PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini Abb postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 74 (6658) TISKOVNA KONFERENCA GLAVNEGA TAJNIKA OZN U Tant je obrazložil pomen načrta za začetek pogajanj o Vietnamu Nevarnost, da se spopad razširi na sosedne države - Do sedaj ni dobil se nobene izrecne zavrnitve svojih predlogov - Ruskova tiskovna konferenca NEW YORK, 28. — Glavni tajnik OZN U Tant je na tiskovni konferenci sporočil, da je predlagal splošno ustavitev Sovražnosti v Vietnamu kot prvi korak za začetek pogajanj. Prebral je spomenico, 'ki jo je 14. marca predložil prizadetim vladam in ki vsebuje naslednji odstavek: «Po mnenju glavnega tajnika je nujno, da prizadete strani ustavijo vso vojaško dejavnost, če naj se začnejo koristna pogajanja. Mnenja je, da je premirje, v okviru katerega baj vse prizadete strani v voj-bi blokirajo vojaški položaj, e-tiina pot, ki lEihko pripelje do Plodnih pogajanj.« Na tiskovni konferenci je U Tant Opozoril, da bi vietnamska kriza u-tegnila »zadušiti* Združene narode te konec koncev «hudo škodovati Popustitvi napetosti in sodelovanja bled vsemi narodi*. Izrazil je bojazen, da bi se v primeru nadaljnjega stopnjevanja vojne ta lahko raztegnila čez hjen sedanji okvir ter oi zajela druge države, ki do sedaj biso neposredno udeležene v njej. V zvezi s svojimi predlogi je U km Tant izjavil, da bi po ustavitvi sovražnosti morali začeti katero koli od naslednjih faz: neposredna pogajanja med ZDA in Severnim Vietnamom; neposredni pogovori med tema vladama ob udeležbi dveh sopredsednikov (Velika Britanija in SZ) ženevske konference iz leta 1954; neposredni pogovori med ZDA Severnim Vietnamom in predstavniki treh držav (Kanada, Indija in Poljska), ki so članice mednarodne nadzorstvene komisije v Vietnamu, ali pa neposredni pogovori med vsemi omenjenimi državami (ZDA, Severni Vietnam, Velika Britanija, SZ, Kanada, Indija in Poljska). Vsi ti pogovori naj bi omogočili sporazum o izvajanju tretje faze načrta, to je o ponovnem sklicanju ženevske konference. Illliilitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiinliilliiiiliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TITO ZAKLJUČIL OBISK V KOSMETU Še mnogo nerešenih vprašanj 0 važnosti prihodnjih volitev Tudi izvršni komite CK 1K Bosne in Hercegovine obsoja «Dek!aracijo» (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Predsednik republike maršal Tito je z obiskom kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Peči in Visokih Dečanih, biamenite Rugovske Soteske in to-Vame usnja ih obutve v Peči konta! štiridnevni obisk v avtonomni Pokrajini Kosovo in Metohija. Tito je danes najprej v spremstvu svoje soproge in uglednih osebnosti Pbiskal znamenito srednjeveško Peko patriarhijo, nato pa samostan h cerkev Stevana Uroša Dečanske-t& in carja Dušana, kjer so mojstrovine srednjeveškega slikarstva te znamenita zakladnica. Tako v patriarhiji kot v Dečanih so predsednika Tita pozdravih stari menihi in ftune, ki so ob odhodu predsednika terazili željo, da bi ponovno obiskal te kraje. Pri odhodu iz patriarhije Je predsednik republike dal svoj Prispevek za obnovitev samostanskega zvonika. ., . , Po ogledu tovarne usnja in obutve se je Tito vrnil v Peč, kjer ga e pred hotelom ((Metohija« priča-talo prebivalstvo mesta in mu priredilo navdušene ovacije. Z balkona hotela se Je Tito zahvalil prebivalstvu Peči ih pokrajine za prisrčen sprejem in dejal, da se je bled obiskom pokrajine prepričal, da ljudje verujejo v boljšo bodočnost in v graditev socializma. Predsednik je poudaril, da Je v Jugoslaviji še mnogo nerešenih vprašanj, da pa so v Kosmetu najtežja. Izrazil je prepričanje, da bodo vsa ta Vprašanja rešena, če bo ljudstvo enotno In ne bo trošilo svoje energije za nepotrebna nesoglasja. Tito Je opozoril na pomen splošnih volitev v aprilu za razvoj države, za krepitev bratstva in enotnosti in za Uresničenje reforme in pozval prebivalstvo, da v predstavniška telesa izvoli najsposobnejše, tiste, ki Poznajo ne le mestne, temveč sploš-Ue jugoslovanske probleme. Na kontu svojega govora je Tito ponovno Omenil potrebo skrbi za borce narodnoosvobodilne borbe in povedal, da bo predsedništvo CK ZK posebej proučilo njihova vprašanja. Protestom in obsodbi, ki sta jih Izzvala »Deklaracija o nazivu in položaju hrvatskega književnega jezika* in predlog resolucije skupine Srbskih književnikov kot odgovor na te »Deklaracijo*, se je pridružil tudi izvršni komite CK ZK Bosne in Hercegovine, ki je na razširjeni seji včeraj v Sarajevu ocenil »Deklaracijo* in predlog resolucije ne le kot izraz nacionalističnih in šovinističnih pogledov, temveč kot poskus Politične diverzije proti bratstvu in enakopravnosti in socialističnemu Patriotizmu. Izvršni komite je proučil posebno politične implikacije in tendence obeh dokumentov v odnosu na Bosno in Hercegovino in jih »cenil kot nadaljevanje hegemom-Stičnih aspiracij Zagreba in Beograda v preteklosti na Bosno in Hercegovino. »Oživitev vsakega nacionalizma in hegemonizma spomi-Uja Bosno in Hercegovino na mračno preteklost in njene posledice,* se Poudarja v sporočilu izvršnega ko-teiteja CK Bosne in Hercegovine. Podpisnike deklaracije je danes Ostro napadel v socialno zdravstvenem svetu zvezne skupščine tudi hrvaški zvezni poslanec dr. Ivan La-lič, ki je med drugim dejal, da so Pobudniki deklaracije delali »račun brez krčmarja*. Mislili so, da bodo okrog sebe zbrali hrvatsko ljudstvo. Toda namesto razdora med Srbi in Hrvati so sprožili neformalen plebiscit: na eni strani je ogromna večina delovnih ljudi, ki je za socia 'iv,etn in napredek, na drugi pa pe ščica nacionalistov, šovinistov in vseh mogočih reakcionarjev, ki bi hoteli zaustaviti kolo zgodovine. Dr. Lalič je zahteval, d? se objavijo i m .' n podpisnikov deklaracije in da Se delovnemu človeku pove, kdo so ti ljudje, kakšne interese zastopajo, ' in to »ne glede na to, kakšen naslov nosijo in na kakšni stolici sede*. B. B. Moskovski komentar o Kenncdyjcvi rundi MOSKVA, 28. — Pod naslovom ((Težavna kupčija« objavljajo «Iz-vestija« nocoj komentar k carinskim pogajanjem v Ženevi. «V švicarskem mestu, pravi Ust, skušajo omiliti znatna trenja med ZDA in njihovimi zavezniki zahodne Evrope. VVashingtonski pritisk je velik. Ni izključeno, da bo s težavo dosežen sporazum. Vendar pa to ne bo pomenilo, da so bila odstranjena gospodarska nesoglasja med monopoli ZDA in zahodne Evrope. Nasprotno, domneva se lahko, da bo v primeru kompromisa treba doseči ratifikacijo sporazumov v parlamentih prizadetih držav. To se bo posredno nadaljevala borba med Po mnenju U Tanta ne bi smelo vprašanje udeležencev pri formalnih pogajanjih biti ovira na poti rešitve. Na vprašanje časnikarjev je U ant izjavil, da ni dobil nobene izrecne zavrnitve svojega načrta, pripomnil pa je, da so možnosti miru vse prej nego spodbudne. Ni pa hotel govoriti o podrobnostih odgovorov in povedati, kdo je že odgovoril. U Tant je nato izjavil, da bi moral biti edini namen ženevske konference, ko bi jo spet sklicali, povratek k načelu sporazumov iz leta 1954. (vojaško in politično nevezan Vietnam). Poudaril je nato, da je nujno potrebno ukiniti bombardiranje Severnega Vietnama, in izrekel prepričanje, da bi se v takem primeru pogajanja lahko začela v nekaj tednih. Dodal pa je, da bi se na podlagi novega načrta morala ustaviti vsa vojaška dejavnost, t. j. tudi v Južnem Vietnamu. U Tant Je poudaril, da gre v bistvu za ustavitev sovražnosti in da se je treba realistično zavedati, da ni mogoče nadzorstvo nad tem premir. jem. Zanikal je, da je hotel kakor koli vzporediti svojo tezo treh točk z ameriško tezo. Dejal je, da so tri točke najboljši način za začetek manjšanja vojaške dejavnosti in mirovnih pogajanj. Poudaril je, da je brezpogojna ustavitev ameriškega bombardiranja nujno potrebna. Zatem je sporočil, da bo konec maja obiskal Veliko Britanijo. Belgijo, Švico in Avstrijo. Kakor je znano, je včeraj sever-novietnamska tiskovna agencija zavrnila morebitne predloge za splošno premirje ob istočasnem začetku pogajanj za sklicanje ženevske konference. Ni pa znano, ali so v Hanoju izrecno mislili U Tantove predloge. Ameriška delegacija v OZN je sporočila, da washingtonska vlada sprejema nov U Tantov mirovni načrt. Ameriški odgovor U Tantu so poslali 18. marca. Predsednik sajgonske vlade general Ki, ki je danes prišel na obisk v Hue, v severnem delu Južnega Vietnama, pa je trdil, da je njegova vlada pred dnevi predlagala neposredno Severnemu Vietnamu sporazum o ustavitvi sovražnosti, vštevši ustavitev bombardiranja na severu. Dejal je, da so pred'og poslali po glavnem tajniku OZN ter da so bili o tem obveščeni zavezniki Sajgona. General Ki je dodal, da Je sajgonska vlada pripravljena organizirati sestanek delegacij 'Sajgona in Hanoja, če hanojska vlada sprejme predlog o ustavitvi sovražnosti. Trdil je, da bi laže dosegli ustavitev sovražnosti z neposrednimi stiki med Hanojem in Sajgo-nom, kakor pa s sodelovanjem preveč vlad. Ameriški državni tajnik Dean Rusk pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da sodeč po včerajšnjih izjavah Hanoja, je Severni Vietnam zavzel negativno stališče do U Tantovih predlogov. Dodal pa Je, da ameriška vlada ni še videla celotnega besedila hanojskega odgo- ~ ... -jfco “* **, s«,sas vezniki.« | nost sedanjemu stanju«, in je de- .................................. POČASNO OŽIVLJANJE POLITIČNEGA ŽIVLJENJA v Se to teden se sestane ministrski svet Razpravljal bo o gospodarskem poročilu za pre. teklo leto . Dvig narodnega dohodka za 5,4 odst. Stavka pristaniških delavcev RIM, 28. — še ta teden se bo 148-uma stavka pristaniških delav- sestal ministrski svet, ki bo obravnaval letno gospodarsko poročilo, ki ga mora predložiti parlamentu do 31. marca. O poročilu sedaj razpravljajo strokovnjaki, ki so ugotovili, da Je bilo lansko leto gospodarsko zelo uspešno kljub težavam zaradi povodnji, slabega stanja gradbene industrije in še vedno nezadostnih investicij. Vendar pa je naraščanje narodnega dohodka preseglo pričakovanja in tudi predvidevanja gospodarskega načrta, saj se Je v lanskem letu narodni dohodek zvišal za 5,4 Odstotka. Tudi gibanje zaposlitve Je zadovoljivo, zlasti v primerjavi z ostalimi državami evropskega skupnega tržišča. Parlament t»o pričel delo 3. aprila, ko bo v senatu na dnevnem redu odobritev petletnega gospodarskega načrta. Obstaja predlog sen. Vittorellija, da o načrtu podrobneje razpravlja posebna v ta namen sestavljena komisija, tako da bi se omogočila istočasna Razprava o proračunu. V poslanski zbornici bodo razpravljali o zakonskem predlogu, ki se nanaša na reformo bolnišnic, do 23. aprila pa morajo odobriti spremembo v zakon žakonskega odloka, ki se nanaša na progresivno obdavčevanje dohodkov od delnic. Norveški kralj Oiav V. bo uradno obiskal Italijo od 26 do 28. aprila in bo s tem vrnil obisk predssd-hika republike Saragata, ki je bil cev, zaradi katere je ustavljen promet v vseh italijanskih pristaniščih in od povsod prihajajo poročila, da je stavka v celoti uspela. Pričela se je tudi stavka uslužbencev držav, ne loterije, ki bo trajala od 28. marca do 1. aprila. Računajo, da bo zaprtih okrog 75 igralnic loterije, vendar pa bodo redna žrebanja, ker bodo lahko vseeno izvršili dobršen del stav. na Norveškem od 22. ja 1965. Danes se je ob 8. Britanska vlada o predlogu U lanta LONDON, 28. — Foreign Office je nocoj javil, da je Velika Britanija 17. marca sprejela sodelovanje z U Tantom in s SZ za izvajanje mirovnega načrta o Vietnamu, Id ga je pripravil U Tant. Britanski zunanji minister Brown je poslal 17 marca pismo U Tantu, v katerem pravi, da z zadovoljstvom sprejema predlog ter izreka zadovoljstvo, ker ga Je sprejela tudi ameriška vlada Zatem pravi, da je pripravljen sodelovati z U Tantom in z Gromikom pri kakršnem koli pogovoru, ki bi ga sprejele prizadete stranke kot koristno Sredstvo za pripravo pogajanj za konec vojne. Pri tem dodaja, da se bo o tem posvetoval z Gromikom. Foreign Office sporoča zatem, da J? britanski poslanik v Moskvi ob jal, da «mora vendarle biti sredstvo, da se odprejo vrata miru«. Zatem je dejal, da »Hanoj ne more več upati na vojaško zmago m tudi ne more pričakovati političnega pre obrata v Južnem Vietnamu, kakor tudi ne more več upati, da ga bo svetovna javnost podpirala, ali pa da bo razcepljenost ameriškega Jav. nega mnenja preprečila ZDA, da izpolnjujejo svoje obveznosti v Južnem Vietnamu.