NemškutarsMm kmetom v premislek. Volitve so pred durmi, in kmet ima dobro vedeti, koga naj voli, kajti odkar cesar zakonov ne dela več sam, ampak z ljudstvom skupno, in sicer po poslancih, \e od volitve odvisno, kako se kmetu godi, ali dobro ali hudo. Če so zakoni takšni, da kmeta podpirajo, se temu-le godi dobro; zakoni pa, kakor predobro vemo, rayno tako lahko kmeta zatirajo in tiščijo v propast. To je tedaj, če so napravljeni le takozvanim uživajočim stanovom, zlasti uradnikom, častnikom in trgovcem v korist; kajti uživajoči in pridelujoči del prebivalstva, in to je kmetski stan, sta v državi kakor skledici na tebtnici; čim višje se jeden vzdiga, tem globlji se drugi pogreza, modra vlada skrbi, da ostaneta oba v ravnotežji, da se obema, ker sta oba potrebna, godi enako dobro. Tista stranka v ljudstvu, ki dela na to, da bi se le uživajočemu stanu dobro godilo, je liberalna stranka; duh, ki jo napolnjuje in vodi, se imenuje liberalizem. Kaj ie liberalizem, kje se je porodil, kako se je razvijal, kako in kedaj prišel v Avstrijo, o tem vsem smo že pisali; sedaj hočemo le kolikor toliko pokazati, kakšen sad je liberalizem obrodil v Avstriji. Dolgo let se je liberalna stranka borila, da bi postala vplivna na zakonodajstvo. Leta 1861 se ji je pa vendar posrečilo prodreti. Do tega leta je, izvzemši kratki poskus od 1849 do 1851, v Avstriji delal in izdajal zakone cesar sam; leta 1861 pa so nemški liberalci prodrli z zahtevo, da vladarju pri zakonodajstvu pomaga ljudstvo po poslancih. To bi samo na sebi bilo čisto dobro; pa nemški liberalci so, ker so takrat imeli moč, uplivali na ministra, ki je imel na ukaz cesarjev volilni red izdelati, in ki je sam bil najhujši liberalec, da je volilni red določil tako, da zastopniki kmetskega stanu morajo nasproti zastopnikom veleposestnikov, fabrikantov in trgovcev v državni zbornici vedno ostati v manjšini. Potemtakem so se 1. 1861 jeli izdajati sami taki zakoni, ki so zlasti fabrikantom in trgovcem v korist, kmetu pa v škodo in končni pogin. Na tak način se je vladalo v leto 1865 in izdalo ogromno število liberalnih zakonov. To leto pa je eesar zakonodajstvo zopet sam vzel v roke in ga obdržal, dokler mu ga leta 1867. nemški liberalci niso znovič izvili iz roke. Liberalni minister Beust ni le uvstrijskega cesarstva razdelil v dve polovici, ampak tudi tostranski dal nov volilni red, ki, kakor prvi, kaže le skrb za bogate stanove, za kmeta in ubogega delavca pa, da naravnoč rečemo, smrtno sovraštvo. In zopet se ie začela doba, v kateri je malodane vsak zakon imel za kmeta pomeniti toliko, kakor nov bič, ki se trinogu da v roko, da bije po kmetu. Tako ie bilo do leta 1897. To leto se državljanom sicer ni odtegnila pravica soudeležbe pri zakonodajstvu, ali vršile so se nove volitve, in državni zbor je dobil drugačno podobo. Liberalizem je z ubogim delom ljudstva ravnal  že prehudo, tako kruto, da je jelo celo ne- katerim bogatim a poStenim Nemcem segati v srce; in ko so leta 1897. novo izvoljeni poslanci stopili v zbornico, se je pokazalo, da štejejo oni, ki hočejo kmetskemu stanu pomoči na noge, nekaj malega črez^polovico. V tej večini so bili vsi Slovani in boljši katoliški Nemci. Gotovo se še bodete spominjali, s kakim veseljem je »Slov. Gospodar« oznanil ta nadepolni dogodek. Ali prerano se je veselil. Liberalni Nemci, bojč se, da staro nadvlado izgube, so skoz tri leta vsako delovanje z najraznovrstnimi sredstvi onemogočili, in tako se je moglo le malo zakonov, ki so izza obeh liberalnih dob se vjedali v meso kmetovo, odpraviti ter nadomestiti s takimi, ki bi zevajoče rane sčasoma zaprli ter kmetu dali zdravje in čvrstost. V novem državnem zboru bode zopet le šlo za malo glasov med stranko, ki je za kmeta in liberalno, ki ga podkupuje. Zato se pa kmet varuj liberalnega poslanca, ne manje pa tudi onih ljudi, ki ti prigovarjajo, da takega voliš! Z liberalnim poslancem si izvoliš rablja, ki te bo potegnil na vislice, ali grobarja, ki te živega