nič skup-nega, ampak je vedno in povsod samo obrekoval našo državno ureditev in obrekoval naše delo. Tedaj so nekateri tovariši rekli, da je nepravilno izključiti Gnu-sa zaradi ene sam« napake, pač pa je treba pregledati njegovo prejšnje delo. Temu so odgovo. rili tovariši Roškar, Krečkovič in Ahačič ter dali argumente, ki so Gnusa prikazali takšnega kot je. Ker so ti dokazi Gnusa očrnili, niso bili nekaterim po volji. Zato so zahtevali, naj se ne upošitevajo stvari prejšnjih let, ker so že zastarele, temveč samo sedanje napake. Izid glasovanja je vreden ita-lljanskega parlamenta: 50 glasov za izključitev, 40 proti izklju-čitvi in nekaj čez 120 neopre. deljenih. Komentar ni potreben. Na zadnjem sestanku so od onih 15 abstinentov nekateri vstali in rekli, da imajo kot intelektualci pravico biti tudi neopredeljeni, češ da frna inte-lektualec tudi svoje mnenje. To nekako tako. kot če bi rekli: »Vi, ki glasujete, tako ne mi-slite, temveč dovolite, da vam drugi vsiilijo svoje mnenje.« Mar ni to žalitev vsakega po. (Nadaljevanje na 2. str.). Kulturno zabavno življenje je na tej fakulteti pravi problem, Manjka skupinskih izletov. V marcu se pripravljajo na obisk v Beograd, kjer imajo njihovi tovariši lepe prostore. Prirediti jim mislijo majhen Prešernov ve-čer. O programu pa še ljubosumno molč«. Socialni položaj študentov na tej fakulteti na splošno ni po-sebno težak, vendar pa imajo nekaj primerov, ki jih ne bodo mogli reši-ti brez pomoči celotne naše organizacije. Zanimivo je, da ravno od onih tovarišev, ki so iz krajev izven Ljubljane, mnogi nimajo pravice do otro-ške doklade in je tudi med temi največ onih, ki se obračajo na našo samopomoč. O pojavih klerikalizma na nji-hovi fakulteti pa nismo mogli mnogo izvedeti in zdi se nam, da bi bilo treba prav na tej fakulteti boj proti klerikalizmu voditi bolj načrtno v čemer bi moral Združenju filozofov po-magati tudi Univerzitetni od-bor! Zavedimo se že enkrat, kaj predstavlja klerikalizem na tej fakulteti in ukrepajmo! Ustanovitev študentske Poli-klinike, ki bj morala biti pTedvidomia, ustanovljena z no-vim letoirv, se je n«pTičakovano zavleikla. Odboru za zdravstvo je konč-no uspelo, dati na svoj program za sejo dne 27. januarja 1953 tu. di o«'nuitek naše uredbe. Odtor»r je slednjemu dal le nekaj nebi-stvenih pripomb. Ministrstvo za finance se tudu načelno strinja za uredbo z edino pripombo, da Finci za Mednarodno študentsko službo Naši kolegi na Finskam so sedaj tudi ustanovili Nacional-ni komite organizacije WUS. Fmska, k[ je morala po vojni plačati ogTomne zneake vojne odškodnine Sovjetski zvezi, je bila do sedaj le država, ki je prejermala pomoč te organ.izaci-je. Sedaj bodo finski tovariši prav tako prispevali za uresnd-čenje programa organizacije WUS. Vendar pa Finska ne mo-re sodelovati v tem programu z denarnimi pirispevki v tujih valutah. Prav zaradi tega so se štafeta 4X6 slalom smuk kombinacija skoki ženske: veleslalom Prvenstva se lahko udeleže vsi študenti, člani ZSJ. Zveza bo izposlovala 75°/o popust na železnici. Ta prireditev bo poleg Planiškega tedna največja smu-čarska prireditev v letošnji se-zoni. Na startu bodo znani tek-movalci zveznega razreda, kot: Hladnik, Prestor, Dernič, Po-gačnik. Na skakalnici bomo vi-deli svetovnega študentskega rekorderja Razborška, poleg nje-ga pa še Dobrina in druge. V tekih imamo študenti prav lepe tradicije. Tudi tu bodo na startu znani tekmovalci: Novak, Kav-čič, Kalan itd. Na lanskih študentskih tek-mah so prva mesta osvojili: v Dopisujte v TRIBUNO veleslalomu Avstrija, v skokih Nemčija, v tekih pa je nadmoč-no zmagala Jugoslavija. To tek-movanje bo veljalo tudi za iz-biro naše reprezentance, ki bo potovala na študentsko olimpia-do v St. Moritz. Z biologije Zadtnji sestanek biologov je bil pravzaprav študijski. Sesta. nek je bil dTUgačen kot po na-vadi, nekako izven kalupa in je bil morda prav zato bolj živ in razgiiban. Lahko trdimo, da je bil boljši kot prejš-njii in da bi tako laihko dosegli precejšnje uspehe. Glavni smisel sestanka je bl-lo vprašanje: Za, ali proti skup-nemu delu. Trud posameznikov, pa naj je še taiko nesebičen in močan, ne rodi sadu, če pri delu ne sodelujejo vsi. Tega pa na biologiji manjka in čas bi bilr da bi kolegii prenehali z dos#-danjim nažinom dela oz. nedela v crgainizaciji. Ne bo n^pak, če trdim, da do-godfci po svetu in pri nas doma biologe ne zaniimajo. Za konec! Več taikih sestankcyv in pred-vsem vei dela! Potem bo kolek-tiv na biologiji gotovo postal tatto&en, kakiršen mora biti \sa-kta oirgainizacija ZSJ. Tehnična visoka šola v Vaasl Avstrijsko smit-čarsko prvenstvo Smiučars-ko prvemstvo, ki ga vsako leto prireja Avstrijs^a akademska zveza, bo tud^i letos z medmarodno udeležbo. Tekmo-vanje bo v Mallnitzui v dneh fjna je potekala pod gesloim »poto-vanje u6i in vzgaja«. Skupšči. na je »bravnavala vsa vpraša-nja, ki So najbolj aktualna za vso organizacijo. Posebno je vačno vprašanje, kako naj naši š^tudentje, kn so povečini doma z dcžele, delajo v času največ-je aktivnosti organizacije, med pocv.tnicami. Upoštevati moramo pri tem dejstvo, da je precej študentov med počitnicami tudj na prsksi. Novj odlbor je pozval vse 61ane, naj sklenejo, da bo-do v polni meri pomagali potu-joiim članom s prenočišči itd. Ts'ko bo imel vodič, ki ga bo izdala Počitniška zveza v se-zn-mih in naslovih, čim širšo mrežo svojih članov. Ko bo vsak po svojih močeh delal v orga. nizaciji. bo Počitniška zveza mo-gla pritegniti v svnje vrste vse, ki imajo poditnice za pouk in razvedrilo. DRU2ABNI VECER SLAVISTOV Združenje študentov slavistov je v soboto 31. ja.nuarja prire-dilo uspel družabni večer s kulturnim sporedom. S p«vski-mi, recitator&k'imi in glasbeni. mi točkami so nastopali tovariši S3,mi. Ta večer je velik korak na.prej k razvoju družabnega življenja na fakulteti. Večera bi se lahko udelež.lo več tova-riše^v, ker je razpo"oženje bilo pTijetno. 'Vsi si želimo več ta. kih večerov in Odbor združenja naj razrnisli o njih! Univerzitetni odbor na univerzitetni zakon (Nadaljevsuije s 1. strani) posameznikov, ker je prav to bila priložnost, da si študentje zagotovijo sv6je pravice tudi v zakonu, smo upali, da bo UO lzrabil vsako priloinost, da to dejansko doseže. Na žaiost smo bili vsi, ki smo to pričakovali, razočarani. fo-vsem jasno je, da se tako rav. nanje ne da z ničemer opravi. čiti, zlasti pa ne s puhlim ugo. vorom, da je UO zaposlen z drugimi zadevami. kakor izjav. Ijsjo nekateri člani UO. Tako ravnanje se ne da opravičiti niti s kratko in slabo utemelje. no izjavo tov. Gorkiča v tisku. Ni mi znano, de je naš UO že kdaj prej razpravljal o zakonu. Gotovo pa je> da ni UO napra-vil nobenih ukrepov za uve. ljavljenje novih zahtev. Lep dokaz, kako naše vodstvo spremlja razvoi je to, da niti ne ve, da je v diskusiji že tretji osnutek. UO se namreč zanaša na nek zastarel osnutek, pa še ta leži ves prašen nekje v arhivu. Ce podrobneje analiziramo zadržanje UO do zakona, bomo ugotovtli marsikatero pomanj-kljivost v njegovem delu. 1. Predvsem gre tu za brez-perspektivnost, o kateri je bilo že večkrat govora. Skupščina ZSJ je kot najvišji organ odfeo. ru naložila borbo proti brezper-spektivnosti kot eno prvih na. log (gle.i Resolucijo, Tribuna II. 2). »Velika pomanjkljivost v našem delu, ki daje negativen pečat političnemu stanju na Univerzi, je izolacija študentov od iirokih dnevnih problemov borbe za socializem« (iz refera. ta predsednika OU ZSJ na II. letni skupščini). AH ne sodi tudi pripravljanje zakona o Univerzah nied »širo. ke dnevne probleme borbe za socializem«? Ali ni prav UO v tem primeru odstopil od te bor-be in padel v brezperspektiv. nost, ki jo sam tolikokrat kritL zira? Tako zadržanje je še bolj nevzdržno, če se spomnimo, da je UO večkrat poudarjal, da študentske organizacije včasih Klufo za politična vprašanja na gradlieiii fakulieti Na Gradbeni fakulteti je bil ustanovljen klub za politicna vprašanja z namenom, da pozivi politično delo na fakulteti. Klub ima debatne vcčere vsakih 14 dni, na katerih obravnava tekoča po-litiČna vprašanja. Vsak mesec en-krat pa je debatni večer z dolo-čeno temo. Na prvem debatnem večeru je bila tema: Ustavni za-kon FLRJ in ustavni zakoni dru-gih držav v primerjavi z našimi. Naslednje teme bodo: Organizaci-ja OZN, o socialistični demokra-ciji pri nas in drugod. Di-batni večeri potekajo zelo prijetno. Vsak pride do besede, vsak lahko vpraža in si bistri pojme. Klub inia tudi svoj pravilnik. Na se-stanke kluba so vabljeni vsi člar.i in nečlani. Klub bo ustanovil tudi svojo knjižnico. 