« Rusk je dodal! da bi bilo zaželeno, da ((Severni Vietnam sprejme neposredne pogovore 6 Sajgonom«. Včeraj so letala z ameriške letalonosilke ((Enterprise« bombardirala številne objekte v predmestjih Hajfonga, med drugim tudi skladišče goriva 10 kilometrov severozahodno od pristanišča. Južno od demilitariziranega področja so osvobodilne sile obstreljevale z minometi ameriške in sajgonske pošto janke na tem področju. Nadaljuje-jo se tudi spopadi med ameriškimi in osvobodilnimi četami. V Številne žrtve prometnih nesreč PARIZ, 28. — V treh dneh velikonočnih praznikov je na francoskih cestah po še nedokončnih podatkih zgubilo življenje 150 ljudi, ranjenih pa je bilo skoraj 4000. V petek in soboto Je nad 700 tisoč avtomobilistov zapustilo Pariz. Povečini so bili namenjeni k atlantski obali, da bi opazovali »veliko plimo*, ki pa je bila skoraj normalna. Davi so bile vse ceste, ki vodijo v Pariz, še vedno polne avcomobilov, ki so se vračali. LONDON, 28. — Ministrstvo za promet sporoča, da je v petih dneh velikonočnih praznikov, ki so se začeli v s'edo opolnoči, zgubilo življenje 96 ljudi zaradi prometnih nesreč, hudo ranjenih pa je bilo 1299. SA1NT DENIS DE LA REUNION, 28. — Danes se je na glavni cesti v občini Saint Flu na otoku Rčunion dogodila prometna nesreča, pri kateri je zgubilo življenje 24 ljudi, 32 pa je bilo ranjenih. Avtobus, ki je prevažal otroke v šolo, je padel v reko 50 metrov pod cesto. Domnevajo, da se je nesreča zgodila zaradi spolzke ceste. KARAČI, 28. — V kraju Luxmipur v Vzhodnem Pakistanu je v avtobusu, ki se je prevrnil, nastal požar. Pri nesreči je zgorelo 16 oseb, med katerimi trije otroci. Nesreča Se je dogodila v nedeljo zvečer, toda časopisi pišejo o njej šele danes. ________________________TRST, sreda, 29. marca 1967 PAPEŽEVA ENCIKLIKA «POPULORUM PROGRESSIO* Poziv za pomoč državam v razvoju s sredstvi za oboroževanje Enciklika obravnava neenakomeren razvoj med bogatimi in revnimi državami ter nalizem in rasizem - Enciklika je VATIKAN, 28. — Danes je bila objavljena enciklika papeža Pavla VI. »Populorum progressio«, ki se nanaša na vprašanja razvoja zlasti v ((tretjem svetu«. Enciklika je razdeljena na uvod in dve poglavji. Papež ji danes podpisal v svoji zasebni knjižnici pet izvodov, ki so namenjeni glavnemu tajniku OZN U Tantu, ravnatelju Unesca Ma- obsoja nacio-zelo obsežna heuju, ravnatelju FAO Senu, predsedniku «Justitia et pax» kard. Royu in predsedniku «Ca-ritas internationalis« msgr. Ro-dhainu. Gl'2 za pet ustanov in organizacij, ki so v encikliki i-menovane in ki se zanimajo za vprašanja, ki jih enciklika obravnava. Enciklika je zelo obsežna: objavljena bo na dpsetih straneh in dveh stolpcih dnevnika «Osservatore Romano* ter je razdeljena na uvod, na dve poglavji, ki se nazivata «Za vsesplošen razvoj človeka* in «Za solidarnostni razvoj človeštva* ter končno na zaključni poziv. V uvodu je rečeno, da so socialna vprašanja dobila svetovni obseg in da to predstavlja najvažnejši po- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiirfiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii,,,,,,!, BRITANSKA VLADA SE JE ODLOČILA Bombe na ladjo «Torrey Canyon» ki je eksplodirala in se potopila Letala so ladjo dvakrat bombardirala in po potrebi jo bodo še danes, ker njeni deli ležijo na plitvem dnu do 24. Juni- vestil 18 marca sovjetsko vlado, da je Brown pripravljen sodelova- uri pričela ti z Gromikom s tem v zvezi. LONDON, 28. — Britanska vlada je sklenila bombardirati ladjo «Tor. rey Canyon». Popoldne so odletela z oporišča Lossiemouth na Škotskem bombna letala »Buccaneer«, ki so odvrgla več homb na ladjo. Naita v ladji se Je vnela in visoki plameni so zajeli ladjo ter se razširili široko po morju kjer plava piast nafte. Dim se je dvigal 70il metrov visoko in se Je videl več kilometrov daleč. Predstavnik ad-miralitete je sporočil, da je kakih dVajset letal spustilo na ladjo rezervoarje goriva, da poživijo požar, ki ga je povzročilo bombardiranje. Pozneje so sklenili, da bodo ladjo še enkrat bombardirali, in sicer z namenom, da zažgejo njen zadnji del, ki je nekoliko oddaljen od sprednjega dela. Zvedelo se Je, da so lovska letala «Hunters», ki so spuščala gorivo na ladjo, da bi poživljale plamene, od. vrgla tudi napalmske bombe 20 milj okoli ladje, da bi zažgali velik madež nafte, ki se oddaljuje od ladje in se vedno bolj širi. Ko so sporočili sklep o bombardiranju, so dali ukaz ladjam in letalom, naj se ne približajo inahj kakrtr 16 kilometrov ladji. 2e zjutraj so vso južno obalo Anglije razglasili za »vojno področje«. Neki minister je izjavil, da je ladja «največja bomba v Evropi, ki lahko eksplodira vsak trenutek«. V smeri zahod-vzhod piha močan veter, ki potiska s hitrostjo 20 kilomterov na dan črni madež. Predvideva se, da veter ne bo še pojenjal in da bo pihal v isti smeri tri ali štiri dni, zaradi česar je še vedno velika nevarnost za obale Kenta in Essexa severno od izliva Temze. Tudi francoske oblasti skrbno spremljajo ves razvoj, ker grozi nevarnost da nafta okuži tudi francosko obalo. Notranje ministrstvo je Javilo, da so francoske Oblasti v stalnem stiku z britanskimi oblastmi. V Parizu so sklenili ustanoviti stalno skupino za nadzorstvo, ki ima nalogo skrbno slediti nadaljnjemu razvoju. Britanska družba za zaščito živali je organizirala pomoč za tisoče morskih ptic, ki so jih pripeljali v poseben center, kjer bodo skušali očistiti njih perje, ki je prepojeno z nafto. Predstavnik družbe pa je izjavil, da bo treba veliko število teh ptic pobiti. V Londonu se bojijo, da bo vsa morska favna hudo prizadeta zaradi nafte in detergenta, ki so ga metali v morje. Cena ogromne in do sedaj praktično neučinkovite operacije v boju proti nafti narašča vsako uro. Po mnenju strokovnjakov bi utegnili stroški za očiščenje plaž znašati nad šest milijonov šterlingov (nad deset milijard lir). Ladja in njen tovor sta bila zavarovana, toda družba ni bila zavarovana proti škodi, ki jo tovor lahko povzroči. Ob 19.30 so začeli drugo bombardiranje ladje. Še prej je britanski notranji minister Jenkins na tiskovni konferenci sporočil, da je vlada sklenila bombardirati ladjo, ne da bi se prej posvetovala z lastniki, ki so bili samo obveščeni, da se pripravlja bombardiranje. Dodal je, da so se za bombardiranje odločili v nedeljo zvečer, potem ko se je ladja razklala ha dvoje, s čimer je grozilo, da izteče v morje 60 tisoč ton nafte, ki jih je še bilo v ladji. Ko so letala' odvrgla prve bombe na ladio, je bilo v njej približno še 40 039 ton nafte. Ladja je zvečer eksplodirala in se potopila v oblaku dima in v pla- menih. Deli ladje ležijo na plitvem dnu in morda jih bodo jutri še enkrat bombardirali. Predstavnik družbe «Union Oil Company», ki je lastnica ladje, je izjavil, da družba odobrava sklep britanske vlade, da bombardira ladjo. Dodal je, da je družba uradno zapustila ladjo in torej ni imela nobene pravice več do nje. Toda če bi se posvetovali z njo, bi sodelovala. Vsekakor pa ni imela nobenega drugega predloga. Notranji minister Jenkins je nocoj izjavil, da so se odločili za bombardiranje, ker so bili mnenja, da se morajo za to odločiti, naj bo pravna plat kakršna koli. Edini na-meh bombardiranja je bil preprečiti nadaljnje okuženje morja in pri tem se niso ozirali na finančno ali PIMin°s£aje sporočil, da bo 20 le- fa° *v°Je Pot"van'e £° f' toi - j „. ropskih prestolnicah in se bo Ju- vn,/niL(.nl ^ E?.!!' tri udeležil posvetovanja omenjenih voditeljem zanikal, da Amerika kaže manj zanimanja za Evropo. Dejal je, da so se posvetovali, kako naj bi NATO ((koristila sedanjemu po-mirjenju med Vzhodom in zahodom«. Kar se tiče Vietnama, je Humphrey rekel Lunsu, da ZDA pripravljajo dokument, ki bo vseboval vse mirovne predloge Hanoju. Obe vladi sta poudarili važnost pogajanj v okviru Kennedyjeve run. de in Humphrey je poudaril potrebo naglega sporazuma. Govorili so tudi o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja. Danes so se sestali v Bonnu na Štiridnevni konferenci voditelji tridesetih ameriških diplomatskih predstavništev v vzhodni in zahod-nji Evropi in v Kanadi. Humphrey vijo plamene goreče nafte na morju, če bi začeli ugašati. Znanstveni svetovalec vlade Zu-ckerman je izjavil, da praktično ni •ivar’-t?,vni’:ov v Bonnu. Domnevajo, da bodo med drugim govorili o .....-aksui staiiSču glede novih od- ________, - . i nosov z Moskvo, zlasti kar se tiče še vname mrzla hafta, kar je zelo težko. Danes so uporabili napalmske bombe ih druge bombe, da bi zažgali madež nafte, ki obkroža ladjo. Zuckerman ni povsem izključil nevarnosti, da se okuži zrak zaradi plinov goreče nafte. Dodal pa je, da imajo sredstva proti morebitne mu okuženju. rožia. Iz Pariza poročajo, da je bil za 7. aprila določen v Parizu sestanek med de Gaullom in Humphreyem. jav, katerega se moramo vsi zavedati. Nato se enciklika sklicuje na ugotovitve papeža Janeza XXlII. in na koncil ter končno na obiske Pavla VI. v Latinski Ameriki, Afriki, Indiji in v OZN. V uvodu je končno rečeno, da so v deželah v razvoju nujno potrebne spremembe, globoke reforme in da se morajo katoličani zavzemati, da se v te reforme vključi evangelijski duh. Prvi del je posvečen splošnemu razvoju človeka in navaja med zahtevami človeka današnjega časa potrebo po zagotovitvi obstoja, zdrav ja, stalne zaposlitve. Njegovo polno sodelovanje pri odgovornosti brez pritiska. Glede kolonializma pravi enciklika, da je treba priznati, da so kolonialne sile mnogokrat skrbele samo za svoje interese, za svojo silo in svoj prestiž in ko so se umaknile, so pustile področja, v katerih je gospodarski položaj težak, saj je pogosto odvisno samo od ene kulture. V sedanjem razdobju socialno-go-spodarskega razvoja obstaja mehanizem, ki še zaostruje razlike v življenjski ravni. Bogata ljudstva se naglo razvijajo, zelo počasen pa je razvoj revnih. To zaostruje neravnovesje, saj si nekateri prilaščajo viške hranil, drugi pa trpe pomanjkanje in imajo težave s svojim izvozom. Istočasno so se socialna nasprotja razširila in so dobila svetovni obseg. Nezadovoljstvo je sedaj zajelo tudi povsem kmetijska področja, pri čemer ure tudi za »škandal* izrednih razlik ne samo glede uživanja dobrin temveč tudi pri izvajanju oblasti. Ponekod oligarhija uživa prefinjeno civilizacijo, večina prebivalstva pa je revna. V tej zveži se v encikliki opozarja na »ustvarjalce iluzij* in »nevarnosti silovite reakcije ljudstev in prevratniških agitacij, ki lahko zdrknejo v totalitarne ideologije*. Glede zasebne