------- 198 — - O volilnih zadevah. Slovenski možje kaj hočete? Paradišče 13. rožnika. Dve banderi vihrate zdaj in ljudi vabite pod svojo krilo. Na enem je zapisano: >yvse za vero, dom in cesarja"; to bandero drži v roci domoljubna narodna stranka slovenskih mož. Na drugem je zapisano 7Jbrezverstvou in „zoper narodnost Slovencev" ] vodji tega bandera so nem-škutarski liberalci. Iz tega je očividno , da ste si obe stranki ravno navskriž, ena zoper drugo. Kar prva hoče sezidati na korist slovenskemu narodu in državi avstrijski, nenemški, to jej hoče druga s silo podreti. Kaj porečete, dragi mi Slovenci! na ktero stran se hočemo vstopiti, kadar pride čas volitve za deželni zbor? Svojo glavo stavim za to, da po živem prepričanji gotovo odgovori vsak: Pod zastavo narodnega bandera! Proč z nemš kutarskimi liberalci! — Vže prav! le tako naprej! in pravica mora zmagati krivico, ki se nam proti ravnopravnosti godi po učilnicah in uradnijah in v prenapetih davkih. Cujte, ko-likrat se zgodi, da zavoljo „precartaneu nemščine, ki je večina slovenskega naroda ne zastopi, si mora ubogi kmet za taka pisma, ki so v nemškem jeziku izdelana, tolmača iskati, da mu za plačilo komaj na pol prebere, kaj stoji v tožbi ali pismu, kar bi gotovo lahko sam ali njegov sin prebral, ko bi bilo v njegovem domačem jeziku pisano, in si tako prihranil čas in denar, in se še marsiktere pravde obvaroval. Al če pogledamo na odstotne davke pri prepisih zemljišč in na prevelike stroške pri iztirjevanji davkov in druzih dolgov, ki se včasih tako visoko narastejo, da presegajo dolžni kapital, kdo potem more reči, da niso to krivice, ki se že več let godijo in kmetu gulijo brado! Al prijatelji moji, tako ne smč več biti, da bi za kmeta le veljali plug, brana in motika, — vse drugo pa za gospodo. Tudi mi smo poklicani k ravnopravnosti in svobodi, da se z umom svojega duha in jezika mikamo na duši in telesu. Resni časi se bližajo! Zato, slovenski možje, varite se volkov v ovčjih kožuhih, če pridejo s priliznjeno besedo do vas pri volitvah, — votli nemskutarji so, naši najhuji nasprotniki. Našim domačim n&rodnira možem zaupajmo, kteri so po večletnem svojem delovanji pokazali, da jim je za blagor našega ljudstva mar, — kteri se že veliko let borujejo za pravice njegove, — in če jim se ni obveljalo doseči vsega, za kar se trudijo, niso oni tega krivi; saj nimajo kanon in soldatov, da bi s silo delali; na ustavni poti, v deželnem zboru se neprestra- -----199 ----- seno borijo, in ako Bog da in stanovitnost naših voditeljev, pridemo tudi mi do zmage. Zaupajmo jim! Matija J., kmet.