27. januarja letos je ZŠJ grad-benikov priredila debatni ve^fer, kjer so obravnavali material Vl. kongresa ZKJ. S. K. Gradbeniki neradi glasueio (Nadaljevanje s 1. strani) Štenega člana ZSJ? Ali so bili nastopi teh diskutantov nepre. mišljeni ali pa' so imeli svoj cilj, v to se ne bom spuščal, dejstvo pa je, da taka mnenja in stališč.i lahko samo škodijo naši Zvezi in hočejo povzročiti nezaupanje v funkcionarje Zve-zc in razdor med člani. Zanimivo je, da so se ne-kateri abstinenti kasneje, ko so jih tovariši opozorili na absti. nenco, sami precej udeležili diskusije in so bili celo med mjbolj živahnimi, kar je do-kaz, da se da živeti tudi brez abstinence in da je zdrava in vsestranska diskusija za realno oceno dejstev potrebna. V ZSJ so se vrinili taki, ki odkrito izjavljajo, da niso ta riašo družbeno ureditev in se ne strinjajo s tem, da bi bila ZSJ politična organizacija. V ZSJ so f>e vpisali zato, ker na fakul. teti ni drugib organiz.icij. Med drugim tudi zato, ker bi sicer lahko dobili slabo karakteri. stiko in bi bila njihova kariera otežkočena. Janežič Milko, na primer, je v organizaciji samo Mto, da bi si zagotovil dobro službo in prakso v inozemstvu (njegova izjava). Zagovarjal je Gnusa, on sam pa v 7 letih po vojni ni niti enkrat našel časa za de-lovno akcijo. tindeisen Julle je v organi. zacijj samo zato, ker ni nobene strokovne organizacije. Ma zad. njem sestanku pa je razvijal teorijo abstinence. Taki in podobni izjavljajo, da ne smemo preveč poudarjati politični značaj ZSJ, ker nas bo del študentov v tem prime-ru zapustil. Te kolege bi vpra-šal, če smo jih mi zvabili v ZSJ ali so se sami vpisali, pn še to zaradi raznih ugodnosti, ki so jih od ZSJ pričakovali? ZSJ je politična organizacija in se vsi zavedni člani borimo za to, da se ta političnost še bolj uveljavi, pa četudi je do. ločeno število onih, ki jim to ne diši. Gradbeniki, aH vam patriot-ski duh in zavest ne nalagata dolžnosti, da pometemo s taki-mi in podobnimi? Ali boste do. volili, da je ZSJ zatočišče za take elemente, ki nimajo nič skupnega z našo stvarnostjo in celo mrzijo današnjo družbeno ureditev. Tovariši abstinenti, ali vidi-te, da je vaSa abstinenca v prid omenjenim elementom? Oni o vas zato mislijo, da ste z nji. mi. Od vas je odvisno. da jim dokaže^e, kako se motijo in da ne želite biti njihovo ozadie še naprej. K. L. .. T R I B D N A Glasilo Ijublianskih študentov - Odgovorni urednik: Bons Mikoš. abs telio — Naslov uredništva in upra-ve: Trg Revolucije 11/1. telefon 21-571 — Letna naroč-nina 200 din. polletna 103 din. četrtletna 55 din — Izhaja 3 in 18. v mesecu — Tisk Tiskarne Slovenskega TeKoči ra*un pri KB 606 - T - 841 ne najdejo dovolj razumevanja pri orgamh Univerze in fakul. tet. Sedaj pa, ko je bila prilož-nost, da se ti odnosi urede v zakonu, ni LJO za to našel be. sede. Naravno je, da borbe za študentske pravice ne moremo zaiitevati od univerzitetnih uci-teljev, dasi lmamo med njimi številne iskrene prijatelje, pri katerih bi na.šli študentje učin. kovito podporo. Nedvomna ln popolnoma pravilna je izjava tov. rektorja dr. Zwitterja: »Tu. di organizacijam študentov bi bilo možno dati več pravic, a v tem vprašanju bi morale dati iniciativo predvsem te organL zacije same« CNaši razgledi, 17. I. 1953). 2. Univerzitetni odbor je v tem primeru podcenjeval inici-ativo, ki so jo pokazale neka. tere fakultete. Sicer je na pred-log Združenja pravnikov UO res določil enega svojih članov za to delo. Združenje pravni. kov je predlagalo ustanovitev komisije, ki bi zbrala predloge iz fakultet in razvila aktivnost po fakultetah. Skupen obrazlo. žen predlog naj bi UO poslal pnstojnemu zakonodajnemu or_ ganu in za naše predloge zain-teresiral tudi ljudske posUnce. Razen omenjene izjave tov. Gor-kiča ni bilo s strani UO ničesar storjenega. Univerzitetni odbor ni nekaterih fakultet niti infor_ miral o tem osnutku. 3. V določeni men kaže tako ravnanje tudi nekakšno organi. zac-ijsko primitivnost, ki da slu. titi, da se naša organizacija še ni znašla v razvoju naše demo-kracije. Osnutek zakona je v glavnem doživel in preživel poslednjo re. dakcijo in čaka na pretres v za. konodajnih organih. Studenti smo zopet doživeli podoben »uspeh«, kot pri volitvah skup-ščine MLO Ljubljana. Za po. manjkljivo delo UO za zakon o Univerzah pade seveda kriv. da na odbor kot celoto. Za ta-ko delo zasluži UO ostro kriti. ko, ki se naj upošteva, ko bo odbor dajal obračun za svoje delo. Bojan Zabel Imamo tudi dobre študesite Tovariš ŠALVARICA, iskreno Ti čestitamo! Povod za ta članek je dal do-godek na beograjski strojni fakul-teti. Zgodilo se je po končanih pre-davanjih iz matematike v II. štu-dijskem letu 1949-50 pri dolgolet-nem profesorju Zajančkovskem. Veliko po!kro7.no dvorano je ka- Študentski klub za Združene narode Letos spomladi se je naša Zveza vclanila v Društvo za Združene narode LRS. Sedaj pa bo ustanovljen tudt klub za Združene narode ljubljanskih študentov, ki nas naj pritegne v aktivnejše proučevanje niea. narodnih problemov. Imciativni odbor, ki se je pred dnevi pr-vič sestal, je ugotovil, da so dani vsi pogoji za uspesno delo kluba. Kakšna bo njegova dejavnost m program? Kiub bo lmel pre-davanja o raznih mednarodnih vprašanjih, za katere bo napro. sil tovarise, ki se vracajo iz uio. zemstva, io pa strokovnjake za posamezne mednarodne proble-me. Razen tega boao tudi pre_ davanja in debate z inozemci, ki bodo prišli v Ljubljano. Ta predavanja bodo dostopna vsem članom ZSJ in ostalim, ki jih bo snov zammala. Za popula_ rizacijo idej Združenih narodov in mednarodnega sodelovanja bo klub prirejal predstave filmav o dejavnosti OZN. Za člane klu_ ba so predvideni redni debatni večeri, kakor tudi debatni ve-čeri v tujih jezikih, kjer se bo lahko vsak, ki tuj jezik dobro obvlada, izpopolnil svoje znanje in bo imel možnost konverzaci-je. Nadalje se bo klub trudil vzpostaviti zvezo z vsemi Uni. verzami, kjer sodelujejo podob-ne organizacije in bo v ta na_ men izdajal svoj bilten v an. gleščini. ln končno bo klub ši-ril in propagiral ideje Združe. nih narodov in prijateljstva med vsemi narodi sveta. TAterarni veeer BESEDE Pred nedavnim je delav-sko kulturno-prosvetno društvo SVOBODA-Kolodvor priredilo literarni večer. Gostovali so so-delavci BESEDE, ki so zbranim brali svoja dela, tako Kajetan Kovič, Lojze Kovačič, Tone Pavček, Ciril Zlobec in Janez Menart. Poslušalcev sicer ni bilo mnogo, bili pa so zelo za-dovoljni s programom. Zeleti j«, da bi se taki večeri poitovih tudi drugod, bodisi pri delovnih kolektivih ali pa tudi na Umverzi in Visokih šolah, sicer pa bi se lahko tudi štu-denti udeležili literarnih veče-rov skupno z delavstvom. Taka aktivnost BESEDE je lzredno pomembna za naše kulturno življenje na Univerzi in Ljub-Ijani sploh. Mariborski akadsmski klub (Nadaljevanje ¦ 1. strani) sti v Mariboru teden Športa »Ma-riborijado«, to je tekmovanje v raznih špcrtnih disciplinah med srednješolci in študenti. Klub, ki je sedaj še v začetnih težavah, bo pač lahko izvršil svo-je naloge, ki si jih je zadal, le če bodo vsi njegovi Člani res aktivni. Res je še med nami morda kak čvekač, kot jih naziva pisec član-ka v prejšnji stevilki »Tribune«, toda tudi takšne bomo skušali pri-tegniti v svojo sredo in vzgojno vplivati na njih, da bodo končno le uvideli, da so na napačni poti. Če pa tem redkim tovarišem ne bo pomoči, jih bo pa tako prešlo kolo časa in se po njih ne bo ocenjeva-lo delo kluba. Mislira pa, da je takih prav malo. Klub bo skrbel za zdravo dru-iabno življenje med študenti. Fe-bruarja bo organiziral v Mariboru Akademski ples. Čisti dobiček je namenjen v tovariški sklad, ki je osnovan pri klubu. Iz tega sklada bodo naši socialno Sibki kolegi prejemali podporo. Ta sklad bo črpal doViodke tudi iz minimalne (5 din) članarine. MAK zaenkrat ?e nima lastnih prostorov, vendar pa nam je Dru-hvo pravnikov in ekonomistov odstopilo svoje klubske prostore v bivSem Rotovžu, kjer se lahko ^tu-denti zbirajo v prostem času, igra-jo šah, biljard itd. Klub bo nave-?al resne stike s starejšimi tova-riši akademskih poklicev. k. ˇ. , Klub bo dobil vso podporo Društva za Združene narode LRS. Clan kluba lahko postane vsak član ZSJ, ki hoče pri delu aktivno in nesebično sodelovati. Dan občnega zbora kluba, ki bo v začetku rnarca 1953, bo pra-vočasno objavljen. Pozivamo vse, ki imajo vese_ lje do študija mednarodnih pro_ blemov, da se vključijo v naš kluB. Podrobnejše informacije lahko dobite vsak torek in pe. tek od 12.—13. ure v prostorih Mednarodnega oddelka ZSJ, Ljubljana, Cankarjeva 5/II. Zadnik Gustl. Uonslav Saivarica kor navadno napolnilo okrog 500 študentov. Profesor je končal pre-davanje in se pripravljal, da za-pusti dvorano. V dvorani je bila tajinstvena in nenavadna tiši-na. .. ko se je dvignil eden iztned študentov in pristopil k profe-sorju z besedami: »Poverili so mi častno dolžnost, da Vam čestitam k tridesetletnici plodnega dela kot profesor na fakulteti. V znak hva-ležnosti in globokega spo?tovanja, sprejmite ta skromen dar ...« Profesor je bil iznenaden in vznemirjen, podal mu je roko in ga očetovsko poljubil. Dvorano je zajelo viharno navdušenje. 70-let-ni profesor, ' ga je taka iskrena pozornost in spostovanje presuni-lo, se je med solzami zahvaljeval. Bile so to solze radosti in verjetno tudi razočaranja, saj $o bili študen-ti edini, ki so se spomnili njego- ČRNO NA BELEM ...Z arhitekture 0 TOVARIŠTVU Tovarišica iz IV. letnika je med počitnicami delala v risal-nici. V svoji rrftei je hranila knjige, skicirke, skripta m osnutke kasneje izdelanih pro-gramov, risbe, akvarele ter ves risalni pribor. Vse je bilo zlo-ženo v treh predahh in zakle-njeno. JNovinci so prišli v risalnico. Vsak si je izbral svojo mizo. Tov. M. je najbolj ugajala svet-la miza s tremi predali. Vs« je bilo kot nalašč, le predali so bili zaklenjeni. Zaklenjeni predali... Kako je sploh to mogoče?! Tu nekaj ni v redu! Da bi pred njenim prihodom za to mizo kdo morda študiral arhitekturo — to je popolnoma nemogoče. Pred 40 leti je nek mizar v posebne namene (glede na pri-hod brucov leta 1952) stesal mi_ zo s tremi predalt. No, ker je ta precej časa čakala na ta zgodovinski dogodek, so se klju. či zgubili (vmes sta bili dve svetovni vojni). Da bi šel kdo na dekanat?... Ne! Da bi vprašal asistenta, čiga-va je miza?... Tudi ne! Da bi poiskal lastnika in ga prosilf naj izprazni predale? Sploh ne! Obrnili so mizo in izbili pre. dalom dno. Na dan so prišle zanimive stvari. Vse to je gotovo prinesel de- dek Mraz. Ni važno, če je bilo na knjigah napisano ime last-nice. Nič ne de, če so bili'-akva-reli podpisani z lstim imenom. Saj je tudi dedek Mraz delil darila, na katerih je bilo na. pisano NA.MA in Šumi. Srečni obdarovanci so si raz-delili plen. V veliki strokovni izkušenosti in s prefinjenim okusom so izbrali, kar je bilo vrednega. Dedek Mraz je star in mu ne smeš zameriti, če strelja kozle. Večina akvarelov in skic je bila obsojena v koš. Od nekoga, ki hodi v IV. let-nik, res ne moreš pričakovati, da bi pošteno odbiral ljulko od pšenice. Torej v prihodnje, slo_ venski strokovni ustvarjalci, vedite, da raste v I. letniku fa. kultete za arhitekturo klen rod, težko pričakovanih »zrelih kri-tikov«. Cez en teden je prišla last-nica. Tovarišica M., ki je med tem že risala na papirju iz predala, je dejala: »Mene se stvar ne tiče, jaz nimsm nič!