lastnine se ponavlja stališče, da nihče ne sme obdržati zase, kar presega njegove potrebe, in da se «pravica do lastnine ne sme izkoriščati v škodo skuonih koristi«. Kot posledico je torej mogoče v nekaterih primerih izvesti razlastitev. V tem okviru enciklika tudi polemizira s kapitalizmom, ki ima za izključni motor družbenega razvoja dobiček in za vrhovni zakon gospodarstva konkurenco. Tak liberalizem brez zavor vodi k diktaturi. Zato je treba pohiteti. V istem poglavju Je nato ponovno govora o ((revolucionarnem uporu«, ki je vir novih nepravičnosti in ustvarja nova nasprotja in nove ruševine. Vendar pa dopušča »revolucionarni upor«, kadar gre «za očitno tiranijo, ki traja dalj časa in ki resno krši osnovne pravice osebe ter nevarno škoduje skupnim koristim dežele«. Posebno poglavje i naslovom «Reforma» pa govori o nujnosti, da se pogum- Trčcnje v Sueškem prekopu SUEZ, 28. — Indijska štirideset tlsoctonska petrolejska ladja «Laj Patrai« se je danes trčila z grško 28-tisočtonsko trgovsko ladjo, ki je iz Sueza plula v Rdeče morje. V boku petrolejske ladje je nastala velika špranja, skozi katero je izteklo več ton nafte. Oblasti so za več ur odredile izjemno stanje v sueškem pristanišču. Pripravljene so bile skupine gasilcev za primer požara. Štiri ure so posebni splavi, opremljeni s črpalkami črpali iz morja nafto in so s tem odstranili nevarnost požara. Tudi grška ladja Je bila poškodovana. Zopet aretiran nacistični zločinec BONN, 28. — Bivši Organizator prevažanja 2idov v koncentracijsko taborišče Auschwitz 71-letni Robert Mulka je bil znova aretiran. Mulka je bil v Frankfurtu obsojen na 14 let zapora ln Je bil januarja lani ižpuščen zaradi bolezni. Državno pravdništvo v Frankfurtu pa je zahtevalo, naj ga znova zaprejo, potem ko se je komisija zdravnikov prepričala, da njegova bolezen ni huda. Humphrey v Haagu HAAG, 28. — Ameriški podpredsednik Humphrey Je prišel danes v Haag, kjer se je pogovarjal dve url s holandskimi voditelji v zunanjem ministrstvu. Zatem ga Je sprejela kraljica Julijana, z ministrom za kmetijstvo pa se je pogovarjal o s tem povezanih vprašanjih v okviru Kennedyjeve runde. Nizozemski zunanji minister Luns Je pozneje na tiskovni konferenci izjavil, da je Humphrey holandskim iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii Papež Pavel VI. je objavil novo encikliko »Populorum progressio«, ki obravnava predvsem zunanjepolitična vprašanja razvoja vseh narodov In v prvi vrsti pomoči državam v razvoju. Papež predlaga, da se ustvari poseben svetovni sklad, v katerega naj prispevajo industrijsko razvite države del sredstev, ki jih sedaj porabijo za nesmiselno oborožitev. Enciklika ostro obsoja rasizem in nacionalizem ter se ukvarja z nekaterimi najbolj perečimi vpra anji razlik med bogatimi in revnimi narodi. V tej zvezi pravilno ugotavlja, da se razlike večajo, ker bogati naglo napredujejo, revni pa zelo počasi, tako da se ustvarjajo še nove napetosti. Zanimiv je nov jezik glede vprašanja omejitev rojstev, saj se v encikliki priznava, da se z ((demografsko eksplozijo« še zaostrujejo že tako težavna vprašanja, ker sredstva počasneje naraščajo, kot potrebe. Enciklika je zelo obsežna in bo objavljena v listu «Osservatore Romano«. Obsegala bo deset strani in dva stolpca. Naslovljena ni samo na katoličane, temveč tudi na vse kristjane, vse verne in «vse ljudi dobre volje« ter torej tudi na ljudi, ki ne verujejo. Iz agencijskega poročila, ki smo ga v našem listu obširno posneli, ni mogoče dobiti povsem jasne slike, saj gre za zelo zapletena in delikatna vprašanja. Vendar pa kaže, da je cerkev v skladu s koncilskimi zaključki temeljito spremenila stališče do držav v razvoju, da je odkrito obsodila kolonializem in priznava pravico vseh držav do neodvisnosti ter samostojnosti. V tej zvezi je značil. na kritična omemba misionarjev, češ da so včasih ohranili tipično zahodno miselnost. V Italiji se počasi oživlja politično življenje po daljšem prazničnem razdobju, še ta teden se bo sestal ministrski svet, ki mora razpravljati o enoletnem gospodarskem poročilu. Vse kaže, da so lanski zaključki ugodni, saj se Je narodni dohodek zvišal za 5.4 odstotka in je torej presegel predvidevanja petletnega gospodarskega načrta. Včeraj je U Tant končno sezna- Jih predlogov od 14. t. m. za pogajanja v Vietnamu. Gre predvsem za takojšnjo prekinitev bombardiranja in ustavitev sovražnosti. Nato pa bi začeli katero koli od naslednjih faz: neposredna pogajanja med ZDA in Severnim Vietnamom; neposredni pogovori med tema vladama ob udeležbi dveh sopredsednikov ženevske konference Velike Britanije in SZ; neposredni pogovori med ZDA, Hanojem ter predstavniki Kanade, Indije in Poljske, ki so članice nadzorstvene komisije; ali pa neposredni pogovori med vsemi omenjenimi državami. Vsi ti pogovori naj bi omogočili sporazum o izvajanju tretje faze l) Tan-tovega načrta: o ponovnem sklicanju ženevske konference. U Tant je še posebej poudaril, da doslej ni nihče izrecno zavrnil njegovega načrta. Takoj pa je dodal, da so možnosti miru vse prej kot spodbudne. Izrazil je tudi bojazen, da bi se utegnila vietnamska vojna raztegniti preko meja indokttajske-ga polotoka. Končno je dejal, da se vojna lahko konča samo na pod. lagi vzajemnih koncesij, in da ni hotel s svojim načrtom vzporejati svoje teze treh točk z ameriško tezo. Rusk je včeraj izjavil, da ameriška vlada sprejema U Tantov predlog, za odgovor hanojske vlade pa je dejal, da celotnega besedila tega odgovora še ni videl. Tudi včeraj so ameriška letala bombardirala Severni Vietnam, hkrati pa je topništvo osvobodilne vojske obstreljevalo ameriške in sajgonske postojanke južno od demilitariziranega področja. Ameriški podpredsednik Hum-phrey se je včeraj sestal s holandskimi voditelji. Obe vladi sta nato poudarili važnost pogajanj v okviru Kennedyjeve runde. Humphrey pa je še posebno poudaril potrebo naglega sporazuma. Govorili so tudi o pogodbi proti širjenju jedrske, ga orožja. Toda moskovski tisk piše, da je Humnhreyev namen omiliti precejšnja trenja med ZDA in njihovimi zavezniki v zahodni Evropi ter da ni izključeno, ° danes, 29. t. m. ob 15.30 iz splošne bolnišnice, naravnost na repenta-borsko pokopališče. Žalujoči; žena, hčerka Vera * možem, sin Edvard in drug« sorodniki I T F Ul. Zonta 3, Tel. 38-006 O NIGERIJI IZ LONDONA Ozadje tujih interesov v zvezi z nafto Kaj se skriva za tako imenovano «ustavno krizo» največje afriške dežele - Zahteve, ki jih postavlja polkovnik Odžukvu, vojaški guverner Vzhodne province - Ali se bo stanje v Nigeriji reševalo z orožjem? WIESENTHAL NA TISKOVNI KONFERENCI „Bonn bi Bormanna vrnil državi, kjer bi zločinca ujeli" kar se je kasneje zgodilo, očitno demantiralo takšne teze in načrte. Zdaj se je Nigerija znašla v podobni situaciji kot nekoč Kongo. Vse strani v Nigeriji — a to so predvsem polkovniki — nenehoma poudarjajo, kako da se je ob priložnosti nedavnega sestanka vojaških voditeljev na ozemlju sosedne Gane našel način za «rešitev ustavne krize*. Zdaj pa vsi trdijo, da je druga stran prekršila dogovor. V Vzhodni provinci se vojska številčno krepi in grozi. Osrednje oblasti se v to še ne vpletajo, koliko časa še, se ne ve. Polkovnik Odžukvu pravi, da bo branil nedotakljivost province, a iz daljnih dežel mu kot pomoč pošiljajo cele zaboje streliva. Kakšno vlogo bo v bodočih dogodkih odigral ta polkovnik, ki si je svojo izobrazbo pridobil v Oxfordu in Sandhurstu in katerega smatrajo za najinteligentnejšega vojaškega komandanta v tej deželi? Trenutno LONDON, marca. -- Polkovnik Odumegvu Odžukvu, vojaški guverner nigerijske vzhodne province, je baje presenetljivo podoben Or-sonu Wellsu v vlogi Otella. Zadnje dni je v Nigeriji osrednja o-sebnost in njegovi ukazi oziroma sklepi lahko povzroče ali pa preprečijo nemire v tej največji za-hodnoafriški deželi. «Ustavna kriza* — kot običajno imenujejo to, kar se dogaja v Nigeriji — se lahko vsak trenutek spremeni v vojaške in plemenske spopade z nepreglednimi posledicami za to federalno državo in njeno prebivalstvo. V vzhodni provinci je v teku prava mobilizacija. Koncentracija čet proti drugim pokrajinam dežele dokazuje, da namerava Odžukvu to, kar pripravlja, braniti tudi s silo. On zahteva več avtonomnih pravic, malone popolno neodvisnost, če pa tega ne bo dosegel, bo zahteval celo odcepitev od federacije. V Lagosu pa šef osrednje vojaške vlade, polkovnik Gavon, ne želi, da bi do tega prišlo in — braneč interese dežele kot celote — prav tako pripravlja vojsko, da bi po potrebi preprečil samovolji guvernerja vzhodne province. Vzhodna provinca Nigerije je v gospodarskem smislu za tuji kapital najzanimivejša, tako da ni težko predpostaviti, da tudi v tem primeru bržkone gre za tuje vmešavanje v notranje zadeve te dežele. Zato spretni in poslovno najbolj dinamični pripadniki plemen, |i žive v vzhodni Nireriji, so dolgo predstavljali pogonsko silo go-»podarskega razvoja vse dežele. V prejšnjih spopadih so vselej bili jreganjani ter izpostavljeni pravcatim pokolom. In danes, ko so se kot brezdomci v pretežnem številu vrnili v svoje kraje, niso daleč od maščevanja in želje, da bi se odcepili. Efiksi, Ibibiosi, Ibosi (najštevilnejši) in Iževsi so v deželi najsposobnejši in najbolj izobraženi. Le ti zatrjujejo, da so svoje sposobnosti, ki so jim zagotovile 'mnoge' privilegije, nameravali staviti na razpolago federaciji. V resnici pa hočejo spremeniti lastno provinco v samostojno državo, ker federacija zanje ni imela razumevanja in je samo izkoriščala njihova naravna bogastva. Odžukvu je v težkem položaju, ker se je v njegovo provinco vrnilo okrog milijon pripadnikov plemena Ibo, ki so jih pregnali s severa. Zaposlitve ni, vtem ko se med begunci najlažje rekrutirajo vojaki. Rudniki obratujejo samo s tretjino zmogljivosti, a prevažanje rude je skoraj onemogočeno. Sam spor pa je, kot se zdi, tesno povezan z vprašanjem nafte, ki jo v velikem obsegu izkoriščajo tuje družbe. Le te so gotovo v precejšnji meri zainteresirane na tem, da bi se vzhodna provinca osamosvojila, zakaj v tem primeru bi se zagotovile ugodne koncesije. Shell, BP, Satrap in še neka francoska družba proizvajajo dnevno okrog 300.000 sodčkov nafte, okrog 250.000 pa jih po naftovodu odvajajo iz srednjevzhod-nih pokrajin. Osrednja vlada ubira od tega ogromne takse, od katerih pa se le majhen del ponovno vrne v Vzhodno provinco. Ibosi in njihov voditelj, polkovnik Odžukvu, menijo, da bi jim federalna vlada od dohodkov, ki jih plačujejo tuje družbe, morala dati več, v tem ko bi kot samostojna država nasploh lahko imeli vse. Ko je polkovnik Gavon prejel sovjetsko ponudbo za posojilo 15 milijonov dolarjev, so tuje družbe to razumele kot željo po emancipaciji od Zahoda in poizkus vodenja neodvisnejše politike, ki bi utegnila ogroziti njihove pravice. Nigerija je smatrana za deželo, kjer najlepše prihaja do izraza kapitalistična pot razvoja dežel, ki so se bile šele osvobodile. Vlada je pred prvim vojaškim udarom podpirala teorijo, po kateri je ta dežela bila nekakšna izložba kapitalizma*, vendar pa je vse, je še pripravljen na pogajanja in na bitke z besedami, vendar ob stalnem postavljanju novih zahtev centralni vladi. Na plakatih, ki jih lepi, zatrjuje, da so vojaki Vzhodne province pripravljeni boriti se proti slehernemu napadalcu, ki bi prišel na njihov teritorij. Vse, kar se pravkar dogaja v Nigeriji, je morda res predznak tega, da bo Vzhodna provinca prej ali slej zahtevala odcepitev. Dovolj je indicov za to, saj je polkovnik Odžukvu že začel pripravljati teren za morebitno priznanje svojega režima v svetu. Petrolejske družbe so potrebne, toda hkrati tudi naklonjene temu. Morebiti se bo »ustavna kriza*, ki se vse bolj spreminja v spopad, vendarle reševala z orožjem. Tudi dopisniki in komentatorji londonskih časopisov niso daleč od te predpostavke. M. BALETIČ NEW YORK, 28. — Simon Wie-senthal, načelnik dunajskega «cen-tra za judovsko dokumentacijo*, je na neki tiskovni konferenci v New Yorku predstavil občinstvu svojo knjigo «Zločinci so med nami*, v kateri piše o svoji dejavnosti od 5. maja 1945, ko so ga ameriški vojaki rešili iz koncentracijskega taborišča Wiesenthal je glede sebe in svojega delovanja rekel: «Moje delo I dstavlja zame življenje. Danes občutim do nacističnih vojnih zločincev neko mešanico odvratnosti in zaničevanja. Ne sovražim jih, vendar jim ne morem odpustiti.