Od navadnega lcda do sladolefla. Po vojni sta se izdelovanje in prodaja sladoleda tako razširila, da vidimo celo kmetsko mladino, kako se hladi s to slaščico. Tisočletja so zatonila, predno se je posrečilo umetno pridelani led spremeniti v prehranjevalno sredstvo. Da so si tudi v starih časih hladili v mesecih vročine pijače, nam dokazuje mesto v pregovorih kralja Salomona, ki se glasi: »Kakor mrzlota snega ob času žetve, tako je zvesti sel onetnu, ki ga je poslal in poživi dušo svojega gospoda.« Judje so znali zimski sneg ohraniti čez poletje. Ravnotako jc dokazano, da eo tudi stari Grki ter Rimljani gradili kleti za shrambe ledu. V onih starih časih so izkopali globokejše jame, v ka- tere so napbali snega, ga skrbno pokrl* li s travo ter steljo in v vročini so metali koščke snega v razne pijače. Omenjeni način ohlajenja ni bil posebno snažen. Stari narodi so začeli mlsliti na to; brez snega in ledu si pomagati do hladilnih pijač. Po zapiskih rimskega zdravnika Galena je bil najboljši način, izdelati osvežujočo pijačo, ta, da se voda najprej skuha, ulije v lončene posode in izpostavi prepihu na vrhu strehe. Drugi dan so lončene vrče od zunaj zmočili, jih ovili s svežimi rastlinami^ lih položili v jame in tako je ostala voda nladija celi dan. Umetnost, izdelati umetni led, ni bila znana starim Grkom ter Rimljanom. In vendar je bil umetni led v nekaterih pokrajinah že bogzna kako dolgo v rabi, ker je poznan še da- NajiiOĄ€p slrnp. Da ni obrodila v ameriških Združsnih državah alkoholna prepoved namcravanega ter zaželjenega uspeha, je znano celemu svetu. Vse kazni proti iUvozu alkohola, žična ovira mod Kanardo in Združonimi državami in razni iirugi protialkoholni ukrcpi ne morejo 'Amerikancev ovirati, da se ne bi udajali alkoholu. Kcr je dobava alkohola zelo otežkočena in so opojne pijače neizmcrno podražene, uživajo ubožnejši ljudje gkodljivi alkohol. Prcd kratkem sc jc udomačil v Združenih državah nov alkoholni škodljivec nižjih slojev — takozvahi »ganja«. Uživanje baš imenovanega sredstva je za Amerikance veliko ¦bolj opasno, nego bi bllo dovoljenje za zopetno pitje. Pred leti je bil na otoku Jamajka (eden od Velikih Antilov pred srednjo 'Ameriko) prenešen od indijskih delavcev v azijski Indiji dobro uspevajoči lan. Iz indijskcga lanu se pridobiva prej lmenovano mamilno sredstvo »ganja«. "Očividno je, da užitek »ganje« v malenkostnih količinah v človeku povzdigne delazmožnost. Kakor pri drugih mamljivih strupih: morfij, kokain itd. se človeško telo pri enakomernem uži.vanju navadi na strup in se ga razburka le tedaj, ako se vzame od dneva do dneva nekoliko več. Vsi strupi pa, ki Jih uživaš stalno in vsak dan več, učinkujejo porazno na živce. Med tem ko morfij živce uspava in napravlja človeka javnosti in okolici nenevarnega, pa uživanjc »ganja« strupa živce razburi tako, da človek nekako pobesni in izgubi vsako razsodnost. Od »ganja« vpijanjeni so za okolico bolj nevarni nego divja zvcr. Vlada na otoku Jamajka ni smatrala skraja novi strup za nekaj nevarnega. Še-le kasneje, ko se je gojenje indijskega lanu po otoku vedno bolj širilo, ko so začeli» ganjo« izvažati v velikih množinah in so nekateri prodajalci neizmerno in hitro obogateli, je prepovedala sajenje pogubonosnega lanu. Prepoved je prišla prepozno in nikdo se ni prav zmenil za njo. Iz Jamajke se jc razširil »ganja« strup po srednji Ameriki v Združene države, kjer ga pušijo, požirajo v pilulah, ali pa tudi pijejo kot tekočino. Največ »ganje« se izvozi danes iz Jamajke v Združene države. Število najbolj divjih zločinov rašte v Ameriki od dne do dne. Porast zločinstva pripisujejo prikritemu uživanju »ganje«. Sam predsodnik Iloovor jc trdil pred krat.kem na javnem zborovanju, da rodi »ganja« letno v Združenili državah najmanj 900 umorov. Zločini, izvršeni v »gania« pijanosti imajo to posebnost, da jih povečini oblasti ne movejo ra7kriti. V podkrepitev našo trditve navajamo tukaj dva zgleda: Ediiard Simms iz St. Mary jc ubil v »ganja« orngmljenosti: svojega očota, svojo taščo. še več domačih ter razmesaril mulo na nepopisno grozovit način. Poklicana policija ga ni mogla drugače ukrotiti, kakor da ga je ustrelila od dalaf. Opisanemu slučaju enak se jc pi'igodil zadnje dni v glavnem mestu na Jamajki v Kingstonu. Tamkaj jc ubil od »ganje« pobesncli 2 osebi, 3 je pa težje ranil. Tvidi tcga so ukrotili" lo na ta način, da so ga ustrclili. »Ganja« je najmodernejši, a grozni strup, ki bo nižje sloje Združenih držav podivjal. nes najbolj priprostim narodom in ga opisujejo indljski pisatelji tako-le: Gllnaste posode so devali po noči v podzemske votline. Voda je zmrznila in led 60 hranili v zemlji. Angleški kralj Alfred Veliki poroča iz zgodnjega srednjega veka o človeškem plemenu Estov, ki znajo proizvaja!ti mraz in radi tega lahko obvarujejo mrtve dolgo pred trohnobo. V splošnem pa umetni led ni bil znan ne v starem in ne v zgodnjem srednjem 4veku. Ako so hoteli tedaj piti hladno viIio, so ga hranili prav v globokih kleteh, kakor jih je še danes videti po starih gradovih. Znano je tudi, da so posedali sultani in paše v okolici Carigrada posebne kle'ti, iz katerih so poleti prodajali led za 'drag denar. Še-le Španec Blaž Villa Franka, ki je Živel leta 1550 kot zdravnik v Rimu, !je iznašel, da so se pijače ohladile, ako so jih v posodah pogreznili v vodo, v katero so poprej pomešali salpeter. Za galpetrom so začeli uporabljati navadno sol. Leta 1607 se je posrečilo zdravniku jLatinu v Neapolju, da je izdelal led na Ja način, da je prepojll vodo s soljo. Iz |[talije se je razširilo izdelovanje umethega ledu po celem kulturnem svetu. Zopet je bil Italijan Procope Conteaux, ki je leta 1660 na umeten način zamrznil sadne soke in postal ustvaritelj sladoleda. Splošno so začeli uporabljati led kot Jiladiljio prehranjevalno sredstvo začotkom 19. stoletja v Italiji in od tamkaj se je raznesla danes v vročini tolikanj blažilna iznajdba po svetu.