« Dva ostala brucoža pa sta na ostro intervencijo nosila stvari nazaj. Nekaj stvari še do Qa. nes^ manjka. Kje so, ne spra. šujte. Tovarišica je vesela, da ima vsaj to. Večino stvari je dobila nazaj tako, da je gledala in spraševala približno takole: »Kje si dobil svinčnik?« »Ne vem.« »Je tvoj?« »Ne.« zm sveti DirtUfVKALiJ in njegovo FREKVENTACIJSKO POTRDILO Rabiš morda potrdilo, da si redni slušatelj fakultete? Cemu t\ bo? Za nabavo železniške mesečne vozne karte? No, vidiš, da sem uganill Kako pa ga misliš dobiti? Pri vratarju rudarskc f«kultete boš kupil tiskovino, jo izpolnil in dal na dekanatu po-trditi? Ne, motiš se! Ti časi so za nami! Sedaj je stvar okoli potrdila vse bolj zamotana. Nekako takole je: NaJpreJ kupiš v založbi pol pole papirja in pri vratarju S€ 2 prazni potrriili. To te stane 7 din. Sedaj, ko ima^ to, si nekje izposodii pisalo, da na pol pole napišeš prošnjo dekanatu, naj ti izda potrdilo za to in to ter izpolniš obe potrdili. Z vsem tem romaš v pisarno dekanata, kjer jih najprej pošteno slifiš, zakaj ne bereš na deski njihovih objav, kjer piše, da rabiš: za prošnjo kolek 30 din, za odgovor menda 150 din in za potrdilo 100 din. Ti vztrajaš na tem, da so taka potrdila po čl. tem in tem taks oproščena, pa vse skupaj nič ne zaleže. Končno te Ie prepričajo, da so koleki potrebni. Kaj ti preostane drugeea, kot da letiš v najbližjo trafiko. Zopet imaš smolo. Ura je 11, trafiko so ti ravno pred nosom zaprli! Greš naprej in k sreči najdeš eno odprto, kjer se srečno znebis 130 ali morda celo 280 din. (Zelezniška karta te pa stane za ves mesec S00 din). Ves zasopljen pridirjaš na fakulteto in mlsliš, da boš vse lepo opravil. Prtdeš v pisarno, kjer ti na kratko povedo, da si zamudil uradne ure. Po daljšem ali krajšem raoledovanju prošnjo s koleki in potrdili vendar vzamelo. Toliko stroškov, skrbi in korakov za ubogo potrdilo, ki bi ga vfasih dobil za 50 para. Kolega, ki ti ]e posodil nallvno pero, te lšče, kam si se skril, ker te ne najde. Se bosta morda le kje srečala, da mu boš izpo-sojeno pero vrnil. Da ti ne bo zameril raztresenosti, povej, koliko si im*I skrbi s potrdilom. Zgodba je resnična. Morda ni na vseh fakultetah tako. Na nekaterih — na fakulteti za elektrotehniko — pa je Ie. TERES vega jubileja. Nekaj tnesecev ka-sneje je stari profesor umrl, a z zavestjo, da mu je mladi rod ostal hvaležen za njegovo prizadevanje in delo. Ze pct let študira — tiho in ne-opažen — med nami tovariš Šal-varica Borislav iz Trebinja v Her-cegovini, kjer je bil rojen 1. 1930. Že v srednji šoli je dobro uspeval in se odlikoval s svojo skromnost-jo. Bil je vseskozi odličnjak, če-prav je ves čas aktivno delal kot član vodstva LMS in SKOJ. Le-ra 1948 se je vpisal na strojno fa-kulteto v Ljubljani. Soba 211 v drugem bloku Stu-dentskega naselja je lepše urejena kot tnnoge v soieščini. Vse je na svojem mestu in takoj začutiš pra-vo delovno vzdušje. Tu ne gre ni-ti trenutek v izgubo, tu gre za STUDIJ IN ŠE ENKRAT ZA ŠTUDIJ v pravem smislu besede. In uspeh je tu. redek in ne vsak-danji. Tu študira tovariš Borisiav, ki je absolvent dveh fakultet: strojne in elektro. Obe študira so-č.isno in je najboljši študent na obeh, po šrevilu opravljenih izpi-tov kakor tudi po ocenah. Njegov odnos tu-dentov. Ob koncu leta labko opravljajo izpite kot njihovi to-variši iz mesta in dosežejo od-lične uspehe. Matematiha namesto Ijubemni Odkrili so nov matematični fenoimen v osebi 24-letnega štu-denta Hanka Eberstarka z Du-naja. Potreboval je le 8 minut in 16 setound, da se je naučil na pamet 100 števil in jih brez na-pake recitiral v obeh smereh. — Eberstark študira angleščino, ki-tajščino, georg'ijščino, uztekšči-no, altajščdno. Kmalu bo za-ključi! razpravo: tezo o dialektu nizozemske Guiane. Ko So ga vprašali, kako je odkril svoj izredni dar, je povedal, da je hotel pozabiti na neko dekle in se mu je najbolj primerno zde-lo, da se zatopi v številke. Anketa o profesorjili Slušateljem uinetnosti na univerzi v Toledu v ZDA so razdelili vprašalne pole, da bi ocenili svoje profesorje. Izpol-njujejo jih anonimino, da more vsak svobodno povedati svoje mnenje. Upajo, da so s tem da- . li študentom priložnost za smo-trno kritiko. Študenti prodaja.jo kri 1307 študentov kanadske uni-verze v Montrealu se je ponu-dilo za dajalce krvi v korist Rdečega križa. V enem tednu se je prijavilo 25% vseh sluša-teljev, odi tega največ eikonorai- Več študcntov v ZDA in Kanadi Mdnistrstvo za vzgojo v ZDA je izjavilo, da je število vpisov v prvi semester kolegijev nara-&lo za 15%. Računajo, da je to leto vpisanih 540.000 novih štu-dentov. V Kanadi se je vpisalo 11.500 študentov na Undverzo v Mc. GilJ v MontreaJu, 5000 pa v ve-eerne tečaje. Organizirali so 150 večerrvih tečajev, v januarju pa jih nameravajo organiziraiti še 20. Univerza še ni od ustanovit-ve nikoli taiko razvila svojega dela>. Otroški vrtec v univerzitetnem mestu Otroški vrtec novega unriven> zitetnega mesta v P&rizu deluje že od začetka ztme. Sprejrne lahko 30 otrok v starosti treh let. Poročeni študenti upajo, da bodo odprli še več takih usia-nov, ke je le-ta prenapolnjena že od prvega dne. To dokazuje, da so francoski visokošolci bcž razurneli demografski problem in so se brez odloga lotili reše-vanja. Griffith, Clair, Chaplin, Cocteau, Eisenstein, de Sica — p.^ so dali svojim filmom popoln ose-ben poudarek in od leta 1947 naprej velja isto za Carla Reeda. Reed je začel svojo umetni-ško pot kot igralec in je 1924. leta debutiral pri »Lolborn Em. pire«. Tri leta pozneje, ko je igral v drami »The Terror« v gledilišču »Lyceum«, se je spo-znal z avtorjem tega dela — Edgarjem Wallacejem. Wallace je bil prvi, ki je vplival nanj in to verjetno v največji meri. Carol Reed Ko je Wallace pričel sodelovati pri filmu, se je zanj odločil tudi Reed. Reedovi prvi filmi so bili napravljeni v obdobju 1935 do 1942. Prvi pomembnejši je bil »Bank Holiday« (Počitnice ob obali), ki sta mu leta 1938 sle-dila nadpovprečna gledališčna komedija »A Girl Must Live« (Dekle mora živeti) in film »The Stars Look Down«. Zadnji film iz tega obdobja je »Young Mr. Pitt« (Mladi gospod Pitt). Tu je bil Reed še vedno le obrtnik industrije, ki je v tem obdobju izdelovala filme po. vprečne kvalitete. Druga faza Reedovega razvo-ja obsega obdobje petih let, v katerih je sodeloval pri izdelo. vanju filmov za Armijo. ZLasti njegovo delo v vojno-zdravni-ške namene je bilo zelo plodo-vito in njegovo sijajno anali-ziranje značajev prav gotovo izvira if t^ dobe, saj ga je pri-silila k podrobnemu študiju medsebojnih človeških odnosov. Njegov znani vojni film »The Way Ahead« je baziral prav na tej temi. Grupa mladih mož, rekrutirana iz raznih stanov, se je znašla v istem oddelku in-fanterijskega vežbališča. Vsak gleda na armado s svojega sta-lišča, dokler se ne, pod vod-stvom svdjega oficirja in ' z dokončnim spoznanjem, čemu služijo, združijo v nesebično, strnjeno, bojujočo se enoto. Film bi lahko izpadel kot kon-vencionalna propaganda, toda Reed je dogajanje razčlenil, se dokopal do vseh bitnih odten-kov in s ^vojim umetniškim čutom ustvaril nadpovprečno zgodbo o barvitih človeških na-ravah. Dobo vojne službe je že dokončal, ko je sodeloval z Garsonom Kaninom pri filmu »The Tine Glory« (Resnična slava), veliki rekonstrukciji in-vazije v Norm.indiji. Film je bil sestavljen večji del iz krat-kih dokumentarnih novic, učin-kuje pa zelo efektno in impre-sivno. — Po končani vojni se je Reed vrnil k filmski indu-striji in napravil tri velike, mojstrske filme: »Odd Man Out« (Begunec) v letu 1947, »The Falleu Idol« 1948. leta in »The Third Man« (Tretji človek), ki smo ga gledali nedavno tudi pri nas. V letu 1951 je izdelal še film »Ubežnik z otokov«, ki je prirejen po Josephi Conra-da istoimenski noveli. O najno-vejšem filmskem delu, ki ga je snemal v okupiranem Berlinu, pa še ni nobenih podrobnejših poročil. Pred premiero Prizor iz filraa BEGUNEC Nad 27.000 štti-dentov v Ttirčiji Turčija (skoraj 21 milijonov prebivalcev) ima tri Unwerze in 4 Visoke šole: Univerzi v An-k&ri (okroig 7000 štiidentov) in Carigradu (13.200 študentov), Tehnično undverzo v Carigradu (1600 študentov) ter visoke šole v Ankari (2000 študentov), v Carigradu (2500 študentov), Smirni (650 študentov) in Ru-dars,ka šola v Zugildeku (113 študentov). _(Un'ipresse). Študijske kinopredstave Društvo slovenskih filmskih de-l.ivccv bo v mesecu februarju raz-pisalo abonma za študijske pred-stave, na katerih se bodo predvi-doma predvajali naslednji filmi: »Verdi« italijanski glasbeni film, »Ob zvokih glasbe« nemški glasbeni film, »Immensee« nemški barvni filrn po istoimenski Stormovi noveli, »7 