* V dvajsetih letih je Wiesenthal pripomogel k aretaciji 900 nacističnih zločincev, med katerimi so bili tudi poveljnik taborišča v Tre-blinki Franz Stangl, bivši eseso-vec Karl Silverbauer, ki je aretiral malo Ano Frank, zločinec Eichmann itd. Sedaj išče Josefa Mengeleja, zdravnika v Auschwit-zu, in Martina Bormanna. Na tiskovni konferenci je Wie-senthal izjavil, da je pri pokolih Judov sodelovalo najmanj 80.000 nacistov, od katerih jih je 14.000 prišlo pred sodišča, od 8 do 10 tisoč jih živi pod tujimi imeni v Avstriji in Zahodni Nemčiji, drugi pa pod lastnimi imeni žive drugod po svetu. VViesenthal je izjavil tudi, da ima seznam 25.000 vojnih zločincev, ki še žive na svobodi. Načelnik judovskega centra Wie-senthal je mnenja, da bi bilo koj po vojni lahko odkriti nacistične zločince, vendar pa da je nastop »hladne vojne* močno spremenil pogoje in tedaj so se mnogi vojni zločinci skrili pod lažnimi imeni in ostali nekaznovani, ker so bili prekinjeni odnosi med Vzhodom in Zahodom, s čimer so bile prekinjene tudi možnosti za zbiranje odnosno posredovanje dokumentov Danes smo pred drugim prav tak... ; . g ‘:,>nim problemom in sicer pee„ indiferentnostjo, celo pred odporom nekaterih vlad, da bi sodelovale pri zbiranju teh podatkov. Po mnenju Wiesenthala je še veliko vojnih zločincev, ki bi jih mogli odkriti. Poleg Bormanna in Mengeleja na primer tudi Eich-mannovega namestnika Heinricha Millerja in Richarda Glucksa, ki mu je bilo poverjeno nadzorstvo nad vsemi taborišči. Kar zadeva Bormanna je Wie-senthal rekel, da ima ta dovolj finančnih sredstev in tudi zelo vplivnih prijateljev. Po njegovem mnenju bo težko Bormanna prijeti «po uradni poti*, ker bi ga njegovi vplivni prijatelji pravočasno opozorili na nevarnost. Po njegovem bo možno Bormanna prijeti le tako, kot je bil ujet Eichmann. Toda Izrael odklanja ta način, zahodnonemške oblasti pa so sporočile, da če bi Bormanna protizakonito zajeli in jim ga izročili, bi bila bonska vlada primorana vrniti ga državi, kjer je bil ujet. Glede tega bi z naše strani mogli reči, da bi se Bormannu ne zgodilo nič hudega niti pred kakim zahodnonemškim sodiščem, saj so se ta do vojnih zločincev nadvse «humano* obnašala. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HIROŠIMA NI VEČ LE POJEM NASILNE SMRTI... Bo v vrsti avtomobilskih držav Japonska že letos druga ? Za seboj je pustila že Italijo, Francijo in Veliko Britanijo in sedaj je na vrsti Zahodna Nemčija lijonov ljudi. Drugi moment pa je moment tržišča jugovzhodne Azije. Ta absorbira sedaj del evropske in predvsem ameriške avtomobilske proizvodnje, Japonska je zato tu le potencialni tekmec v ne tako bližnji bodočnosti. Kako je možno, da se je japonska avtomobilska industrija tako naglo razvila? Odgovorov na to vprašanje je več in so zelo kompleksni. Morda bi se moglo tudi na to vprašanje odgovoriti s tem, kako se je Japonska uveljavila v elektroniki: delovna sila na Japonskem je razmeroma slabše plačana kot v zahodni Evropi, zato pa ni nič manj marljiva in je učinek dela na Japonskem večji kot v zahodni Evropi. Zakaj smo se v začetku ustavili pri Hirošimi? Rekli smo, da je Hirošima nekakšen japonski Turin. V Hirošimi je namreč eno največjih japonskih avtomobilskih podjetij — «Mazda*, ki zaposluje nad 20.000 delovnih moči in daje na trg sorazmerno ogromno število vozil te znamke, ki jo zelo cenijo. Poleg tega podjetja pa je tu še več podjetij, ki s to tovarno kooperirajo. Hirošima je torej na eni strani pojem smrti, na drugi pa simbol izredno naglega preporoda Japonske. Hirošima, ki je bila pred 22 leti eno samo pogorišče in grobišče, je danes eden najpomembnejših indu. strijskih centrov. Puščica na levi nam kaže most, ki povezuje dva oddelka tovarne «Mazda», krogec, na desnem robu pa kaže kraj, kjer je pred dvema desetletjema padla ameriška atomska bomba. Hirošima ni le zemljepisni pojem. Prve dni letošnjega avgusta bo 22 let, ko so Američani nad tem mestom «in vivo* preizkusili svojo atomsko bombo. S tem je to japonsko mesto postalo pojem strahotne istočasne smrti sto tisoč ljudi in dolgega umiranja preostalih nesrečnikov, ki jim je atomska bomba v trenutku eksplozije prizanesla. Čeprav je bila Hirošima pred 22 leti le eno strahotno pogorišče, je danes zelo živo, gospodarsko močno mesto, pomemben industrijski center naglo razvijajoče se Japonske. Pravzaprav je Hirošima na Japonskem nekaj takšnega, kar je v Italiji Turin, torej nekakšno središče japonske avtomobilske industrije. Prav gotovo se Hirošima ne more kosati z velikanom, kakršna je turinska tovarna FIAT, toda poglejmo nekoliko pobliže japonsko avtomobilsko industrijo, ki je vredna, da jo pobliže spoznamo. Pred vojno Japonska ni bila znana kot država s svojo avtomobilsko industrijo. Japonska je bila znana tedaj kot država z močno metalurgijo in zelo razvitim ladjedelništvom. Vse to je šlo med vojno v ruševine, razen ladjedelništva, ki se je razmeroma dobro ohranilo in se po vojni še OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne bojte se, da bi izgubili poslovne stike, ki jih že imate. Okrepite družinsko solidarnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Sprejeli boste nekaj naglih sklepov, ki bodo bistveno utrdili vaš gmotni položaj. Nepredvideno čustveno doživetje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne spodbujajte svojih sodelavcev k ne potrebnim diskusijam. Skušajte se poglobiti v duševno stanje nekega prijatelja. RAK (od 22.6. do 22.7.) Pazite, da bi se ne vključili v neko nevarno denarno igro. Z lahkoto boste dosegli uspeh v neki ljubezenski zadevi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sledite premočrtno svoji poti, ki je naj boljša. Dokaj resen spopad v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne prenaglite se v svoji sodbi glede neke zapletene ponudbe. Priporočljiva je večja opreznost v čustvenih odnosih. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uvedite v svoje poslovanje uporabo potrebnih sodobnih tehničnih pomagal. Brzdajte svoj jezik. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pobotali se boste z nekaterimi svojimi bivšimi sodelavci. S svojim pravočasnim posegom boste povrnili v prijateljsko družino mir. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Odločili se boste za neko potovanje, od katerega si obetate mnogo. Nekdo je bolj radoveden, kot bi to smel biti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V trgovini obstajajo meje, ki jih ni smeti prekoračiti. Ne sprejemajte nasvetov od ljudi, ki so neiskreni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zagotovljen je lep uspeh osebam, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Imeli boste zamisel, ki jo bo vredno uresničiti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte predvideti nekatere dogodke v poslovnem svetu, ki bi od njili utegnili imeti posebne koristi. V ču stvenem pogledu nobenih novosti. razvilo, da izdeluje sedaj največje ladje na svetu in da je njena proizvodnja tudi največja na svetu. Pred vojno so na Japonskem izdelovali le malo avtomobilov in še to v glavnem tovornjake, ki so dejansko služili oboroževanju in nato vojni. Koj po vojni se je začela prebujati tudi avtomobilska industrija in do neke meje se je opustila stara praksa, tako da so začeli po japonskih cestah krožiti poleg tovornjakov tudi domači osebni avtomobili. Začetek je bil težak in počasen. Deset let po vojni, torej 1955, so vse tovarne avtomobilov na Japonskem mogle v letu dni dati le 75.000 osebnih avtomobilov, tovornjakov in avtobusov. V naslednjih štirih letih pa se je doživljal prvi «čudež», ko se je proizvodnja avtomobilske industrije naglo večala. Še večji čudež se je zabeležil v naslednjih dveh letih. Leta 1960 so tovarne avtomobilov na Japonskem dale že 600.000 vozil raznih tipov, leto pozneje pa kar 900.000. Japonska je že prekosila v proizvodnji avtomobilov Sovjetsko zvezo in Italijo ter se na svetovni lestvici povzpela na peto mesto. Samo ob sebi se razume, da je od tedaj napredovala tudi italijanska avtomobilska industrija, saj je lani izdelala že 1,360.000 vozil, toda od tedaj je Japonska napravila pravi skok. Sledita nato leti »padca*. Pravzaprav gre za padec, ki ni padec, saj se je proizvodnja avtomobilov v letih 1962 in 1963 dvignila za 11 odst., toda to, kar je sledilo, je tako nenavadno, da je povečanje proizvodnje za 11 odst. na leto že nekakšen padec proizvodnje, kajti v letu 1964 so v japonski avtomobilski industriji povečali proizvodnjo kar za 40 odst., tako da je tega leta Japonska prehitela še Francijo in pred njo so ostale na lestvici le še Velika Britanija, Zahodna Nemčija in seveda ZDA. V letu 1965 so na Japonskem doživljali manjšo recesijo in spet so doživeli tudi v avtomobilski industriji »padec*, ki se izraža v povečanju proizvodnje «le» za 11 odst. Zato pa je lansko leto bilo novo «čudežno leto*. Japonska avtomobilska industrija je vrgla na trg že 2,300.000 avtomobilov in s tem prekosila tudi Angleže. Nekaj konkretnih podatkov: ZDA so lani dale na trg 10,370.000 avtomobilov, Zahodna Nemčija je izdelala 3,050.000 avtomobilov, Japonska pa že 2,280.000, tako da je prišla na tretje mesto na svetovni lestvici, kajti Velika Brita-njia in Francija sta s svojima obilnima dvema milijonoma zasedli četrto in peto mesto, Italija pa z 1,360.000 šesto mesto. Do tu smo navajali podatke, ki smo jih mogli zaslediti v raznih strokovnih biltenih. Kaj pa Japonska obljublja za bližnjo bodočnost? Tudi to napoved bomo, posredno vsaj, zasledili v neki publikaciji: ena največjih japonskih tovarn avtomobilov in sicer podjetje «Toyoka» je v prvih dveh mesecih letošnjega leta izdelala za 47,5 odst. več avtomobilov kot v prvih dveh mesecih lanskega leta. Cilj, za katerim teži japonska avtomobilska industrija, pa je tri milijone avtomobilov že v letošnjem letu. Ker se japonski načrti po navadi ne uresničujejo le v predvidenem merilu, pač pa se ta merila tudi krepko prekoračijo, je zelo možno, da Japonska v tej industrijski panogi letos prekosi tudi Zahodno Nemčijo, posebno ker je zahodnonem-ška avtomobilska industrija trenutno v težavah. To se pravi, da bi se Japonska mogla že v letošnjem letu v proizvodnji avtomobilov povzpeti na drugo mesto na svetovni lestvici. Ko smo preer časom pisali o tem izrednem napredovanju japonske avtomobilske industrije, smo se vprašali, ali ne bo japonska avtomobilska industrija začela ogrožati drugih »avtomobilskih* držav? Japonci, ki se s tem ukvarjajo, pravijo, da te nevarnosti ni. Čeprav se njihova av- tomobilska industrija, kakor smo