zakoplje v grob. Le čuj, kako so liberalci doslej delali! Če izročiš svoje zemljišče, ki je vredno 10.000 K, svojemu sinu, moraš na dotično pismo pritisniti kolkov za 450 K, vrh tega še bo imel sin plačati takozvani deseti denar, ki ga je protiliberalna večina lani vendar precej znižala. BogataS, ki na borzi v jednem dnevu Iahko zasluži tisoče in celo milijone, mnogo let o dohodkih ni plačal niti krajcarja davka; še-le zadnji čas je z vso težavo prodrl zakon, po katerem se na borzi od 10.000 K plačuje 20 vin. davka. Ali: človek, ki ni kmet in ima le za 1 vin. manje kakor 1200 K letnega dohodka, ne plačuje dohodninskega davka čisto nič. Koliko pa je kmetov, ki nimajo 1000 K letnega dohodka, dače pa morajo plačevati, da jim koža poka! Pred kratkim smo pisali, da mora kmet od zemliišča, ki ie cenjeno na 1000 K čistega dohodka, davka z dokladami vred plačevati 610 K 82 v, t. je 60% od čistega katastralnega dohodka, vrh tega pa še hišni in osebni dohodninski davek, torej gotovo blizu ,70% od čistega katastralnega dohodka. Obrtniki plačujejo od čistega dohodka 10%) kapitalisti od obresti, ki jih brez truda redno sprejemajo, 2%, in uradnik, ki ima n. pr. 2000 K letnega dohodka, samo 092% osebnega davka; še tisti, ki dobi veliko srečko, plača od pridobljene svote samo 15%. TakSen je liberalizem v svoji nagoti! Samobsebi umevno je, da so vsled ljubeznipolne skrbi liberalcev za kmeta temu-le dolgovi morali rasti. V avstrijskih deželah z vrejenimi zemljiškimi knjigami so znašali koncem 1. 1858, torej ravnokar, predno se }e liberalna doba začela 2244 milijonov K; to pa ie dolg, ki se je zbiral, odkar Avstrija obstoji, torej sto in sto let. Zdaj pa pozor! L. 1870 je že bilo dolga 4146 milijonov K, 1. 1881 pa 6124 mil. K. V 20 letih liberalne vlade je dolg postal 3krat večji; to je naravnoč grozensko! Od teh skupnih na zemljiščivknjiženihdolgov je pripadalo na kmetska posestva 4020 mil. K, torej 2/s- Rekli smo, da se je splošni dolg v liberalni dobi potrojil; to pa je tako razumeti: nekmetom, imajočim zemljišča, se ni celo podvojil, kmetem pa se je počvetoril. Živijo liberalizem! Za kmeta na svetu ni hujega od liberalizma. Vedo pa premnogo o ljubezni liberaleev do kmetskega ljudstva tudi dovolj pripovedovati ubogi posli, ki morajo po mestih liberalni gospodi služiti. Psiček ima deset ljubkovalnih ,imen, posel sliši le psovke, psiček ima postljano na zofi, posel si zvečer slamnico razgrne v mokri, mrzli kamri, psiček dobi takoj zdravnika, kadar pobeSa rep, in vse je v hiši žalostno, posel, kadar zboli, se zmerja za lenuha in kolne — in če mu noče postati bolje, zlepa potisne iz hiSe. To je liberalizem. Kakšen pa bi tudi naj bil, ker je najhuiši sovražnik veri. Ljubezen do bližnjega ie pa vendar le tam, kjer je pravo, globoko verstvo. Dokler ima liberalec moč v rokah, je kmet trpin, da ga ni veSjega. Zato pa se ni čuditi, če je v dobi liberalne vlade ljudstvo jelo plug in motiko zapuščati ter iskati drugih sredstev, da se preredi! V letu 1869. je Se bilo izmed vsega avstrijskega prebivalstva kmetskega 67-2%, 1- 1880. 63'6%, leta 1890. 624% in sedaj ga je le 57-3%. Vse sili v mesta, in se tam raje poslanja ter glad pretepa, kakor da bi ostalo na domu. »Ljubo doma« je že postalo prazna beseda, in kdor s pesnikom zatrjuje, da >bi hotel zanj umreti«, tega smatrajo danes za norca. Daleč, daleč je liberalizem spravil kmetski stan; in tak trebušen nemški liberalni meščan bi si pač nikdar ne upal stopiti pred kmeta, ako bi prvič ne bil skrajno drzen, in drugič kmet vedel, kdo mu povzročuje toliko gorje. Če je že ta in uni med kmeti žalibog tako slep, da lazi za nemškutarskim liberalcem in mu Se celo liže pete, naj ima to veselje, dokler je le njemu samemu v škodo, ki se lahko da popraviti; pa pred volitvijo v državni zbor, od katere je za dolgo dobo odvisna njegova in njegovih sodrugov sreča, bi se naj vendar izčajmal, da stori to, kar je pričakovati od tistega živega bitja, ki se mu pripisuje pamet.