let nesreče« nemški komični film s Hansom Moserjem. Točen datum predstav bomo ob« javili kasneje. JARA GOSPODA Kersnikova povest »Jara go-spoda«, ki je pričela izhajati leta 1893 v »Ljubljanske>in Zvo-nu«, je izmed vseh njegovih po-vesti zadela takratno družbo najbolj v živo. Toda kljub temu, da je podal med vsemi pisatelji tistega časa najbolj nazorno sliko življonja in miselnosti naše podeželske inteligence, se mu vendar ni popolnoma posrečilo prikazati človeško problematiko v vsej njeni mnogovrstnosti in ostrini. Ob šestdesetletnici Kersni_ kove povesti »Jara gospoda« bomo torej gledali istoimenski film, za katerega je napisal sce-narij znani gledališki režiser in igralec ing. arh. BOJAN STU-PICA, ki je film tudi sam re-žiral. Med ostalimi filmskimi sodelavci so še direktor foto-grafije MARINCEK (prvotno Beograjčan Miodrad Nedič), montaž. VANJA BJENJAS, sce-nograf arh. IVO SPINCIC, kom-ponist BOJAN ADAMIC in di-rektor filma MILAN GUCEK. Glavno vlogo to'5ajke Ančke tolmači MIRA STUPICA, An-dreja — BOJAN STUPICA in Pavla — STANE SEVER. — Vi ostalih vlogah nastopajo saml znani gledališki igralci. , BTRAN 4 »TRIBUNA« Stev. 9 Gotovčev "Ero z onega sveta 66 Gotovac , in njegovo clelo Jakov Gotpvac je vsekakor eden najpomembnejših Jugoslo. vanskih komponistov narodne smeri. Z inventivno silo zelo dobrega poznavalca instrumen-tacije in orkestra, kot tudi pev_ •kega stila in posebej zbora, je Hstvaril niz kompoz^icij, ki so ga proslavile v naši državi in •ju ustvarile resno umetniško teputacijo tudi v inozemstvu, kjer je zlasti poznan po svojem Simfonicnem kolu in operi »Ero z onega svetau. Od leta 1919 da_ lje, ko je dobil prvo nagrado kot zborni komponist, se ves posveča kompoziciji. Njegova glasba temelji največ na narod-nem melosu in bogati folklorni ritmiki, česar se s svojo intui-cijo zelo vešče in inventivno poslužuja. Tako v vokalnih kot tudi or. kestralnih kompozicijah (s ko. morno in klavirsko kompozicijo se je do danes malo bavil), je znal Gotovac izkoristiti najbolj značilne motive posameznih krajev in jim dal vsebinsko glo. bino v harmoniji, ki je največ-krat romantično jasm, pri če. mer je uporabljal disonance ne kot samostojno muzikalno-estet-sko kvaliteto v stilu moderni-stov, temveč kot značilno vred-noto narodnega melosa (n. pr. bosansko-hercegovska velika se-kunda v »Zalostinki za tele-tom«) ali pa kot adekvatno sredstvo za slikanje psiholoških besede. Vendar osnovne melo. dije ni uporabljal naturalistič. no, je ni beležil take, kakršna v narodu živi; vzel je le najbit. nejši motiv, ohranil njen origL nalni ritem, okrog motiva pa ustvaril z močno invencijo vrsto variacij, ki dajejo vtis popolne melodične originalnosti, iz kate. re dihata močan značaj in duh narodnega melosa; tako je do. segel kvaliteto, ki lahko služi le za zgled. K tako vsestranskemu uspehu dela je nedvomno pripomogel tudi odlični libreto Milana Be. goviča. S krasnim književnim ijekavskim narečjem, z deseter. cem in osmercem, ki se nekaj-krat rimata tudi dvojno — s či-mer je zlasti uspešno stopnje-vana dinamika v duhovitih re. citativno _ melodičnih dialogih (Marko—Mičo, 1 akt) — je do. segel slikovito celoto, ki potrju. je njegov prepričljiv dramski pr"ijem. R. L. Petelinova, ki je libreto prevedla za naš oder, navedenega ni konsekventno upoštevala, na nekaterih mestih pa je prevod tudi netočen in je zato nenavadno mnogo izgubil na svežini, duhovitosti in zdra-vem ljudskem izrazu, kar je od-likovalo Begovičev libreto. Vsa tri dejanja so zgrajena drarrlaturško tako homogeno in kristalno, da ni ničesar odveč in da je povsem nepotrebna vsa. kršria dramaturška črta, ki naj bi dramsko dejanje koncentrira, la, fcer je to že samo po sebi maksimalno napeto. V prvem IZ ALBUMA NAŠIH MLADIH UMETNlKOVj Janez IBernik: JANA situacij in likov na sceni (mo. tiv, s katerim se najavlja pri_ hod Dome v »Eru z onega sve-ta«), oživljajoč vse to z boga. stvom zložene in kontrastne narodne plesne ritmike, pod. črtane in živopisno slikane z barvitostjo glasov (zbor_solo) in izbrano ter duhovito instrumen. tacijo. Vse to je izrazito lastno Gotovcu in njegovi prepričljivi umetniški sili. Na tem mestu bi ne bilo mo_ goče našteti niti najvažnejša Gotovčeva dela. Zato bom na_ vedel le njegove odrske stvari. tve. Ni mi podrobno znano, mi-slim pa, da ni točno, kar navaja »Gledališki list« št. 5 — Opera v zvezi s kroniko njegovih del. Gotovac ni napisal opero »Du_ bravka«, temveč le scensko glas-bo za Giuiduličevo pastirsko jgro »Dubravka« (1928. leta), ki so ji sledile opere nMorana« (1930), »Ero z onega sveta« (1935), »Kamenik« (1946) in »Mila Gojsalič« U952). Njegovo najboljše in hkrati do danes najpomembnejše delo jugoslovanske operne literature je vsekakor »Ero z onega sve. ta«, komična opera v treh de. janjih, za katero je napisal libreto po priljubljeni narodni pripovedki znan hrvaški pisec, kritik in dramatik Milan Bego. vič. Ce ne bi Gotovac pod vpli-vom melodije grešil v akcentu. aciji besedi, če bi znal ob ustvar-janju melodije povsem ohraniti akcentualno in kvantitativno značilnost ijekavskega narečja kot je to odlično napravil Ko_ njovič v svoji »Koštani« — po. tem bi bilo to njegovcvdelo ne_ dvomno umetnina, ki ji ne bi mogli oporekati fiiti vsebinsko, niti s formalne strani. Gotovac je uporabdl v svojem »Eru« rae. lodiko skoraj vseh predelov na. ie države, zato je to jugoslo. jranska opera v pravem smislu dejanju sledi kratki eksp-oziciji nagel in živ zaplet; Ero z onega sveta »pade« med dekleta, osvoji Djulino srce, prevzame vso oko-lico s svojo duhovito mistiko o življenju v raju, dobi od Dome zlatnike, da bi jih nesel Matiji na oni svet — in že se dejanje zaključuje z Markovim besnim pohodom za »lopovom« iz one-ga sveta. Zaplet se v furioznem tempu nadaljuje v drugem de. janju, pohod pa se zaključuje z neuspehom. »Ero« je uspel ukrasti konja in Djulo, Marko pa se poražen peš vrača domov. V tretjem dejanju (sredi sejm-ske ognjevitosti in radosti, ki že sami po sebi pritegujeta ma_ ksimalno gledalčevo pozornost, se notranja napetost med Domo in Markom stopnjuje do viška. Skoro nastane javen škandal. Mlinar Sima pomaga k nenad-nemu razpletu s srečanji med Djulo, Mičom, Markom in Do_ mo. Ero ni lopov, zato vrača denar in konja, Marko pa pri-stane na svatbo svoje hčere in vse se konča s predsvatovskim kolom ter vseljudskim veseljem v virtuozno napisanem grand finalu. Vsi ti detajli so po zaslugi dramatika Begoviča polni na. sprotnih gradacij, ki nenehno pritegujejo gledalčevo pozornost in ustvarjajo stalno napetost. O Ijubljanski prcdstavi Prav ta napetost in kontinui-teta akcije pa sta pri ljubljan-ski predstavi prav gotovo kon. stantno razbiti zaradi vrste po. manjkljivosti, ki jih pripisujem predvsem režiji. Mislim, da ni treba pisati o tem, kako danes nimamo uspele realistične opere in kako je tematika v največ primerih irealna. V našem pri-meru pa mora ta irealnost pred- stavljati neko celoto, postati mora nekakšna iluzija stvarno. sti, ki prav tako več ali manj podleže neki svoji logiki; prav te, čeprav »neke« logike, pa v režiji C. Debevca gotovo manj-ka. Mesto, da bi se alogičnosti lzognil in jo kot problem rešil, jo nasprotno ustvarja in krepi. Vsa fabula je v delu razvita jasno in logično, tako da je z malo truda mogoče obiti vse alogičnosti, ki so sicer večini opernih del v veliko nadlego in motijo celo gledalce, ki znajo »gledališko« gledati in rezoni-rati. Ta vedra ljudska zgodba je pravzaprav osnovana na duho_ viti ideji vaškega fanta, ki hoče preizkusiti in osvojiti dekle iz sosednje vasif kateri že delj ča. sa anonimno izraža svoje sim_ patije, saj se osebno zaradi oče-ta ne sme pojaviti. Namen mu sijajno uspe, ker je tip vaškega burkeža, ki mu kmečko praz-noverje omogoči, pošaliti se z vso vasjo. Vse to — praznover. je, duhovitost, bistrost in iz-najdljivost — so dediščina, ki v neki meri še danes živi v zaostalih vaseh, v davnih časih, ko je ta narodna pri-povedka nastala, pa je imela veliko širšo in čvrstejšo osno-vo. Zato bi bil tak dogodek res_ nično možen kot prava stvar. nost in ne le iluzija. Tako veselo zgodbo pa ne smemo igrati na način, da ve-žemo šablonsko predstavljanje posameznih razpolož«nj z real-no, mestoma celo naturalistično igro. Zivljenje na sceni mora nasprotno postati nekaka stvar. nost, ali bolje iluzirana stvar-nost. Iluzijo pa lahko gledalci začutijo le podzavestno ne da je pri tem hkrati iluzija in ša-la tudi za igralce, ki nam jo predstavljajo, kar je pri tej predstavi večkrat onemogočilo prepričljivejše vživljanje publi-ke v dogajanje na sceni. Ali ni morda šablona, da sa posamezna dekleta med Djulino arijo (. ..Djula pred hišo mi se_ di.. .) pozibavajo »in Dreivier-teltakt«, kot v kakšni Strausso_ vi opereti, ko je vendar jasno, da je valček liški vasi povsem tuj? Ali je potrebno, da pnde Mičo na sceno ves uglajen in lepo oblečen, ko se ve, zakaj prihaja »prašen razcapan, brez kape, razmršen«? (Razen tega bi bilo potrebno, da Cuden sname prstan vsaj za prvo de. janje in ga ima v tretjem, če mu je že potreben). Ne bi mor-da napetosti dramskega dejanja le koristilo, če bi se Mičo ob prihodu Dome skril in se poja. vil šele ob svojem nastopu, s čim bi opravičili Domino iz-nenadenje in vprašanje ». ..pa od kod si semkaj-le priletel«? Ali se lahko prvo dejanje za. ključi s takim Dominim sme-hom, kot da še veseli, ker ji je Ero tako spretno izmaknil du-kate — ne da bi pri tem na kakršenkoli način pokazala svo_ jo zaskrbljenost zaradi kazni, ki jo od tako razjarjenega