videli, razvija z neverjetno na- glico in meče na trg vsako leto vedno več avtomobilov, ne bodo ti ogrozili zahodnoevropske avtomobilske industrije, še najmanj pa ameriško. To pa iz dveh razlogov: predvsem — pravijo Ja- ponci — se življenjska raven na Japonskem naglo dviga, s tem se dviga kupna moč japonskega človeka in njegova možnost, da se motorizira. Z druge strani je zna no, da je Japonska kljub vsemu temu naglemu razvoju še razme roma slabo motorizirana, saj pride po eno vozilo na 45 prebivalcev, medtem ko pride po eno vozilo v zahodni Evropi že na kakih 7-8 prebivalcev. Iz tega sledi, da je japonsko tržišče še vedno tako močno, da bo še vrsto let absorbiralo vso proizvodnjo japonske avtomobilske industrije. Pri tem velja dodati, da šteje Japonska skoraj 100 mi VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE DEŽELNI KREDITI IN NJIH UČINEK V 136 občinah videmske pokrajine na levem bregu Tagliamenta, brez pordenonske pokrajine, je o-paziti rahlo in počasno padanje tako brezposelnih kot emikrantov. Emigrantov je bilo 1965. leta 8224, lani pa že za 1107 manj ali vseh skupaj 7117. Direktor urada za delo videmsko pokrajine Burbre trdi, da se število brezposelnih in emigrantov počasi a vztrajno manjša, ker nastajajo po raznih pobudah majhne in srednje industrije v spodnji Furlaniji, okoli Vidma in v predhribovskem pasu. Tudi v listih, ki se berejo v Furlaniji, raste število povpraševanj po delovni sili in se manjša število ponudb. Žal pa to gospodarsko prebujanje ne velja za Beneško Slovenijo. Seveda ni govora, da bi kje v Beneški Sloveniji ali pa v njeni bližini nastala kakšna še tako majhna industrija. Ne samo to, ne odpirajo se niti vrata navadnih obrtnih delavnic. Vse, kar je bilo novega v zadnjem letu, je to, da je žaga v špetru ob Nadiži nekoliko modernizirala svoj obrat. Celo Karnija, ki je v novembrski povodnji prestala hude čase, je zaznamovala majčkeno u-padanje emigrantov, nekaj sto vsega skupaj predvsem na območju Ville Santine, ki jo smatrajo kot jedro novo nastajajoče industrije v Karniji. Hkrati so s temi rahlimi občutki optimizma napisali, da je na Čedadskem (nel Cividalese) še zmeraj stanje kritično, in da se ni nič spremenilo na boljše. Kadar pa napišejo v listih »Cividalese*, potem to pomeni Beneška Slovenija, ker so Nadiške doline in porečje Tera v zahodni Beneški Sloveniji tisti del Čedadskega okraja, ki ne kaže nobenih znakov ne pobud in ne gradbišč. Nadiške doline in zahodna Beneška Slovenija vplivata na ostalo čedadsko ozemlje, ki je že tako slabo in pasivno, da se kaže ves čedadski okraj še bolj gospodarsko zapuščen, da naravnost neozdravljiv, ker se ga je lotila že kronična smrtna bolezen - emigracija. Od 1965. do 1966. število emigrantov v tem slovenskem delu Čedadskega okraja ni padlo, nasprotno, še naprej je trmasto naraščalo. Kako ne bi, ko pa ni bilo v zadnjih dveh letih prav nobene pobude, da bi se vsaj malce zganilo na boljše Vprašanje brezposelnih ne igra v celi Furlaniji in seveda tudi ne v Beneški Sloveniji nobene vloge. Kako naj sploh razpravljamo o brezposelnih v pokrajini, ki ima že zadnjih 16 let odprta vrata na stežaj za sleherno emigracijo za vse države zahodne Evrope. Moške in ženske je zajela mrzlica emigriranja in seveda tudi domača gospodarska brezizhodnost. Kdor je zdrav in krepak in ne preveč v letih, ta odhaja na delo v emigracijo. V vsej videmski pokrajini na levem bregu je komaj okoli 7 do 8000 brezposelnih, od katerih je polovica takih, ki jih je njihov značaj ali življenje zlomilo in niso za zahtevno delo emigracije. Tudi v Beneški Sloveniji ni veliko brezposelnih, saj še delovišč-nih centrov za brezposelne, ki naj bi opravili določena javna dela, niso zmogli. Brezposelni so deloma sezonski delavci kot drvarji v Učji ali pa zidarji v zimskih mesecih in pa seveda ljudje, ki jih tlači bolezen, a so še premladi za pokojnino. Čedadski župan se dobro zaveda tragične situacije, v kateri so Nadiške doline in pa tersko področje. To glasno pove na zborovanjih županov in tudi v sena tu je krepko spregovoril o težkih gospodarskih razmerah. Toda napraviti ne more ničesar. Minili so lanski jesenski meseci, ko je že vsaka manjša skupina občin zahtevala medobčinski konsorcij za zgraditev infrastruktur, potrebnih za krajevno industrijsko cono Zdaj je končno dežela morala dati navodila vsaj demokrist- Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Ju- SREDA, 29. MARCA 9.05 Zvočni trak - 10.05 Ital. pes- Ital. pesmi - 15.45 Uspeli motivi tranja glasba - 11.40 šola - 12.00 Glasovi in slogi - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba - 17.00 Duo Russo-Safred - 17.25 Šola -17.45 Nekaj jazza - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost -18.30 Sopranistka Dolores Ivan-cich - 18.50 «50 Fingers — 5 Gui-tars* - 19.10 Higiena in zdravje -19.25 Zbor iz Skednja in Mačko-velj - 19.45 Elektronske orgle -20.00 Šport - 20.30 Simf. koncert - . v odmoru: Knjižne novosti - 21.50 Glasbeni album - 10.15 Pet celin Solisti - 22.15 F. Schubert: Trio v ;.10:4(L Glasbeno-govorm ?P°r.e.d„; b-duru - 22.50 Sentimentalne. janskim županom, odbornikom in občinskim, pokrajinskim in deželnim svetovalcem naj prenehajo begati ljudi z industrijskimi conami okoli »kampanila* podjetnejših občin, ker je treba načrtovati industrijske cone samo v deželnem merilu. Sleherno drobljenje finančnih sredstev na več krajev ne pripelje nikamor, ker tega ne prenesejo niti državne, kaj šele deželne finance. Razne vrste strankinih trobentačev so zatrobentale umik na industrijskih položajih in conah ter okrepitev čisto stranskih kril v živinoreji in kmetijstvu nasploh. V zimskem času so reprezentančni skladi notranjega ministrstva držali pri rednem administrativnem obtoku male občine, a malo večje so dobile sredstva za najnujnejšo cesto in za najbolj rešetast vodovod. Spremenili so vodstvo in dali večji pomen državni poklicni šoli v Špetru in končno te dni najprej ustanovili potovalno kmetijsko katedro v Špetru za vse občine tega dela Čedadskega ne samo za slovenske nadiške občine, ampak tudi za furlanske v vznožju predalpskih hribov. Nad stotrideset milijonov lir v smislu zakona o podpiranju kmetijstva in gozdarstva naj bi pokazalo voljo deželnih oblasti, da nekaj le hočejo napraviti. Toda dežela in prebivalstvo Beneške Slovenije, obe strani, se zavedata, da so to le kratkotrajni obliži, le obrobni gospodarski ukrepi, ki pač niso usmerjeni v to, da bi z ustvarjanjem delovnih mest v okolici Čedada zavrli emigriranje. Preprostim hribovskim slovenskim ljudem ostaja le upanje, da bodo drugod v Furlaniji zares ustanovili prave industrijske cone, ki bodo dejansko absorbirale sedanje furlanske emigrante in da bodo tako tudi beneški Slovenci prišli končno na vrsto, da zaposlilo tudi njih v novih industrijskih objektih Furlanije. Vedo naši skromni ljudje, da bodo dobili sicer skromnejša mesta, od Furlanov. Pripravljeni so tudi biti «pendolari» »pingljalci*, ljudje, ki se gugajo od svojih domov do tovarn in nazaj, vsak dan v avtobusih ali svojih vozilih. Tako, kot to delajo delavci iz okolice in hribov vseh severnoitalijanskih mest. In kar že delajo v redkih primerih delavci Nadiških dolin, ki odhajajo v pohištveno industrijo okoli Manzana. Kmetijstvo je pa v hribih Furlanije tako propadlo in prišlo ob vsak kredit, da se bo potreba še mnogo boriti in prepričevati ljudi ne z besedami in tudi še ne z dosedanjimi merami, ampak z močnimi in sistematičnimi finančnimi investiranji, da vsaj del rola dega rodu ostane doma na posestvih. Za Beneško Slovenijo bi že pomenilo mnogo, da bi vsaj v prihodnjem letu začelo prav počasi padati število emigrantov, samo po nekaj oseb v vsaki občini. ker bi v tem videli varen znak, da se je končno le premaknilo, da se usad emigracije ustavlja na strmem bregu uradne neprizadetosti in birokratične nesposobnosti. a- r- * • • V prvih dneh marca je začelo obratovati najvišje dvigalo v Zahodni Nemčiji. Obratovati je začelo dvigalo, ki so ga namestili v hamburškem poštnem stolpu. Dvigalo ima dve kabini, od katerih vsaka sprejme po 18 oseb in jih vozi v tako imenovano letalo-re-stavracijo in tudi višje, do razgledišča, ki je nad 204 m nad zemljo. Dvigalo je zelo naglo, hkrati pa potnik niti opazi, da je v nekaj sekundah prispel tako visoko. * * * Nemška industrija se lahko ponaša s tem, da je izdelala najmočnejše dvigalo na svetu. Podjetje Demag iz Duisburga za izdelovanje velikih mehaničnih strojev je pred dnevi izročilo družbi Wanne - Eiakel velikanski žerjav, katerega ročica je dolga skoraj 39 m in more prenašati do 10 ton težka bremena. Ž S*** Ž '///Z /fsy/ssssjfry*yssssssr/s/sssssj IHtafa ni motivi - 12.10 Jug. pevci 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz opere «Lohengrin» - 13.30 Priporočajo .................“lije • 15.30 m mi - 10 30 Šola - 11 00 Trintih - vam... - 14.05 Melodije 11.30 Mozart, VerdL Puccini - Flavtist Pahor in violist Zalokar 13.33 Nepozabni motivi - 14.40 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Ak- leTob Program za mfadino lOO tuatoorti - :1815 Zabavni orkester Simf. glasba - 17.20 Rimska srečanja - 17.45 Slovstvo in umetnost 18.15 Mladinska glasba - 20.20 Verdijeva opera «Atila». II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 18.45 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Massenet: Ma-non - 21.10 »V podvečer...* - 22.10 Jazz - 22.50 R. Graves: Pesmi -23.05 Orkester Prado. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.00 Giocagid - 17.30 Dnevnik - 17.45 Trst 12.05 Album za violino in klavir - 12.25 Tretja stran - 13.40 Operni koncert - 14.40 Orkester. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.00 Poje D. Rivers - 10.35 Glasbeni spored - 11.00 Ritmi - 11.30 Pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - SP°red za Nadino - 18.30 Mali 11.42 Pesmi ‘^^OOJilascelj^M.OO ocjer . 19.15 o kazenskem postopku - 19.45 Športni dnevnik - 20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah - 22.00 Juke box - 15.00 Izbrani motivi 15.15 Sopranistka L. Canepa - 15.35 Komorna glasba - 16.00 Lahka glasba - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 Veliki orkestri - 18.35 Enot- ni razred - 20.00 Glasbeno-govor-ni spored - 21.00 Znanstvena oddaja - 21.10 Pristanišča za bodoč- ^ ^ ulWQUaAn almcul .____________ nost - 21.40 Ritmo-simfonična pjovack - 22.15 Znanstvena oddaja. Šport - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Angleščina - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik -21.15 Gledališka anketa: Primer glasba. III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli . 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.00 13 40 Zbor Jacobus Gallus - 14 00 20.30 Brahmsova simfonija - 22.30 Poročila - 17.05 Drejček in trije Glasbeni vrtiljak - 15.00 Balet - Srednji vek - 23.00 Sodobna glasba. ...... " ” 15.45 Od Soče do Drave - 16.20 Otroški kotiček - 16.45 Operna glasba - 17.40 Plesna glasba -18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Reverberi - 22.35 Hin-demith in Britten. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila • 8.30 Jutranje pesmi - Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Pravljice in zgodbe - 9.10 Zabavni orkestri - 9.45 D. Kette-P. Šivic: Kaj se je zgodilo Matičku - 10.15 Ruske sklad Marsovčki - 17.30 Ekspedicija — film - 17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev • 19.00 Reportaža - 19.30 Beograjski festival kratkega filma • 20.00 Dnevnik -20.30 Rezerviran čas - 21.07 S svetovnega hokejskega prvenstva: Svedska-Kanada - 21.10 Groenlan-dija - 21.50 Po sledovih plesnih korakov - 22.00 Kulturna panorama be - 10.45 človek in zdravje - 11.00 . 22.40 Poročila in posnetek ho-Turistični napotki 11.15 Pomlad- keja SZ-CSSR. Mnenje našega kmečkega človeka Šele ko se z našimi ljudmi, ki ši zaupajo zemlji, bolj temeljito po menite o vsem, kar se tiče njil stanu, dobite bolj jasno podobo kje jih čevelj žuli, kako se ukvar jajo s svojimi težavami, v čem 01 aijo olajšanja itd. Eno je neizpod bitno; stiske, ki so ga nepretrgo ma obkrožale, niso danes ni manjše od onih iz preteklosti. Re niso te nekdanjega denarnega zna čaja — saj pravijo, da se dane kotali denar okrog vsakega voga la —, ampak se bolj tičejo nek nesigurnosti in bojazni, ki izha jata iz nič kaj preveč razveselji vih razmer. S komer koli govori te, povsod ista misel, skrb in ne ka prikrita plahost. Sicer pa je t splošen pojav. Iz pomenkov od tod in drugo bi mogli ugotoviti takole: naš kmetovanje zahteva veliko volje potrpljenja in truda. Mladina s tega bolj ali manj otresa in bi j glede tega mogli deliti v tri ski pine. V prvo in najmočnejšo skl pmo štejemo mladino, ki se j posvetila različnim poklicem t;-ven kmetijstva, v drugo nizek oc stotek mladine, ki ima poleg sve jega poklica, tudi zemljo za zane; Ijivo glavnico, ki je ni zanemai1 jati, v tretjo pa vse one, ki s se popolnoma posvetili kmetove nju. Takih je najmanj. Seveda gr v vseh primerih le za mladino i kmečkih ali kmečko-delavskih dri žin, ki imajo za to večje ali man' še pogoje. Saj je znano, kako t vprašanje zaskrbijo gospodarje i gospodinje. • Kot je resnica, da se naš kmet ki človek rad drži zastarelih nat kov, ki res ne morejo več odge varjati novim prilikam, tako s opaža, da skuša delati »po novem: A to novo zahteva razen razumni ga dela, bolje povedano strokol nega znanja, tudi denarna sreč, stva. Le skromen odstotek je ti' mu kos. Snopič nekaj sto tisočet ne more danes vplivati na povi Čanje zemljiškega kapitala ali n, izboljšanje zemljišča. Vsem gospodarskim panogai nudijo oblasti strokovno pomoč, z kmeta se nihče ne zmeni. Takol, meni o tem neki gospodar: «č( kdo v vasi dobi državno pomoč z. zboljšanje hleva ali stanovanja, 2, govorijo in se hvalijo, kako pospi, šujejo naše kmetijstvo. To je la., Plačujemo uradnike, a ne njihovi ga dela. Naj bi nam dali vsaj U kar ni tako — drago. Nauka sto tudi mi potrebni. To menda zna; vsi, ki imajo opraviti z nami. nikogar ni od nikoder, da bi nar kaj povedal. Nam ne gre za uči' no predavanje, pač pa so na\ potrebni nasveti, prikrojeni naši posebnim razmeram; potrebni s nam kmetijski praktiki, ki pozm' jo naše posebnosti. Naj meroda ni organi ne pozabljajo, da nauk v italijanščini za nas san' Blažev žegen. Mi se razumemo našem slovenskem jeziku.* Naše kmečko ljudstvo vedr1 bolj uvideua, da je samostojno, in neodvisnost lepa rec, a tuai z,J lo draga. Če kdo, si prav kmet V ga danes v lastno korist ne sn[ privoščiti. Takšni neodvisneži dobrodošli trgu, ker jih drugegt za drugim najlaže izkorišča. Ne tržne razmere, tudi pomanjkan, delovne sile, sredstev za izboljši nje itd. počasi pripravljajo natr kmetijstvo za novo miselnost. P' samezniku se vedno bolj krči; meje možnosti za napredek. Za: že bolj pogosto slišite besedo o p1 trebi ene same stanovske or gori zacije za tržaško pokrajino in er same kmečke zveze za vso dežel Vse polno in vedno več je vpr šanj, ki se tičejo vsega slovensk ga kmetijstva. Kdo naj se z njir ukvarja in jih uspešno rešuje, 1 ne močna organizacija?! 1 Tudi slišite bolj razgledane 1 napredne kmete, da omenjajo g' spodarsko sodelovanje na zadru1 ni osnovi. Za to ima naš člove žal, vse premalo razumevanja, praksa je v mnogih naprednih d: želdh že v več desetletjih doki zala, da je za vsakega drobnet-proizvajalca, torej tudi za naši ga kmeta ta gospodarska oblif najbolj uspešna. Tržaška Kmečka zveza ima pri seboj obsežno še neobdelano po roč je. Predvsem čaka njene odbe nike in člane raznih njenih kon sij hvaležna naloga, zbirati osvetiti njene člane; vzbud v njih zavest, da morejo le st njeni računati na kakršenkoli speh, se pravi na napredek naš ga že dovolj zapostavljenega km tijstva, ki bi moglo nuditi, če 1 glavni, pa vsaj pomožni del d hodkov. Gledališče za mir na svetu MOSKVA, 28. — «Gledališče sredstvo za medsebojno razumev nje in utrjevanje miru med nar di» — je geslo mednarodne gled liške ustanove, v kateri so včl njeni najvidnejši gledališki pre stavnlki 52 dežel. Sovjetski gled liški ljudje so se tej organizac priključili leta 1959. Dve leti p zneje na kongresu na Dunaju organizacija sklenila, proglasiti i marec za mednarodni dan gled lišča. Organizacija skrbi za redi izmenjavo med gledališkimi lju mi, kar zadeva nova gledališl dela in gledališke revije, ki J pošilja režiserjem, umetnikom, s torjem in organizatorjem, ki 1 njeni člani. Ob 50-letnici oktobrske revolut Je bodo v Moskvi uredili in skali posebno številko revije «Sv tovno gledališče«, ki bo posvečer’ sovjetskemu gledališču. — 4 - 29. marca 1967 MISEL, KI SE NAM VSILJUJE ZARADI GNEČE PRI RDEČI HIŠI Zakaj ne bi «kazermete» služile za parkiranje tovornjakov med prazniki Tamkaj bi vozila zlahka počakala na carinjenje, ne da bi ovirala promet v bližini prehoda Za velikonočne praznike smo spet razdeljevanje preostalih bencinskih ugotovili usodno pomanjkljivost, ki jo predstavlja počasno carinjenje blaga pri Bdeči hiši. Vse ulice na italijanski strani, Ul. Giustiniani, Alviano, Scuola Agraria in parkiri-* Sče pred samim prehodom, vsi ti kraji so bili do zadnjega kotička zatrpani s tovornjaki. Ker zavzamejo prostor na obeh straneh ceste, so osebni avtomobili bili v težavah, preden se prerinejo skozi špalir tovornjakov. Ker v doglednem času še ne bodo zgradili novih cest pri Rdeči hiši ter razširili parkirišča, ki priporočali finančni upravi, da bi ob izjemnih prilikah, kot so praznila in jtudi nedelje, pospremila tovornjake h «kazermetam», kjer je dovolj prostora za parkiranje in kjer je tudi zidom ograjen prostor, na katerem je možno dobro nadzorstvo. Samo na takšen način bi bilo mogoče odstraniti že kronične težave, ki se ob vsakem prazniku pojavljajo na našem mejnem prehodu, prav gotovo enem izmed najbolj nesrečnih, kar jih je na naši meji Vedeti namreč moramo, da na nobenem prehodu ni tolikšnega tovornega prometa kot na našem, saj predstavlja cesta skozi Gorico najkrajšo povezavo med obema državama, ki se je šoferji tovornjakov pridom poslužujejo. Razdeljevanj« bencinskih bonov Včeraj se Je na sedežu trgovinske zbornice v Ul. Crispi 10, pričelo Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii Gorica Verdi. 17.00: «La notte del generali«, Peter OToole in Omar She-rif. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. 20RS0. 14.30, 18, 21.30: «Dr. 2i- vago«, Omar Sharif, Julie Cristie, v kinemaskopu in barvah, ameriški film. MODERNISSIMO. 17.15—22.30: «A ciascuno 11 suo«, G. M. Volontč in Irene Papa. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: »Ridere«, L. To-ny, M. Solina in R. Vianello. gITTORIA. 17—21.30: «Scotland Yard — precedenza assoluta«, R. Napier in H. Pays. Angleški film. Iršič IZZURRO. 17.30—22: «La rivincita di Ivanhoe«, S. Rogers, G. Lan-šec. Kinemaskopski film v barvah. RINCIPE. -18—22: «La violenza č la mla legge«. V barvah. EXCELSIOR. 17.30-22: «Lo stran-golatore di Baltimora«, C. Cano-va in L. Devon. , MICHELE. 19—22: «Saladino», A. Mahon. V barvah. bonov. Med včerajšnjimi uradnimi urami (9-12 in 16-18) se je pri dveh okencih, kjer bone razdeljujejo ločeno za lastnike motociklov in avtomobilov, zvrstilo nekaj stotin u-pravičencev. Prejeli so naprejščino bencinskih bonov, ki ustreza nekako poldrugemu mesecu obroka. Medtem se pričakuje, da bo trgovinska zbornica sklenila sporazum, verjetno z avtomobilskim klubom, za običajno razdeljevanje bonov. Eno izmed važnih vprašanj, ki še ni rešeno, je tudi cena bencina. Občinska uprava namerava namreč povišati trošarino, ki naj bi po nekaterih govoricah znašala 30 lir pri litru. V RAZSTAVIŠČU PRO LOCO Zelo uspela razstava Andreja Košiča V razstavišču Pro Loco v goriški pasaži razstavlja svoja olja slovenski slikar Andrej Košič iz Gorice. Doslej je razstavljal na številnih kolektivnih in samostojnih razstavah vendar je ravno sedanja pokazala njegov največji umetniški vzpon. Slikar nas je presenetil z vrsto krajin, iz katerih, diha tolikšna pristnost in neprisiljenost, da se z veseljem zastrmite vanje. Nam domači motivi, prikazujoči Brda in Kras, so polni mehkobe in vedrosti. Košič je od samega začetka ubral figurativno pot. Po njej hodi ne meneč se za moderne slikarske smeri. On hoče biti razumljiv, prikazati hoče razpoloženje, in to mu v celoti uspe. Mestoma nanizuje šibkejše, mestoma močnejše barve, vendar skoraj vedno prehladujejo nianse rumene in zelene. Razstavljene slike so lep dokaz slikarjeve osebnosti, ki se razvija linearno. Njegov svet je razumljiv vsakomur, vendar nam ga slikar pri- kazuje umetniško poglobljeno in do-življeno. Iz vseh slik diha atmosfera, ki io karakterizirajo tipični Ko-šičevi prijemi. Nikakega dvoma ni, da imamo opraviti s slikarjem, ki je močna osebnost, trdno odločena vztrajati v vsem razumljivi umetnosti, jo poglabljati ter posredovati obiskovalcu sliko lepega in nepokvarjenega, kar je danes mogoče najti ravno v naravi. In prav ta prevladuje v Košičevi motiviki. Razstava bo odprta do konca meseca. Jutri začetek vpisovanja v otroški vrtec v Števerjanu V prostorih otroškega vrtca v Ste-verjanu bodo jutri in v petek vpiso. vali otroke te občine v starosti od 3 do 6 let. Kot znano bodo letos po sklepu občinske uprave, ki ga je potrdil pokrajinski odbor za nadzorstvo krajevnih ustanov, vodile vrtec slovenske redovnice iz Trsta. V ostalem pa bo delovanje vrtca bolj ali manj enako kot druga leta, ko ga je vodila ustanova ONAIRC. Otroke iz oddaljenejših zaselkov bodo tudi letos vozili v vrtec in iz njega domov. Zato pričakujejo, da bodo starši svoje otroke vpisali še v večjem številu kot lani. Otroci se bodo v vrtcu lahko marsikaj naučili ter se pripravili za obisk osnovne šole; staršem pa bo spomladi in pozneje v poletju in jeseni olajšano delo doma in na polju, ko jim ne bo treba čez dan paziti na svo-I je najmaljše. KOŠARKA iminmmimniiiiiiiimmiimimimiiiiiiiiiiiimiiiiiuimtmvni||l„„„ll„mifll|||lll||mm|||||||||||m||||||| S SODELOVANJEM FOLKLORNIH SKUPIN Pro Loco priredi v aprilu praznik pomladi v Števerjanu Udeleženci se bodo z vpregami peljali po «cesti vina in češenj* ter peli in plesali . Jutri občni zbor Pro Loco V četrtek zvečer bo v Ferigovi 123. aprila, ki se bo imenovala «praz-tavemi letna skupščina Pro Loco nik pomladi« ter bo predstavljala iz Gorice; pričela se bo ob 18.30 ob prvem ter ob 19. uri ob drugem sklicanju. Na dnevnem redu je poročilo predsednika dr. Carla Pellisa, finančno poročilo, obračun in proračun. Ker predvideva statut volitve vsake tri leta, letos ne bodo izvolili novega odbora. Prejšnje dni se je sestal izvršni odbor Pro Loco, ki je sklenil uresničiti program letošnjih manifestacij, pripravljen prejšnje mesece. Za vsako posamezno manifestacijo so pripravili poseben odbor, sestavljen iz članov izvršnega odbora in sposobnih ljudi. Vse odbore nadzoruje tajništvo, ki ga vodi Sergio Simone. Prva manifestacija bo v nedeljo ■iiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZA ZAČETEK SEZONE DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odrta