Marka neizogibno čaka? Ali taka mL zanscena Mičo—Marko, Mičo— moški zbor (v II. dejanju) ne razbija vsake iluzije možnosti, da je Mičo zares uspel ostati nepoznan in je prevaril vso vas? Ni morda šaJa v šali do-voliti, da reče Mičo pastirčku: »Pomni dobro, glej da mu prav poveš« s tako otroškim glasom, kot da stoji pred njim deček petih let ne pa fantič, po rasti prav gotovo enak Miču? Po. vsem mogoče je, da je pastirček po stasu enak Miču, zato ga mora v tem primeru nagovoriti v drugačnem tonu. Navedel bi lahko še nekaj takih manjših, pa tudi večjih pripomb, mislim pa, da našteto dovolj podpira trditev, da je režija mnogokaj spregledala, oziroma ni uspela predstaviti dramske fabule z adekvatnim nizom dramskih akcij, kalerih vsaka poraja prihodnjo in je izzvana od prejšnje. Dosežena so bila le posamezna, medseboj. no nepovezana reagiranja in podčrtavanje posameznih detaj-lov, z nekajkrat prav cenenimi efekti (Markov udarec po mli-narju Simi), ki temu izrednemu delu spioh niso potrebni. Ne morem trditi, da nr tudi zelo uspelih detajlov, kot je n. pr. ko mlinar Sima priganja zbor in Domo, ki jo Marko podi iz mlina, ali pa ko Marko sredi trga prisili Domo, da pade na kolena. Vendar kljub temu re_ žija ne predstavlja stilno eno vitega in organsko povezanega umetniškega dela ter je pod mvojem ostalih predstav v Operi, Muzikalno je delo zelo lepo pripravil in vodil dirigent Rado Simoniti. V interpretaciji poedi. nih vlog si je dovolil nekaj svobode, karjebiio zlasti uspes. no v premeščanju sforzanda na lahko dobo (v žalostinki Dome »... res mu je hudo na onem svetu...«), s čimer je duhovito pričaran način jadikovanja pri kmetih iz tistih krajev. Morda ni bil najboljši nekoliko širok termpo v recitativno-melodičnem duetu Marko—Mičo, ki je utes. njeval, pa tudi v trenutkih, ko Gotovac groteskno izkorišča pi. hala (II. dejanje), ne bi biJo napak orkester nekoliko zadr. žati, ker preseže pevce, namesto da bi jim v dinamiki konstantno dajal prednost. Posebno preseneča preširok tempo v poznanem zaključnem kolu, zlasti »poco meno«, ki po_ časno sledi »vivu«, kar občutno slabi radost živost in moškost predsvatovskega kola. Izgleda, da to izhaja iz koreografovega koncepta, ki je temeljil na ma_ kedonskem kolu »teškoto«, kar pa }e povsem napačno. Dramska situacija in življenje na sceni kar kipita od poleta in veselja, zato nujno zahtevata živahnej-šega in močnejšega tempa. Ra_ zen tega je res tudi to: za Ma_ kedonijo in njene narodne plese je karakteristično, da prvi ple_ salec pozdravlja z rutico po zrsku, ni pa tako tudi v Liki in Hercegovini. Tudi vriskajo le tisti, ki kolo plešejo ali se vanj vpletajo, nikoli pa oni, ki ga le gledajp. Opaziti je bilo tudi, da je moški del ansambla preslabo uvežban. Vlogo Miča je muzikalno za-nesljivo tolmačil Drago Cuden. (Nadaljevanje na 5 strani) Balet v filmu Balet se je pojavil v filmu zelo zgodaj, že v dobi nemega filma. Prvi poizkusi so bili napravljeni, ko so bili posneti plesi znane ple-salke Lole Fuller. Ti kratki kadn plesa pa so bili posneti s statično kamero in brez namena, da se ustvari nova filmska zvrst. Po zneje se je vnesel balet v film sa-mo kot nekak baletni vložek. Tu-di z nastoporp zvočnega filma se položaj baleta v filmu ni dosti iz-premenil. Prvi pomembnejši baletni pri-zori so bili pnkazani v filmu »Gold Diggers of 1933«. V njern je Busby Berkelev z vozečimi po-snetki oživel ples in približal vi-zuelnost baleta publiki. Sčasoma se je balet uveljavil v filmu, vendar samo kot vložek. Tako je nastala množica revijskih filmov. Skoraj vsi so ostali na nizki umetniški stopnji in nudijo gledalcem le raz-košje toalet in dekoracij (izjemo tvorijo baletni prizori »V kitajski četrti« iz filma »Broadwayske melodije» Vincenta Minnellija). Bližje resnični umetnosti stoji Charlie Chaplin, ki je mimogrede Mladi demobilizirani Amerika-nec ostane v Parizu z namenorn, da bo študiral slikarstvo. Na Mom Parnasu iivi bohemsko živ-ijenje s prijateljem pianistom (Oscar Levant). Njun prijatelj je revijski pevec, ki se rad hvali s svojimi uspehi in srečo v ljubez-ni. Trenutno je zaljubljen v svojo nekdanjo varovanko izza okupa-cije (Leslie Caron). Slikar (Gene Kelly) pa se slučajno zaljubi v isto dekle. Tudi ona ga ima rada, ven-da mu pove, da se bo poročila s pevcem. Ko pevec izve resnico, se velikodusno odpove ljubezni in zgodba se srečno konča. Film »Amerikanec v Parizu«, zasnovan po istoimenski Gersh-winovi skladbi, je režiral Vincen-te Minelli — znani ustvarjalec glasbenih revij. Film je prejel V Ietu 1952 največje ameriško fiim-sko odlikovanje »Oskarja« in s tem povzročil precejšnje presene-čenje med filmskimi strokovnja-ki, ker je to prvi film te vrste, ki je dobil to nagrado. K temu uspe-hu so mnogo pripomogli odlično izvajani vložki, katere je naštudi- Prizor iz filma AMEltlKAiNEC V PARIZU Ob uprizoritvi AGONIJE povedano pravi umetnlk v tej sme-ri in je koreografiral vse baletne prizore v svojih filmih. Ogromen korak naprej sta na-pravila režiserja Michael PowelJ in Emeric Pressburger s filmom »Rdeči čeveljcki«. Umetmsko iz-veden balet in skrajna izraba ka- ral zruni koreograf in glavni iz-vajalec pJesov Gene Kelly z ljub-ko Leslie Caron. Posebno prizna-aje zaslužijo snemalec baletnih prizorov (Johny Alton) in oba scenografa Toulouse — Lautrec in Douanier Rousseau. Izvirna je tudi misel pri realizaciji filma; mere sta največji odliki tega prve- v??ka 'lik.a Predstavlja rekonstruk- cijo Panza po shkah franco-skih slikarjev — impresionistov — Toulousa, Lotreca, Renoira, Utrilla in drugih. Zadnja drama Glembajevske-ga ciklusa vsebuje pravzaprav vse, v trilogiji obravnavane probleme moralnega in materi-alnega razvoja zagrebške »jare gospode« in je kot takšna samo življenjsko logična, zaključna in neizogibna posledica breziz. hodnega položaja, v katerem žive nastopajoče osebe. »Agonija« je tragedija v pra-vem pomenu besede. Strahotna nujnost, po kateri si slede do_ godki na odru, opravičuje lme mnogo bolj kot oba smrtna pri-mera. Vendar pa »tragično« v njej ne raste samo iz življenj_ ske in odrske logike, utemelje-no je mnogo globlje v delu sa_ mem in njegovih estetskih pro-blemih. Od »Agonije«, takšne, fcikršna je, do neprijetne in od-bi.jajoče, pa čeprav vsakdanje zgodbe, je le majhna razdalja, ki jo je lahko premostil samo umetnik »evropskega formata«, kot je Krležo pred nekaj dnevi označil P. Rismondo v avstrij-skem časopisu »Wiener Zei-tung« Lembach, Laura, advokat in grofica so končno sami življenj-sko negativni tipi, ki bi bili v vsakdanjosti odvratni. Na odru, kot nastopajoče osebe, pa ima-jo nekaj onih vidnih splošno-človeških lastnosti, ki nam te osebe približajo, oziroma spro_ žijo in pritegnejo nase psihično sodelovanje. Snov iz preteklosti je postavljena v odrsko seda-njost s tolikšno kreativno silo in tolikšno umetniško verjet-nostjo, da ne gledamo Lembach.a in Laure, temveč živimo z nji-ma, sodoživljamo njune proble-me in njuno usodo. V tem je »klasičnost« tega umotvora, ki preveč intenzivno zaposli gle» dalčev emocionalni svet, da bi mu dopustil neko apriorno sta-lišče, prav tako kot na drugl strani veže tragično krivdo na njen bistveni vzrok, v tem pri_ meru na specifičen družben po-ložaj in na ta način gradi v gledalcu tudi intelektualno ka. tajzo, iz katere izhaja nezaved-no, torej posredno izzvano spo. znanje. Ko je dramaturg sprejel vod-stvo interpretacije, je vsekakor skrbno pregledal delo v njego. vih problemskih osnovah, zato je v tem pogledu izvedba »Ago. nije« dosledna in brezhibna. V kolikor sta oba režiserja (ing. B. Stupica in M. Skrbinšek) sledila dramaturgovi zamisli, sta prav gotovo ustvarila eno red. kih uspešnih uprizoritev v zad-njem času. Pomanjkljivosti so bile po večini tehničnega zna-čaja in spadajo v okvir rednih slučajnosti našega gledališkega življenja. Občinstvo se jim je očividno že privadilo, ali pa je premalo zahtevno, da bi terjalo večjo popolnost. Odrska logika ima namreč do-cela svoje, mnogokrat prav ne-logične principe. Tako zahteva načelo individualne intenzitete, čeprav ga pri nas načelno ne upoštevamo, da -so igralci po intenziteti pravilno razvrščeni, ker je sicer potek odrskih si-tuacij umetniško neverjeten. Posebej še velja to za sodob- no konverzacijsko realistično dramo. In v »Agoniji« poteka režija z zavestnim namenom, poudarja realno bistvo umotvo-ra, realnost prostora, okolja, vzdušja, značajev. V tem pri. meru gledalec še celo ne more verjeti v nujnost Lembachove-ga poraza, če je Lembačh (S. Sever) intenzivneje pričujoč na odru kot njegova nasprotnica Laura (M. Danilova). Naloga režiserja bi bila, zmanjšati silo sugestivnega izraza intenzivnej-šega igralca, če slednji nastopa v vlogi šibkejšega partnerja. Le tako se namreč more izraziti dejanska nujnost v svojem no- tranjera, globljem vzroku. In vse, kar ni nujno, je na odru odveč, je nerazumljivo in ne. verjetno. Tako na primer ni jasno, za-kaj odide Laura ob Ivanovem obisku (I. akt) za trenutek s prizorisča. Iz prikrite jeze? Ljubimka v jezi, vendar se ni_ koli ne umakne, razen če pri-čakuje, da bo predmet njenega ogorčenja prišel za njo. A iz. vedba takšne domneve je za oder le preveč komplicirana in je ni mogoče zaznati, saj se gle-dalec uživlja v zanj vsakdanji svet. (Nadaljevanje na 6. strani) ga res baletnega filma. Zgoraj na-vedena režiscrja imata dovolj po-guma, da eksperimentirata in ta-ko odkrijejo v njunih filmih ved-no kaj novega in osvežujočega. Film »Hoffmanove pripovedke« (videli ga bomo v bližnji prihodno-sti) je delo istih dveh rcžiserjev in pomeni ponovni napredek. Vse-bina Offenbachove opere je spre-menjena v balet in naši znanci iz »Rdečih čeveljčkov« nam v ples-ni formi tolmačijo arije, ki jih po-jejo najbo!jši pevci. (O ff!mu bb-mo še natančneje pisali, ko bo na sporedu naših kinematografov.) Ker je prejšnji mesec v kinote-ki predvajano glasbeno komedijo »Amerikanec v Parizu« z uspeli-mi baletnimi prizori videlo le raa-lo število študentov, bom zato bralce seznanil najprvo s kratko vsebino. Baletni filmi so se torej uvelja-vili in njih število vedno bolj na-rašča. Prednjačijo vsekakor An-gleži, ki snemajo »Labodje jeze-ro«, pa tudi Francozi so pričeli snemati baletni film »Giselle«. Zelo zanimiv poizkus pa je bil, ce bi se nasa fijmska pofljetja od-locila za sncmanje' balctncga fil-mz, saj nam ne primanjkuje nacio-nalne snovi kot so n. pr. »Vrag na vqsi« od Lhotke — Mlakarja ali pa Hrističeva »Ohridska le-gcnda.