v Gorici lekarna KUERNER, jCorzo Italija 10, tel. 25-76. E2URNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je v Jonkah odprta lekarna «Alla stazio-ie» dr. Matitti — Vermegliano — Kiale Garibaldi 3 - tel. 75046. LEKARNA y TRŽIČU Ves dan in ponoči Je dežur-a lekarna «Alla salute«, dr. Fab-iris — Panzano, Ul. Cosulich 103, Bi. 72-480. Prvi družinski izlet SPD s končnim ciljem v Mavhinjah Ogled kraške ponikalnice pri Štivanu - Obisk na ladji v Tržiču Slovensko planinsko društvo je na velikonočni ponedeljek organiziralo svoj prvi letošnji družinski avtobusni izlet. Za cilj so si izbrali imeli Tržačani srečo ter tudi odnesli dva dobitka. Večer je naglo minil v dobrem razpoloženju, ki ga ni motilo sla- izvir reke Timave pri Štivanu, kjer ^ vreme> kot sm0 taell v CA el Afrlarlnli rmnrvinnitn lronšlrn -nr> . .. . r so si ogledali znamenito kraško ponikalnico, ki se skrije v škocjanskih jamah pod zemljo, da se potem zopet in zelo močna prikaže na tem mestu, komaj nekaj 100 metrov od morja. Od tu so krenili v Tržič, kjer so sicer le od daleč videli gradnje v ladjedelnici; pač pa so v pristanišču naleteli na neko sovjetsko ladjo, ki je pripeljala les za papirnico v štivanu. Mornarji so pustili skupino izletnikov na ladjo ter se zapletli z njimi v pomenek. Goričani so izvedeli, da so mornarji iz Letonske sovjetske republike; podarili so jim tudi knjigo s številnimi slikami v barvah, ki kažejo zanimivosti te severne dežele. Po slovesu od prijaznih mornarjev Je avtobus odpeljal izletnike v Mavhinje, kjer so se v tamkajšnji gostilni ustavili ter imeli tudi sre-čolov z lepimi dobitki. Pri tem naj še omenimo, da so že v štivanu pričakali Goričane tudi nekateri | mladinci, člani planinskega društva iz Trsta, ki so ostali potem z njimi do večera. Pri srečolovu so deljek popoldne v Gorici. Na povratku so se izletniki ustavili še v domači gostilni v Jamljah ter se na to pod vodstvom gospodarja Petra Čermelja srečno in varno vrnili v Gorico. Udeležba na izletu je bila dobra, saj je bil avtobus ves zaseden in še nekaj jih je sledilo s svojimi vozili. valorizacijo ceste vina in češenj v Brdih. V odboru so dr. Formen-tini, Ferigo in Marchiori. Odbor bo poskrbel za ponovno tiskanje prospekta in zamenjavo reklamnih tabel. Prireditev bo v Formentini-jevem parku ob prisotnosti vseh folklornih skupin Gorice. Alegorični vozovi z vprego, na katerih bodo folkloristi, bodo prevozili vso «cesto vina in češenj«; ustavili se bodo pred vsako gostilno, voščili srečno pomlad ter nekaj zapeli in zaplesali. Druga manifestacija, ki bo valorizirala furlansko narodno nošo, bo 21. maja. V istem mesecu bodo počastili 100-letnico rojstva Pietra Zo-ruttija ter 50-letnico vsaditve velike magnolije, ki bo v kratkem cvetela, na severni strani Ljudskega vrta. Za manifestacijo bodo skrbeli Ferigo, Marini in Mischou. Medtem sestavljajo odbore za praznik mestnih četrti, ptičev, vina in grozdja. Zadnje dejanje za pokal evropskih prvakov Simmenthal - Slavija Real Madrid ■ Olimpija V četrtek polfinale, v soboto pa finale Peterke, ki se bodo udeležile finalnega turnirja za evropski košarkarski pokal klubov so Simmenthal iz Milana, Slavija iz Prage Olimpija iz Ljubljane in Real Madrid. Polfinalni srečanji pa bosta naslednji (v četrtek, finale v soboto): OD 20. MAJA DO 11. JUNIJA Stavka v Tržiču Delavci podjetja Detroit v Tržiču so včeraj in danes proglasili po triurno stavko v oddelku v Ul. Val-netinis. Jutri, v četrtek, pa se jim bodo v dveumi stavki pridružili tudi delavci podjetja v Ul. Galileo. Danes bo stavka od 14.15 do 17.15, jutri pa od 15.15 do 17.15, Gre za ureditev akordnega dela, glede katerega niso mogli doseči sporazuma z vodstvom podjetja. Simmenthal — Slavija Real Madrid — Olimpija Na papirju sta gladka favorita za finale Simmnethal in Real, končni favorit pa po našem mnenju Simmenthal. Zakaj? Predvsem zato, ker si je milansko moštvo v teh zadnjih časih pridobilo veliko med. narodno izkušnjo in, kar je važno, v glavnem ni odpovedalo na teh prestižnih tekmah. Dobro, Milančani so popolnoma odpovedali na turnirju v Rimu za celinski pokal, toda Ignis in predvsem Goodyear sta bila znatno močnejša od Rubini j e ve-ga moštva. Nato pa so Pieri in drugi z lahkoto prebredli vsako oviro tako v «evropskem prvenstvu« kot v državni ligi. V obeh tekmah so premagali ljubljansko Olimpijo (in predvsem v slovenski prestolnici dokazali vrhunsko igro), prav tako so odpravili sorazmerno skromno peterko Villeurbanneja, kjer sta bila le Gilles in Moroze ni evropski višini. Milančani so morali kloniti Racingu Malines v Belgiji, v povratnem srečanju pa so se oddolžili z visoko zmago proti Steveniersu in drugim (120:104). Tudi v državni ligi je več kot možno, da bo Simmenthal ponovno o-svojil prvo mesto. Po spodrsljaju v Vareseju so se Milančani oddolžili za poraz z neoporečno zmago v milanskem derbiju proti močni AirOnestš (104:82). Moštvo Je torej v izredni formi in povsem namenjeno osvojiti ev-bropski pokal. S Chubinom in Rob-binsom je naloga znatno olajšana. Nevaren kandidat za končno zmago je tudi Real Madrid, ki bo imel to veliko prednost, da bo nastopal na lastnem igrišču in pred svojimi navijači. Gotovo je to velika prednost, toda ne odločilna kot nekdaj, še pred dvema letoma je namreč Real nastopal v telovadnici, kjer je bilo košarkarsko igrišče bolj improvizirano. Dejansko so tam igrali «peloto». Poleg posebnih tal so imele tuje ekipe veliko težavo tudi z «gorečo» publiko, ki je bila enostavno ob robovih igrišča — z nogami na igrišču. Naj omenimo samo dogodek, ki se je pripetil Daneu, ko je Olimpija resno ogrožala Reala za končno zmago evropskega pokala. Madridski navijači so enostavno ukradli Daneua z igrišča (medtem gotovo ga niso bo. žali), po nekaj minutah pa so ga «vrgli» zopet na parket. Sodnika iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimniiiiHttniiiiiiii Darovi in prispevki sta mirno prezrla dogodek. Olimpija je seveda izgubila tekmo in tudi pokal. Podobno se je tudi pripetilo s sovjetsko peterko Rdeče armade, pri čemer je Alačačan jasno povedal, kako se odvijajo tekma v Madridu, od koder si je mar. sikateri sodnik ob prihodu v domovino zgradil lepo «vilo». Seveda z Bernabeuovim denarjem. Sedaj pa se je pesem spremenila. Predsednik FIBA Jones je končno odprl oči in stvar poteka v večjem redu. Iz Madrida bodo tekme celo snemali za televizijske prenose, kar se prej gotovo nikdar ni pripetilo! Slavija ni v formi. Zidek, Zed-niček in Ammer bodo le malo mogli proti ameriškim asom. Kaj pa z Olimpijo? Tretje mesto bi bilo za Ljubljančane res lepa nagrada. Na prvo mesto gotovo slovenski predstavniki ne morejo misliti: Daneu je truden, Eiselt tudi, Žorga in Hočevar izven forme, Bassin tako tako, le Logar je v tem času zopet pridobil nekdanjo formo. To je tudi dokazal v jugoslovanskem prvenstvu (Olimpija je v treh tekmah doživela že en poraz, proti Zadru). Tudi v zadnji zmagoviti tekmi proti Rabotičkemu je bilo ljubljansko moštvo precej netočno v metih, podajah itd. Zares malo spodbudno za velike cilje Tretje mesto pa v Madridu bi mogli ljubljanski košarkarji — vseeno — odnesti. Na račun Slavije seveda. —edson— * * * VARESE, 28. — V povratni tekmi polfinala za pokal košarkarskih pokalnih prvakov je domači Ignis premagal Spartak Brno 56:55 (33:25). Ker je vareška peterka zmagala tudi v prvem srečanju, se je uvrstila v finale. 1. etapa — sobota, 20. maja: Treviglio - Alessandria (140 km) 2. » — nedelja, 21. » : Alessandria - La Spezia (190 km) 3. » — ponedeljek, 22. » : La Spezia - Prato (205 km) 4. » — torek, 23. » : Firenze - Chianciano Terme (165 km) 5. » — sreda, 24. » : Rim , Neapelj (220 km) 6. » — četrtek. 25. » : Palermo - Monte Pellegrino ( 65 km) 7. » — petek, 26. » : Catania - Etna (170 km) 8. » — sobota, 27. » : Reggio Calabria - Cosenza (220 km) 9. » — nedelja, 28. v> : Cosenza - Taranto (200 km) 10. » — ponedeljek, 29. » : Bari - Potenza (145 km) 11. » — torek. 30. » : Fotenza . Salerno (120 km) 12. » — sreda, 31. » : Caserta - Block Haus (206 km) 13. » — četrtek, 1. junija: Chieti - Riccione (245 km) 14. » — petek, 2. » : Riccione - Lido degli Estensi (100 km) 15. » — sobota, 3. » : Lido degli Estensi - Mantova (165 km) 16. » — nedelja 4. » : Mantova - Verona (posamezniki na kronometer 45 km) — ponedeljek, 5. » : Odmor 17. » — torek, 6. » : Verona . Vicenza (165 km) 18. » — sreda, 7. » : Vicenza - Videm (170 km) 19. » — četrtek, 8. » : Videm - Tre cime di Lava- redo (Auronzo) (180 km) 20. » — petek, 9. » : Cortina d’Ampezzo . Trident (220 km) 21. » — sobota 10. » : Trident . Tirano (220 km) 22. » — nedelja, 11. » : Tirano - Madonna del Ghisallo (140 km) Končna poletapa: Madonna del Ghisallo - Milan ( 75 km) K0USARSTV0 GIRO D ITAIIA Letos 22 etap za skupno 3766 km 19. maja «sprint pctdesetletnicc», 20. prva etapa MILAN, 28. — «Patron» Giradltalia Vincenzo Torriani je danes predstavil oblastem in tisku letošnjo 50. izvedbo etapne kolesarske dirke po Italiji, ki se bo začela v Milanu 19. maja s «sprintom petdesetletnice« na 15 km dolgi progi. Prva etapa Gira bo 20. maja. zadnja pa 11. junija. Etap bo 22 da bo povprečna dolžina etape 171 km. Kolesarji iz Belgije, Francije, Holandske, Španije, Danske, Nemčije, Velike Britanije, Švice in seveda Italije bodo imeli en sam dan odmora. Letošnji Giro bo šel po vseh italijanskih deželah z izjemo Sardinije. Torriani je tudi napravil obračun preteklih etapnih dirk. V prejšnjih ...................Himni,mmm,mumil,m, iiiminm v dolžini 3.766 km, kar pomeni, Za Podporno društvo v Gorici Je ob 3. obletnici smrti svojega nepozabnega moža in očeta darovala družina Nanut iz Standreža 10.000 lir. Odbor društva se najlepše zahvaljuje. ODBOJKA Drevi dve tekmi Fari (Trst)-Breg Ob 19.30 na stadionu «Prvi maj« za promocijsko prvenstvo: FARI — BREG Ob 20.30 v isti telovadnici za žensko B ligo: FARI — BREG KOKU NA UDU Sestanek izvoljenih predstavnikov PSIUP Na sedežu PSIUP v Ronkah je bi-la konferenca izvoljenih svetovalcev in odbornikov, kateri je prisostvoval tudi pokrajinski svetovalec. Določili so stališče Izvoljenih predstavnikov v sedanjem gospodarskem položaju tržiškega območja. Pogovorili so se o ustanovitvi splošnega medobčinskega regulacijskega načrta ter o možnostih delovanja ustanavljajočega se konzorcija v okviru politike proti monopolističnim izbiram. DRAMSKA SKUPINA PROSVETNEGA DRUŠTVA «IVAN CANKAR» bo kot gost Slovenske prosvetne zveze gostovala v nedeljo, 2. aprila ob 16.30 v Prosvetni dvorani v Gotici, Verdijev korzo 13 z dramo v dveh dejanjih Sergeja VERČA KOCKE V KOCKI CENE: Sedeži po 300 lir; za dijake po 150. Rezervacija vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1. — Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom predstave pri blagajni dvorane. TURIN, 28. — Jutri bo prva tekma četrtfinala turnirja za pokal sejemskih mest Juventus - Dinamo (Zagreb). Turinčanl bodo verjetno nastopili v postavi Anzolin, Gori, Leoncinl, Rinero, Castano, Cinesin-ho, Stacchini (Favalli), Del Sol, Žigoni, Sacco in Menichelli. * * * FIRENCE, 28. — Jutri bo na občinskem stadionu povratna tekma za Mitropa Cup Fiorentina-Tataba-nya. Domačini bodo nastopili v postavi Albertosi, Rogora, Pirovano, Esposito, Ferrante, Brlzi, Hamrin, Merlo, Brugnera, Bertini in Cosma. * * * BRATISLAVA, 28. — Enajsterica Lazia je danes prispela v Bratislavo, od koder bo nadaljevala pot v Trnovo, kjer bo v četrtek odigrala povratno tekmo za Mitropa Cup s Spartakom. Danes zadnji dan svetovnega prvcnstM DUNAJ, 28. — V današnjem dnevu svetovnega prvenstva v hokeju na ledu so zabeležili naslednje izide: Skupina A Finska-V.Nemčija 5:1 (4:1, 1:0, 0:0) ZDA-Zah. Nemčija 8:3 (4:0, 3:1, 1:2) Skupina B Norveška - Italija 7:4 (2:0, 3:2, 2:2) Romunija - Jugoslavija 5:3 (2:0, 2:2, 1:1) Švica - Madžarska 7:3 (4:0, 3:1, 0:2) Poljska . Avstrija 7:2 (0:1, 2:1, 5:0) Skupina C Japonska - Holandska 20:2 (4:1, 7:1, 9:0) Prvenstvo se bo zaključilo jutri s tekmama A skupine švedska -Kanada in SZ - CSSR. Sovjetska zveza si je že, ne glede na jutrišnji rezultat, že zagotovila prvo mesto in svetovni naslov. tatKAH TRŽIČ, 28. — V soboto 1. aprila bo na smučiščih Zelenice II. mednarodno srečanje novinarjev. Novinarji smučarji bodo tekmovali na 1500 m dolgi progi z višinsko razliko 350 m, ženske na 1000 m z 225 m razlike. Prireditelj — Turistično in avtobusno podjetje Kompas — bo zmagovalcu in zmagovalki podaril v trajno last spominski pokal «Nagrada Kompas - Zelenica 1967», prvih pet prvoplasiranih bo prejelo spominsko plakete, vsi udeleženci pa spominsko značko tekmovanja. 