« Tudi dobri interpreti bi se našli, pa čeprav mogoče ne za dolgometražni film, ampak za za-četek samo za kratek baletni film. F. V. V amefnlškega filma SCENARIJ IN REŽIJA: BOJAN STUPICA KAMERA: IVAN MARINČEK GLASBA: BOJAN ADAMIČ tV GLAVNIH VLOGAH: MIRA STUPICA STANE SEVER VLADIMIR SKRBINŠEK BOJAN STUPICA STUDENTJE, OGLEJTE SI NOV UMETNIŠKI FILM! Bter. 1 •TBIBUNA« RTKAN S Š P O R T J fjudo — šport? Anketa iyTribunefifi Ali naj osnujemo lastno društvo ali pa naj svoje društvo priključimo ODREDU? Anketa Tribune o športu je po-kazala, da med nami šport še ni zamrl. Obratno! V prispevkih k anketi smo čitali že nekaj kon-kretnih in objektivnih predlogov, vendar bi problemom prišli še bolj do dna, če bi prisluhnili pogovo-rom posameznikov in skupin, ki razpravljajo o tej anketi bolj ži-vo, kot utegne misliti uredništvo m na.l\ bralci spJoh. Kar sem sliš^l do sedaj, se da povedati z eno besedo: Hočemo svoje društvrt! Mišljenje pisca članka o študentskem nogomet-nem klubu ne more zadovoljiti večino študentov. Združitev naše-ga nogometnega kolektiva s ŠD Svobodo se mi ne zdi primerna in logična. To bi pomenilo, da spet ostanemo, brez svojega kluba. Ma-terialne težave nas ne smejo za-vesti k nepravilnim sklepom. Ka-kor je meni znano, je ta klub še mlad in tudi materialno shb, zato dajem svoj konkretni predlog za rešitev tega vprašanja. 1. Ustanoviti je treba Akadem-sko športno društvo r vsemi sek-cijami, za katere je med študenti zanimanje. 2. Po ustanovitvi bi bilo mogo-če, da se združimo z enim izmed močnih žportnih društev v Ljub-ijani. Da je moj predlog upravičen, ga bom poizkušal obrazložiti. Z AŠK - pokalni prvak Košarkarji ASK so že tretjič osvojili pokal Košarkašlce zveze Slovenije in si ga s tem pribo-rili v trajno last. To pokalno prvenstvo je od dosedar.jih naj-bolj uspelo. Nastopila je cela vr-sta ekip, ki šele stopajo v naše športno življenje, poleg naših najkvahtetnejših ekip. Zmaga ASK je več kot zaslu-žena, saj so naši tovariši prav z lahkoto premagali vse nasprot-nike. Največ zaslug za tako ve-lik uspeh imajo: Skerjanc, Kri-stančič, brata Serbec, Pavlovič. Fugina \n drugi. Prav gotovo so-di naša ekipa med najboljše v naši državi. V prihodnji sezoni, . . . in strelci Odbor ASD odgovarja V zadnji stevilki »Tribune* je izsel člunck »Strelci ne delajo prav*. Ni nas namen, da bi kakor koli poizkusali opravičiii napake, ki so se pojavljale pri tremngib. Trditve, ki jih »prizadeti stroj-nik« navaja, so upravičene in so bile it pred objavo njcgovega ilanka večkrat na dnevnem rcdu sej odbora ASD; kljub temu mo-ramo ugotoviti, da se stanje zdaj ni mnogu izboljsalo. Kje je torcj krivda? ASD je do sedaj nedvom-no dcsegla žc lepe uspehe in je danes ena najboljših strelskih dru-iin v Sioveniji. Vendar jc to naj-več zasluga lekmovalcev, ki so se strclstvu us z vso vncmo posvetili in ta šport že več let goje. Razen tcga dclaju aktivno v odboru dru-iine in drugih fizknlturnih orga-ganizacijah. Razumljivo jc, da je za zirnske treninge z zračno pusko odbor ASD dolocil trenerje iz nji-hovih vrst vsaj za ta čas, dokler ne bi prevzeli tehntčnih poslov sami novinci. Tekmovalci bi se nadalje nudili pomoč pri treningih, na niih pre-našali svoje znanje, skratka oprav-Ijali delo trenerja. Zaradi preobre-menjenosti pa pri tcm ne bi bili strogo vezani na urnik. Vedeti je namreč treba, da nima nobena strelska druiina vsak dan trenin-gov, kot jc to primer pri nah in če dodamo se to, da opravljajo vse posle (tehničnc in druge) samo cdborniki, bo vsak uvidel. da ni prav nic nenavadnega, če je prislo do nerednosti, ki jih kri-tizira tovaris s strojne fakultete. Njegov clanek naj bo vzpodbu-da za vse, ki so res s srcem pri strelstvu, da nam pomaga odpra-viti napake, razuriti nase vrste, doseči delavnost tned članstvom, in tako pridobiti vrste novih tek-movalcev, ki bodo častno zasto-pali naso druzino. Znano je, d<\ so nasi reprezentanti večinoma absolventi, ki bodo komaj se ka-ko leto na Univerzi. Zato je pO' trebno, da se tudi tisti, ki so se morda sele pričeli ukvarjati $ tem sportom, z vztrajnostjo posvetijo trcningom. Dobro organizacijo teh pa bomo dosegli, če bodo od-boru pri delu pomagali vsi člani, ali vsaj tisti, ki jim strelstvo ni zgol) zabava. Ni dvo?na, da je med studenti za ta šport zanimanje in da so nerednosti marsikoga odbilt. Res je, da nosi za to krivdo predvsem odbor, trdimo pa, da bi ta s po-močjo ostalih članov lahko znatno bitreje odpravljal napake. Zaradi vclikega števila studentov ima ASD se vedno premalo članov. S kritiko in skupnimi prizadevanji bomo prav gotovo dosegli, da ASD ne bo slovela samo po dobrih re-zultiitih, arnpak tudi po aktivno-sti, Uevilu članov ter notranji organizacijski trdnosti. Odbor ASD ko bo zopet enotna zvezna liga, lahko pričakujemo od naših ko-šarkarje/ lepe uspehe. Vrhunec tekmovanja za pokal-no prvenstvo Slovenije je bila tekma med ASK in Zelezničar-jem. V tej tekmi je ASK pokazal vse odlike prvorazrednega košar-karskega moštva. Hitrost, točni meti na koš, dobra kondicija in moderni sistemi, to so odlike, ki smo jih mogli videti r.a tem turnirju. Ceprav nekdaj dobra ekipa Zelezničarja je v tej tek-mi popolnoma odpovedala pred hudo premočjo ASK. Stevilčni rezultat 73:30 v korist ASKf j« vse preveč zgovoren. Končni vrstni red: ASK, 2elez-ničar, Branik, Zelezničar itd. Nata stre s trov z zaprekami, za 1. 1952 je osvojil tudi naslov držaivnega prvaka v teku na 100 m. Za Lorgerja je glasovalo 82 novinarjev. Po nekaj glasov so dobili še: Tine Mulej, Janez Pol-da, Sonja Rozman, Marica Ho-čevar, Mirko Cok, Miha Cerpes, Ernest Aljančič, Jože Bručam, Stefe Janko in Srečko Polak. dovolj velika, predvsem med igralci, ki so igrali lani na med_ fakultetnem prvenstvu. S pra-vilnim razumevanjem vseh so. delujočih uspeh ne bi izostal in Akademski nogometni kJub bi pripomogel k dvigu te športne panoge v Sloveniji. V konku. renci se kvaliteta izboljšuje! Ekonom Strelske iekme na ekonomski fakulieti Na ekonomski fakulteti smo 21. januarja priredili za vse slu-šatelje strelsko tekmovanje z zracno puško. Tekmovanje so priredile grupe predvojaške vzgoj-e — puške in ostali pribor nam je dala na razpolago strel-ska družina »Bratje Rozman«. Na tem mestu se jim prav lepo zahvaljujemo, zlasti pa tov. Hav-liček Janku in tov. Cošu, ki sta vodila in ocenjevala tekmo-vanje. Obilna udeležba (frekmovanja se je udeležilo 71 slušateljev) in zelo dobri rezultati nam pri-čajo, da so med ekonomisti dobri strelci in da si takih tekmovanj želijo š« več, po možnosti v vseh položajih. Na prihodnjih tek-mah, upamo, bo število slušate-ljic večje, saj jih je tokrat tekmovalo samo 8. Rezultati so naslednji (od 100 možnih krogov): 1. Havliček Janko (II. letnik) 90 točk; 2. Lapajne Vera (II. let-nik) 86 točk; 3. Vidic Andrej (I. letnik) 82 točk. ,-La—ot Besedi sta japonstkega izvora: jiu-jitsu pomeni mehko, neino umetnost, judo pomeni mehko znanost. Vzdev&k m^hak, nežen ni naključen. Po stari japonski pravljici je neki zdravnik opa-zoval drevesa v vihar>u. Ceš-njam so se zaradi trdote m ne-gibčnosti veje lormle, a vrbove Sn se lepo prilagodile vetru in vzdržale vihar. Iz tega je jiu-jitsu potegnil svoj nauk: »Upog-ni se, pa boš zmagal!« Danes je meja med jou jitsu in judom točno določeaa. Jiu jitsu je saino oibramba. Z zna-njem tega in s spretno uporabo primernih prijemov se lahko na videz slabotnejši obrani n€pri-jetnega napadalca. Za primer naj služi obramba proti davlje-nju, no-žu, paiici, in udarcem. 'Velja načelo: »Ne boj se niko_ gar, ka te napade v krogu dveh metrov.« Judo je pravi Sport. Na. Ja» ponskern, Franciji, Nemčiji, Ita-liji in drugih zahodnih deželah ima že mnogo članov, ki delu-jejo v klubih, a na Japonskem ga vad:ijn v okviru sDloš.n<» te-lesne vzgoje že na šolah. Dunaj in druga mesta imajo celo visiK. ko šolo juda. Praktično ga upo-rabljajo v wjski, mornarici in. p več sistemov, med terra najbolj »K«no« sistem. Ta ja-ponski miiinister je obdelal vr-sto prijemov in jim dal sistetn, Vzrok za hitri razvoj judi je v času po I. svetovni vojnd in Simultanka s. Pucom Lep uspeh naših šahistov PISE NAS SAHOVSKI DOPISNIK TOV. GABROVSEK To je rezultat simultanke, ki jo je odigral mednarodni moj-ster Puc proti študentom UnL verze, MVS in TVS na 30 des. kah. Simultanko je organiziral upravni odbor LUSKa, sodelo. vali pa so tudi študenti, ki niso člani kluba. Stiri ure je trajala ogorčena borba v veliki preda. valnici na Grabnu. Studenti so nudili močan odpor našemu prl. znanemu mojstru. To aokazuje tudi dejstvo, da po eni uri bor. hč ni bila končana še nobena partija. Potek simultanke je sprcm. ljalo tudi precej vnetih kibicev. Največ se jih je zbralo okrog edine šahistke Kokolj Majde. Proti taki preinoči se je težko boriti, zato je uiojster liitro pri. stal na neodoločen rezultat. Ta. ko so študenti ob vsestranskl podpori kibicev marsikje spra. vili mojstra v zagato. Kar osem_ krat je moral položiti orožje. Zmagali so: Ramšak, Silan, No. Kaj menite smučarji? V premislek Univerziteincmu odboru Prijatelji smučanja se gotovo spominjajo, da so bili v semestral-nih počitnicah pred tremi ieti or' ganizirani itcvilni smučarshi tečaji za studente. Ti tečaji so zajeli pre-cejšnje 'stevilo smučarjev, med ka-terimi je bilo mnogo začetnikov. Vsak smucar mi bo potrdil, da je smučanje šport, v katerem ne morvš napredovati brez strokov-ncga vodstva. Tako so tisti tova-risi, ki so v omenjenib tečajih pr~ vič stopili na smučke, ostali na eden glavnih in tudi najuspeš- ni?M stopnji ter so bili v nasled- nejših organizatorjev strelskih tekmovanj. Studenti ljubijo strelski šport, saj se v tem špor. tu izživlja razmeroma veliko število študentov, in to vkljub Ero z onega sveta (Nadaljevanje s 4. str.) V tej vlogi pa se mora osvobo_ diti tendence, lirsko barvati ira_ ze, &aj so njen pretežni del po smeh, kljubovanje in šala, kar zahteva več možatosti in duho-vite ostrine, to pa Cuden kljub mehkobi svojega organa prav gotovo zmore. Obe Djuli (M. Mlejnikove in M. Polajnarjeve) sta bili igralsko in pevsko za_ nimivi, vsaka na svoj način. Doma Elze Karlovčeve je bila tonsko mehkejša in igralsko utnirjenejša, medtem ko je M. Kogejeva tako tonsko kot igral-sko veliko bolj težila h groteski; (z vzkliki »iš, iš« se v Liki le ko-koši preganjajo iz dvorišč, ne pa tudi dekleta). Najuspešnejša lika pa sta bila prsv gotovo Marko (F. Lupša) in mlinar Si-ma (M. Dolničar). F. Lupša je s svojo mimiko in predvsem hojo prepričljivo dočaral lik po_ staranega kmečkega gospodarja, ki je v svoji notranjosti poln razgibanosti, pa ga telo več ne posluša. Razen uspele igralske kreacije je M. Dolničar pokazal tudi zelo lep glasovni material, ki je še posebpj prišel do izra. za v drugi ariji, s katero tolaži Djulo. M. Merlsk ne ustreza povsem po karakterju svojega glasu vlogi Marka, čeprav je sicer dosegel uspešno kreacijo. Pastirček Vande Ziherlove je v primeri s Sonjo Drakslerjevo v isti vlogi pokazal in skrival ve. liko več otroške radosti in na-gajivosti. Scenografija inž. arh. E. Fran. za daje vse možnosti za uspešno rešitev režijskih problemov v zvezi z dramskim zapletom. Mor. da so mlini postavljeni nekoliko previsoko (za vsakega mlinarja bi bil velik napor, nasuti vanje žito), omogočajo pa Miču uspeš. no skrivanje pred Markom in zborom. Morda ni najprimernejši Mi-čov kostim (I. dejanje) in tudi ne prava ogledala, ki jih imajo trgovci (III. dejanje), ker so njihovi odbleski na horizontu — nebu — nekaj, čemur se je trefca vsekakor izogniti. Ce bi se držal režiser ob »Eru« istih principov, s katen_ mi je napravil iz Verdijevega »Falstaffa« eno najboljših pred-stav (kar bi bilo za »Era« še razumljiveje, ker nam je ta te. matika poleg vsega predvsem geografsko bližja) in če bi nam koreograf pričaral značaj in temperament balkanskega kola, ne pa mlačnega norveškega ple-sa, bi lahko bila to ob tako so. lidni glasbeni spremljavi in do_ bri scenografiji vsekakor pred-stava visokih umetniških kva-litet. * V petek, 16. januarja 1953, je gostoval v vlogi Miča prvak zagrebške opere, tenorist Noni Zunec. S svojo igro nam je zelo prepričljivo prikazal lik tega norcavega kmeckega ianta, ki z neprestanim poigravanjem in duhovito šalo s svojo okolico končno le pride do zaželenega cilja. Vendar ne gre za prav nobeno poigravanje v trenutku, ko Djula vsa solzna zapoje o svojih čustvih, z žeJjo, da bi ganila trdosrčnega očeta. V tem trenutku Mičo na svoj način so-čustvuje z Djulo, ki je takrat z Markom središče dramske akci-je, zato se nikakor ne sme nor_ čevati iz Dome. Noni Zunec je vlogo pevsko interpretiral z ve-liko lahkoto in pokazal, da ne zahteva neprestanega rtiaksimal-nega izkoriščanja polnega glasu, zaradi česar tenorji večkrat be-žijo od nje, temveč da se da tudi z mezzo_vocem povsem do-čarati Mičova bogata psihološka razpoloženja. Tako igralske kot tudi pevske kvalitete postavlja-jo Nonija Zunca v prvi razred jugoslovanskih opernih umetni. kov; želeli bi le, čimprej ga spet slišati v vlogi, ki bi mu dajala več možnosti prikazati vso gla_ »ovno lepoto in pevsko kulturo, aa kateri je tako bogat. _lid_ njih zitnskih sezonah prepuščem sami scbi. Kdo bi jim zameril, če so $ svojo »stilno vožnjo* vzbujali veselo pozdrnost gledalcev in osta-lih izurjcnib smučarjcv. Smučarskib tečajev v gcrah v tako mnoiiini obliki naibrže ne bomo kmalu doživeli, ker pač zah-tevajo prevelike izdatke. Mislim pa, da bi kljub temu lahho poii~ vili zitnski sport na Univerzi, če bi izrabili vse moznosti in or-ganizirali začetniiki in nadalje-valni smučarski tečaj. Ta tečaj bi bil Uhko kar v Ljfbljani, saj so snežne razmere ugodne. Minula sezona je bila idealna, pa $e ni nihče spomnil na to. Ljubljana sama nima posebno ugodnih te-renov, vendar pa bi se v ncpo-srcdni bližini mcsta ndsel prime-ren kra), kamor bi studentje pri-hajali smučat ob sobotah in nede-Ijab. Cutovo bi bilo za te tečaje dovolj zanimanja. Želeli bi, da o tcm predlogu razmišljajo tovarisi, ki so odgo-vorni za šport na Univerzi, saj je tzvcdljiv brez denarnib in mate~ rialnih sredstcv. R. M. »TRIBUNO« vak, Roblek, Radovič, Pehovlč, Podkrajšek in Verk. 14 študen. tov je doseglo neodločen rezul. tat. Po končani simultanki se je mednarodni mojster pohvalno izrazil o kvaliteti šaha na UnL verzi. Pripomniti moramo, da proti mojstru ni nastopilo prvo moštvo LUSKa, od 13 prvoka-tegornikov pa so igrali le štirje. Mojster Puc doslej ni izgubil še nobene simultanke. Vesti LUSK : Domžale 18. januarja je kombinirana ekipa LUSKa premagala moštvo Domžal z rezultatom 5:3. LUSK.ovega brzoturnirja za januar *e je udeležilo 27 igral. cev. V finalu sta zmagala prof. Sivec in Grosek (pravo) pred Silanom (gradb.). Smučarske iekme cjeologov!? Ze ves teden pred tisto nede-Ijo 25. januarja se je na geolo-giji govorilo o smučarskem pr-venstvu geologov. Kje naj bi bilo? V Kranjski gori, na Kr-vavcu, na Katarmi, vse te kraje so predlagali. Sogiasno so spre-jeli sklep, da naj bo prvenstvo na Toškem čelu pod fcitarino. Množice gledalcev niso bile za-želene, pa tudi finančni razlogi govore za ta predlog. Ob 7. tiri zjutraj zbor pred Evropo. Prišla je samo ena geo-loginja in še ta 10 min. pre-pozno, a še vendar prezgodaj. Ker ni bilo nikog.^r, je seveda odšla. Vodji tekmovanja, ki je prisopihal še kasneje, se je v Siški priključil še eden, ki je vzel stvar »zelo resno«. Pogumno sta nadaljevala pot, misleč, da jih v St. Vidu čaka vsa geolo^a elita, a bila sta bridko prevarana. Nekdo je že v zadnjem trenutku prispel na mesto tekmovania, a je bila tekmovalna lista že zaključena. Z^ito je vozil izven konkurpnce. Rezultatov tekmovanja žal še ne moremo objaviti. ker se omcnjena dva tekmovalca nista zedinila za prvo mesto. Omenimo nai že, da so ffeo logi poizvedovali za štoperico! še prej, po rusko.japoin.skii voj-ni, ki niso dovoljevale prercia^a-nim državam oborožitve. Aktiv-nim judo iportnikorn s« je dvig-nila samozavest do stopnje, da bo zmagal brez ornžja. Gotovo se ga poslužujejo tudi imetniki oruzja, kajti vgaxdo ve, da tajne po4icije po vsem svetu v veliki meri nudijo svcvjim ljudem pra.ktičen pouk hladne borbe. Nikakor ni preegodaj, da tudi v nasi državi dsmo terou šptirtu širok razmah. Skušejmo doseči samo toiiko, koliikor drugod že majo in jiu jitsu in judo se bo kot enakovreden partiier uvr-stil med boks, tenis, n<»gomet, wateroo!o itd. — m*d športe, ki so tudi drugod nastali in so pri nas našli širok odtziv in mno-žičnnst. Na Hrvatskem je tre-n-utno 5 klubov m razen kluba Mladosti, so vsi tako ml*di kot je Ijubl.ianski Studentski jud«x. klub. Vsi s« bore z začetnimi težavami. Usp«h je ragotovljen, U>ča podiprimo jih Rek\uziti za judo so blazitie, ki jih imajo po telovad-nicah ^n kimono obleka, nara-jena iz močnega piatna. Judn je Sport, ki ima svoja pravila. Za dva nasprotnika je preizikušnja tele»nih lastnosti in duževnih premočii. Gledalcern pa nudi estetičen užitek. Pre-senečaju mo« i,n hitmst. Navi-dezno ra.vnotežje iai enakost dveh pretrga dobro izveden pri-jem, ki se po učinimo na cesti, v pre* tepih, ki s<> pikgosti med vinje-n'mi. Nasprot.nika (idtrgamo od sebe in ga vržemo. S tem o*nov-nim na^inom jiu jitsar res.no abr&čuna z vsiljivcem in niso redki zlomi kosti, pretresi, ome-dlevica m celo smrt. Nastane vprašan.je, zakej naj se pri nas opredHinru:? Odioči-tev za judo je lahka in narav-na. V sili juriist pr^v lyhko P^-staove grob in kar paziti mora-mo, da v šiportnem smislu osta-ne mehak in nežen. Ni nikako naključje, da so v Sloveni.ii prvi stalni klub U4ta-novili študenti. Gre za prnzade-vanje Zveze študentov, da v svcjih vrstah poživi in ustvari vsakršno zdravo športno delova-nje, med katerimi košarka, strel-stvo, Jah in dr. že dlje časg do-kazujejo, da je temu tako. Prihodnjo pomlad bn v Za-grebu prvenstvo v judu. Zanj se bomo pripravili. kakor tudi za ostala propagandna srečanja. 