49 izvedbah je nastopilo 5.611 kolesarjev, ki so v 839 etapah prevozili 176.285 km, za kar so rabili 5.736 ur. Kolesarji se bodo letos že v 2. etapi znašli na vzponih, ki bodo dosegli višek v 20. in 21. etapi, ko bodo morali preko najvišjih prelazov Italije, med katerimi bo tudi 2621 m visoki Passo del Gavia ali morda celo 2757 m visok Stelvio. Vzponi bodo naslednji: 2. etapa Passo della Scoffera (674 m) Passo del Bracco (613 m) 3. etapa Galleria del Cipollaio (825 m) Foče delle radigi (1529 m) Abetone (1388 m) 7. etapa Etna (1881 m) 8. etapa Passo di Acquabona (1005 m) 11. etapa Varco di Pietra stretta (839 m) 12. etapa Macerone (684 m) Rionero Sannitico (1052 m) Rocearaso (1236 m) Block Haus (2005 m) 19. etapa Tre cime di Lavaredo (2320 m) Passo Pordoi (2239 m) Passo Rolle (1970 m) Passo del Brocon (1616 m) 21. etapa Passo del Tonale (1883) Passo del Gavia (2621 m) ali Le Palade (1518 m) Passo dello Stelvio (2757 m) 22. etapa Madonna del Ghisallo (754 m) Izidi nedeljskih tekem lil. amaterske lige Tecnoferramcnta-Roianese 2:0 Vesiia-Clretta 2:1 Viani-Primorje 0:1 Primorec-Libertas Prosek 1:2 Coop-Libcrtas Barcolana 1:0 S. Serglo-Rosandra /erial 1:3 Berg-Muggesana B 1:1 Union-S. Anna 0:2 Esperia-Virtus 0:2 Don Bosco-Flaminio 0:6 . .........................................vmmm-.mmmvmm....■..............' ■ —«. .m,............—.........._ , CARLO LEVI © BESEDE SO Um\ Nad stopniščem, ki je vodilo proti glavni ulici, so me ob medli svetlobi električne žarnice z belim krožnikom, prav takš-lim, kakršnega imamo po sobah, pričakovali mladi kmetje, tovorili so o Salvatoru zelo spoštljivo, da je bil za ljudstvo, jla je bil čist, da je bil delavec; in želeli so, naj bi šel z njimi Delavsko zbornico. To je bila navadna kmečka hiša, soba, katero si stopil naravnost s ceste in vsa je bila oblepljena z epaki. Kokoši so spale v enem kotu. To je bilo tajnikovo sta-ovanje, in tajnik je bil starec, osušen kmet; družinska miza e bila istočasno pisarniška miza. Kmetje so sedeli 6koli in ;ovorili kakor zarotniki. Z obrazov si lahko razbral tiste, ki o bili odločni in tiste, ki so bili negotovi, lahko si razbral vse ijihove različne kretnje, da obstajajo v svetu, ki se giblje in katerem se vsi skrivaj počutijo kot glavni igralci. Toda ne-:ako težko so bili oviti v labirint starodavnih vezi in starega trahovanja, ki jih Je morala šele smrt zakovati ter jih tako (epričakovano odrezati od tega. Najbolj živahen Je bil neki lečko, tajnikov sin, ves gibčen, razigran, navdušen, vesel kamr sokol, edini rdeči sokol med vsemi rumenimi sokoli fevda Sciari. Ko sem spet stopal proti cesti, so se vsi prikazali na iragu in me pozdravili; «Tovariš, tovariš!« Iz njihovih ust Je ila to čarobna beseda, besedilo prisege, ki daje moč in oblast, er Je že ta beseda sama dovolj, da poruši zidove mesta kakor erihonske trombe. Radi bi se še malo potikali po ulicah, toda nikakor nismo dogli biti sami. Neki mlad kmetič me je spremljal. Rekel Je, da je zvečer študiral s Salvatorom. študirala sta slovar. Tam da so besede, besede, ki sta jih odkrila in ki so zdaj postale prepotrebne. Na vsak način mi je hotel plačati kavo in nisem se nikakor mogel ubraniti, da bi ga ne razjezil, ko Je vlekel iz žepa tisti zanj tako dragoceni drobiž. Pustil sem ga na trgu in se ponovno vzpel proti gradu in blodil okoli spečih krav. Neka koza je z medlo utrujenostjo ženske spala naslonjena na steblo z opuščenimi nogami. Pod gradom sta dva nevidna v temi igrala na orglice in si na daleč odgovarjala. Mimo je šel neki poljski čuvaj na konju: top-top njegovih kopit Je odmeval po kamenju. Na nebu, polnem zvezd, se je dvigal obris San Calogera in neka električna luč je razkrila poševne oblike hišic v eni sami ravnini, hišic, ki so bile poslednje v vasi pred praznino polj. Nebo je bilo neskončno, od morja sem so se vzdigovali blodeči oblaki nad vas, nad speče krave in na cvetove rebrinca po poljih. Napotil sem se proti avtomobilu. V temi sem slišal hrup nekega prepira in nekdo, ki je bil prislonjen ob zid, mi je rekel; «Prepir med očetom in sinom, ki noče poslušati očetovega nasveta.« Vrata so se zapirala, ognji na ognjiščih so ugašali, sen se je spuščal nad Sciaro in ponoči smo odpotovali Naslednje dni sem se mnogokrat vrnil v hišo v Sciari. Nekaj me je vleklo tja, kakor nekakšen črn vrtinec in vsakokrat sem znova našel vas, zločesti mir gradu in cerkev z grobovi Notarbartolov, princev iz Sciare in Castelrealea in dvornih svet nikov; privlačevala me Je tista gola soba z majhno posteljo v ozadju in z Madonno iz Altaville, sveto Rito, Jezusom, sveto družino in delavskim koledarjem na belih stenah, privlačevala me je žena, ki je med pripovedovanjem z rokami pregibala črno tenčico, in tisti temni in nepretrgani glas, ki je govoril tako, kot bi ne nehal govoriti vse do sodnega dne. Poslednjič sem se iz Terminija namenil po Cesti proti Cac-camu; vozil me je nov šofer, neki mladenič s tenkimi brčicami in s spoštljivimi kretnjami kakega uradnika. Pot se je od obale vzpenjala med pobočji, ki prekapajo olje, potem pa si vstopil med gore in pogled je blodil nad sinjimi širjavami fevda. ko se je vzvišen in ogromen, nenadoma dvignil pred teboj na skali Caccamski grad. Tudi Caccamo leži, kakor Sciara, med gradom in cerkvijo, sredi žitnih polj; toda ni kakor Sciara, samo vas, temveč se širi in pokriva celotno vznožje gore. Ustavili smo se in opazovali iz vozila Caccamo, ki je bil stisnjen v eno samo telo tisočerih hiš in bil po obliki podoben velikanskemu ptiču ali pa golobu s povešenimi krili in položenem na goro. Nebo se je iznenada zamračilo, ib komaj smo odpeljali, že so padle prve kaplje dežja. Razbesnela se je nagla in divja poletna nevihta in že je bila nova cesta proti Sciari, tista cesta, kjer je delal Salvatore, kot hudournik, bliski so treskali po pobočjih San Calogera in deževna megla je zatemnjevala daljne obrise gora Cerda. Mimo nas so jezdili na konjih poljski čuvaji, ki jih je presenetilo neurje, pokriti so bili z nepremočljivo tkanino, in slama na poljih se je kadila. In kot je nenadoma prišla, tako je nevihta tudi naglo ponehala, medtem ko smo se med mlakami in potoki spuščali proti trgu v Sciari. Francesca me je še enkrat pozdravila in mi darovala razglednico, sinov portret, dečka šestih let, oblečenega v nedeljsko obleko z veliko ameriško kravato ln okroglim otroškim obrazom, s črnimi očmi, polnimi odločnosti in ognja; slika je bila morda nekoliko podobna slikam mladega Giuliana, toda na njej si lahko razbral neko vrsto poštenosti In skromne divjosti v odkritem pogledu, kakor pri pogledu tistega, ki si hoče sam ustvarjati svojo usodo. Mati me je prosila, medtem ko me je pozdravljala, vsa gotova in ukazovalna, naj napišem »roman« o smrti njenega sina. Objela me je, in zapustil sem jo samo na stolu, samo z njenim glasom, s suhim, enakim in črnim glasom, ki nikdar ne prestane. Se enkrat smo brzeli po topli obali proti Palermu. Šofer mi je pripovedoval o sebi in svojem življenju. V času pogromov ln policijskih akcij je bil karabinjer. Bilo je trdo življenje in nekoristno žrtvovanje. Zdaj je zaslužil devetindvajset tisoč lir na mesec, imel je ženo in hčerkico, na srečo pa je stanoval pri svoji materi in ni mu bilo potrebno plačevati stanarine. Politika ga ni zanimala: ni nobene stranke, ki bi mu ustrezala. Vendar pa mi je, z obotavljanjem sicer, ker ni vedel, kaj mislim o njem, priznal, da je imel v preteklosti simpatije za MSI. Zato, je rekel, ker je bila to «socialna» stranka. Potrebno nam je nekaj socialističnega, kajti s to bedo drugače nikakor ne moreš nikamor naprej; toda s to stranko jt imel slabe izkušnje in ob zadnjih volitvah jo je zapustil in razmišljal, da bi glasoval za socialiste. Da bi lahko razrešili življenje je edina pot socialna pot, pot socializma. Kako pa naj se drugače človek preživlja? V resnici je verjel tudi v neko drugo pot. Imel je strast za igranje, za vse igre, toda predvsem za konjske dirke. «Zanje potrošim vse, kar lahko prihranim, in lepega dne bom gotovo dobil in uspel. Neka gospa tni je rekla: Toda za tistih tisoč lir, ki jih potrošiš na konjih, “i lahko kupil marmelado za svojo hčerkico. Vem to, toda marmelada ostane vedno marmelada, konji pa se lahko spremene v meso, zrezke, v hišo, v vse tisto, kar je potrebno.« Tako je veroval, ne vem, ali v pravico ali v srečo in ni bil še izbral med njima, med edinima dvema mitološkima načinoma, š katerima lahko prenašaš bedo. Palermo se ftti je prikazal zvečer ves v barvah in dramatičen, kakor veliko mravljišče, polno bleska in hrepenenja. Tam pred morjem Je ležal, obdan od gora in fevdov, sredi pustinj in banditov, ribičev iz Trapette, mož, zaprtih v kletke v )'arii-nicu, sredi labirintske arhitekture mafije, obupanega in individualnega protesta briganta, kateremu odgovarja osebna pobuda ljudi Dolcijevega kova in na nasprotni strani, sredi črne matere iz Sciare ž njeno Obtožbo, z njeno stranko in s kmečkim gibanjem. Na pomolu se je ob odhodu ladje proti Neaplju zgrinjala velikanska množica, roke so se dvigale v pozdrav, robci so vihrali za slovo kot ob resnični ločitvi. Noč nas je na morju ovila In nas spremljala vse do Neaplja, ki je bil ob prvem soncu tako jasen in tako čist. Ko sem izstopil v Neaplju, šem moral iti mimo carinarnice kot da bi dospel v popolnoma drugo deželo. Mesto se je odpiralo pred nami belo In sivo ob žori. _______________________________________________________________________________________________________ _____________________________ KONEC REDNISTVO: TRST - UL. MONTEUOHl 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magpto 1/1 TelMon 33 82 - (PRAVA 1HS1 m sv ------"-------------—-------- “ “ il™ ™Same!n8 5Vllka v tednVfl nede|J° M para (50 starih dinarjev), mesečno 10 a,n (HHK) s,arih dinar,ev, iet.no M« me‘star,n d.nanev, - e L, 'ZZ "Z „ letno IIHI fia I lil (im starih dinar ;evt - Poštni leuuči račun Aaiutništvo tržaškega tiska Trsi 115374 _ /,« , . . , DOLAM: (.ena oglasov: Aa vsak mm v Sirim enega 250 smrtnim '50 or - Vlait u«. in m gorlške pokratne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih aukrfln Italije pri aSnclett Pubhlldtt Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izda:a m tiska Z«l„šnt™voTržaškega ,ak. frst FRJ: ADIT, DZS. Liubljana, Stari trg 3/1 , telefon 22-207, tekoči račun pri N: 'm banki v Ljubljani — 501 3-270/1