2e da»nes js pereamba in obhejilo, poljubi in kJečanje, povešene oči in hinav-čina. O presveta klerikalna morala, kako dobro te poznamo! Spustite me noter! Nikar ne hitite, saj v KOMU-NI po veleumnem preioneno-vanju te kino-kleti, vse filme predvajajo vsaj tako dolgo, ko-likor je trajala Pariška komuna. Saj so Knjigo o džungli dali iz izložbe, šele ko je strašni tiger Sir-kan opraskal nekaj gledal-cev v prvih vrstah. A sedaj je prišel PREKLETI BEGUNEC m VELIKO REKO in bodimo brez skrbi vsaj za mesec ali dva ... Ce bi v Holywoodu vedeli, kakšno je pri nas zanimanje za ameriške filme, bi nam prav gotovo podelili Oscarja za Fir-bec. Saj morda nikjer na svetu ni tako, da miličnik hodi s »ku-no-sprevodnico« po dvorani in, ko ugašajo luči, »izmetuje« vse filma žejne, ki s0 se hoteli ile-galno udeležiti predstave. AME. RIKANEC V PARIZU je bil v Ljubljani ]e za izbrane, ki jih je imela Kinoteka »čast pozva-ti« za 160 din. In ljudje so kle. čali pred možem postave ter 8 povzdignjenimi rokami prosili naj jih za božjo in vražjo voljo le spusti noter. Toda, čeprav mu je godilo, se njegovo srce ni filmsko omehčalo ... In Ame-rikanec iz Pariza je bil v Ljub-ljani le 20. januarja in nikoli več... Baje! Sliši se in govori! Toda zelo zaupno in šepetaje. Niko-mur ne povejte. Sovražnik po-sluša... Pripravlja se veliko filmsko presenečenje. Podjetje »RE2I-FILM« bo predvajalo vse »nemoralne« in za otroke ter odrasle neprimerne scene — odrezke iz številnih filmov, ki smo jih videli v zadnjih letih. Zelo redka prllika. Nekatere predstave bodo ssimo za ože-njene moške. Skrajno nemoral-no: Eroll FIyn v samih spodnjih hlačah in Vivien Leigh v ney. lonu. Morda bomo videli tudi film MANON, ki ima že slo-venske podpise in je dobil med-narodno nagrado za nemoral-nost. Sklepamo, da igralcivtem filmu sploh ne nastopajo oble. čeni, ker filma v celoti niso predvajali javnosti. Za študente bodo posebne predstave, po že-Iji tudi na domu. iStudentom bo dovoljen dostop tudi na cenzur. ke, ki se vrše v Mahničevi grob-r.ici. Prijave sprejema Film. Univ. Klub. Poizkusite se enkrat! STENICA. Naš sobotni večer Trije elektrotehniki. Gozdar-ka. Dva či.sta filozofa, Psiholo-ginja. — Dve ekonomski: za-ključena družba! Zagrnili so otona in pričel se je »hausbal«. Najmlajši elektrotehnik je vrtel gunib na radiu, ker je bil ne-ple&alec. Plesalii so in pili, a niso bili pijani, ker so pojedli polno steklenico kislih kumaric. Ob treh je alkohola zmanjka. lo. Elektratehnika sta živahno diskntirala o »cvišnih« ter ba-rantala za »velnšaltar«. Naj-mlajši je zaspal. Gozdarka je klečala na stol ter zaman vr_ tela gumb sprejemnika. Ne-skonono hreščanje. Cisti filozof s črniimi brki je objemal svetlo-laso ekonomko okoli pasu in ji »sentimentalno« nekaj razlagal, slišati je bilo le beseede... eti. ka, Hegel, filozofija poljuba, Plaiton, atcolutina zvestoba ... Drugi čiisti filozof, ki je imel čisto svetle laee, rdeče trepakii-ce in zelenkaste oči ie scdel med psihologinjo in drugo ekonom-ko ter jima polglasno prepeval »Siraka strana maja radnaja« ter zatrjeval, da bo poleti na vsak na6i'n pobegnil čez mejo — v Albanijo! (Premalo- kumar je pojedel in vino se ga je po-šteno prijelo...) Ko je starejši elektrotebnik nekaj ur pozneje insceniral »kurcšlus», je čisti fi-lozof s črnimi brki naglas po-ljubil ekonomko i-n ona njega... reklo je cmok in cmok, kot ta_ krat ko je Krjavelj hudiča na dvoje presekal. Bila je terrma noč in luna je s srebrnimi žarki zlatila borove iglice v parku. Vse klapi so bile zasnežene in odpadla je možnost sedenja. Ho-dila sta počasi, se držala za ro-ke in malo govorila, Daleč so žarele luči mesta. — Ti moj »srebrni bajer«, ji je dejal nežno in jo božal po rdečih lasefo. Stala sta v senci zasmežene smreke, tesno drug ob drugem in njene oči so bile kot vijulični tolm.uni ljubezn«. Ni odgovorila, bilo je prelepo. Termometer na steni, skozi kar tero vodi cev centralne kurjave, je kazal —H,l stopinj Celzija. Vsakič, ko se je za&mejal, ga je zazeblo prav do želodca. Skrip-ta so ležala na tleh. Zamaščeni peti zvezek Svejkovih dogodiv-ščin je tiščal k nosu in se v cnako4. isto kot ^O, rodo-rarno, 75. reznik, 76. Telika sihir-ska reka, 77 kratica za vipravno ennlo, 7« nnjvočji se^al«^, 40. pes-niška figura, 42. cem. V poštev pridejo tovariši, kl so najboljši člani Zveze študentov s širokim obzorjera, dobro razgledani, s precejšnjim poznavanjem zgodo vine in kulture ter geografije Jugoslavije. Resni reflektanti naj sc prijavijo sekretarju Univerzitetnega odbora. Cas zaposMtve bo trajal od konca maja do sredlne septem-bra. Zaslužek bo omogočil, da si vsak pribrani nekaj za študij v Jesenskih mesecih. Unlverzltetni otfbor V agoniji (Nadaljevanje s 4. strani) Morda je osrednji tehničnl problem vsake uprizoritve »Agonije« vzbuditi v gledalcu grozo nad usodo obeh tragičnib. junakov. Njuna usoda pa je v družbenem položaju pogojen propad. Zaradi podzavestnih dejstev, ki jima jih narekujejo okoliščine, in značaja pozablja-ta na objektivno resničnost svo-jega deklasiranega življenjske-ga položaja. Ta, dramatsko do* bro pripravljen zaplet, se tako stopnjuje v tesnobnem pričako. vanju Lembachovega samomo-ra. Sever je to poslednjo Lem_ bachovo gesto izvedel s psiho-loško preciznostjo, v naglici, ki edina dopušča omahljivcu tak-šno dejanje. Nasprotno pa M. Danilova v prvem aktu ni za-dela tona varane žene, ki sa. ma vara in sovraži moža, ki ji je že teden dni po poroki za-grenil življenje. Ve6 trdote, na-veličanosti in nemira v njenem nastopu bi nujno moralo ute-meljevati potek prvega dejanja. V drugem aktu pa je prikazala l^auro z vso intenzivnostjo svo_ je igre, tako da je mnogokrat prekrila nekoliko melodramatsko razpoloženje v prizoru, ki vsaj v svoji končni fazi zaradi pre-majhne napetosti ni terjal nje_ ne odločitve, izvirajoče iz nje-nega značaja. Milan Skrbinšek je podal v vlogi doktorja Ivana prav go_ tovo najuspešnejšo in najbolj enotno kreacijo celotne pred-stave. Bil je spreten, v bistvu od vseh nastopajočih najbolj korumpiran, a vendarle na zu_ naj simpatičen, preudaren ad-vokat, ki ima edini od »jare gospode« ono nujno potrebno spretnost in sposobnost, ostati na površju in vsaj začasno ob. držati del svoje moči in vpliva. Takšnega si je zamislil Krleža, seveda ne brez takrat aktualne politične osti. Vloga baronice (M. Nablocka), ki si po sili ra-ziima sama služi svoj kruh, te ostarele lezbike, nemirne in ne. urejene prikazni, je bila docela epizodna. V mučnem razpolože-nju Laurine delavnice je učin_ kovala prisrčno-smešno ter tako neprijetno in preveč opazno prekinila enotno linijo tragič. nega vzduSfja. Sicer resnično velika in še danes nenadomest-Ijiva igralka, tukaj ni uspela. Dopjsujte v naš list 87, naziv (narobe), 88. del pluga, 89. število, 90. vtsta pesmi, 92. ne poseduje, 94 pravoslavna sveta po-doba, 93. moško ime, 96. seiukaj, 97. otok v bredozemskem morju, 99. niti ene, 101. staroslovausko mesto na ofoku Rujana, 103. umetno naprar-l.jena vodna pot, 105. glavno mesto f>ropske države, 107. švicarski na-rotlni junak (fonetično), 108. podoba, 110. razdobje, 111. mesec. 112. 5pan-ski spolnik, 114. moško ime, tudi vrsja čaja, 116. lošč, 117. oče, 118. moč, 119. označba za enote moči, 120. naša fovarna avtoraobilov. 122. tilii, mnlčeči, 124. grška črka, 126. pijača. 127. izraz pri nekaterih šport-nih igrah, 128. angleSki zunanji mi-nisler, 170. žensko ime, 172. clrobci, 134. prifok Marico, 135. ženska fri-zura, 136. beležke. 137. letoviško moslo v Fnjradinu, 178. južna trdo-listna tastlina, 179. neotesanec, gorjaiicr, Navpieno: 1. ilalijanski skladatelj, 2. držiiva v prednji Aziji, 3. del slovenske Koroške, 4. del kolesa, 5. borilni prostor, 6. kapitalistična ve-lesila, 7. romanski splonik, 8. prcd-log, 9. vrsta zetnlje, 10. srbsko moško ime, 11. osebni zaitnek, 12. grška i"rka, 13. ino.ško ime, 14. mesto ˇ lstri. 15. grška črka, 16. upravna enota, 17. preraiki, 18. mesto ob per-zijskera zalivu. kjer so velike rafi-nerije, 21. žuželka, 27. rcka v siari Srbiji, 25. monarh, 28. židovsko moško ime, 29. stran, 71. vrsta apnenca, ki se izloča predvsem v podzemeljskih jamali, 77. riraski bog ljubezni, 36. časovna pnota, 37. gora, na kateri so po Ijudskem verovanju imele čarovnice svoje sestanke, 39. žensko ime, 41. koralni otok, 47. Ipkoča voda, 44 vlit, 45. ttalijanska denarna enota (narobe) 46. židovsko žensko irae, 48. gora v Slavoniji. 50. pristanišče v Arabiji, 52. naše indu-strijsko mesto, 57. edpn od gričev v starem Rimu, 54. erfen od ^TičeT \ starpin Rimu, 56. frora v Kaliforniji, na kaleri je nnjvpčji astronnrnski observatorij na svetu, 57. aparalura, 59. izobčenje, 61. sladkovodna riba, 64. nakovalo, 66. senčnica, b" so-rodnik, 68. naše največje električno podjelje, 70. število, 7J. veznik, 74. stanovsko drnštvo Iphnične infpligen-ce, 82. dpl gledali.šča, 84. zavoj, 86. slonov zob, 87. istotak. 88. telesna poškodba, 89. skupina nieliurčkov, 91. najnianjši dplec elementa, 93. židov-sko moško ime. 95. pritok Save, 96. pritok Une, 97. bebec, 98. turški vzklik, ki pomeni milost. 100. zagun, 102. slovenski ppsnik, 103. srpsko mesto v Bački. 104. vrsla blaga za obleke 106. glavno mesto južno evropskp državp. 111 dplavec ko-vinske stroke, 113. moško ime (okraj-šano), 117. žensk/> imo, 118. plod, 119. Hel noge, 121. atletska disciplina, 125. žensko ime. 124. žpnsko ime, 125.-predplačilo, 126. zpnipljska ožina na Malajskcm polotokii, 127. ni lačen, 129 kpmični simbol za kovino, 171. meTska enola za površino, 1^2. kraj v Siriji. kjpr je Alcksander Veliki sijajno zmagal. 177. vas pri Ljnbljani, 174. medmet. 135. merska enota /a napetost. PRI NAKUPU LABORATORIJSKIH KEMIKALIJ, STEKLOVINE IN VSEGA LABORATORIJSKEGA PRIBORA, NUDI VISOKOŠOLCEM PODJETJE TRG REVOLUCUE 15 SPREJEMAMO TUDI DIREKTNA NAROClLA ZA UVOZ