V e s t n i k. Cesarjev rojstni dan. Dne 18. vel. srpana je minulo 66 let, odkar je zagledal luč sveta naš premilostni- vladar, cesar Franc Jožef I. Po cerkvab dirom vse države srno molili ta dan podaniki Vsevišjega, da bi nain inilostno ohranil pri življenju še dolgo let Onega, ki je na srečo domovine stal v vsej dolgi dobi svojega vladanja: razsoden v dnevib sreče, a udan v Božjo voljo v dnevib viharjev in nesreče! T;i vladarjeva modrosl. je trdna zaslomba državi in je blažiteljica strasti v političnih in narodnib borbah, ki so neizogibne sprernljevalke ustavnega in parhimentarnega življenja. Strasti razjedajo medsebojno ljubezen ined državljani, modrost vladarjeva utrja vez ukupnosti. Nočemo izgubljati besedi v zatrdilo lojalnosti slovenskega učiteljstva; kar je zapisano v srcih, ne treba mnogih besedi. Bog večni rosi svoj blagoslov na sleberni korak našega viteškega vladarja! Kakor povsod v širni naši državi in v naši ožji domovini, praznoval se je cesarjev rojstni dan tudi v Ljubljani slovesnim naeinom. V stolni cerkvi daroval je ob 10. uri dopoludne knezoškof dr. Missia ob veliki asistenci slovesno inašo, kateri glavni deli so se s streljanjein na Gradu salutirali. Cerkvene slovesnosti, katera se je koneala z zahvalno pesnijo, udeležili so se deželni predsednik baron Hein s svetniki in uradniki deželne vlade in okrajnega glavarstva, deželni glavar Detela z deželnimi odborniki, župan Hribar na čelu občinskega sveta in meslnih uradnikov, deželnega sodišča predsednik Kočevar, finančni prokurator, dvorni svetnik dr. Račič, državni pravdnik Pajk, trgovske in obrtne zbornice podpredsednik Klein, tobac-ne tovarne upravitelj, višji poštni oskrbnik, žandarmerijski poveljnik, ravnatelji, profesorji in učitelji raznih učilišč in mnogo druzega odličnega občinstva. Za vojaštvo, kar ga je še bilo v Ljubljani, služila se je slovesna maša na dvorišču nove vojašnice. Pri deželnem predsedstvu oglasile so se razne deputacije s prošnjo, naj bi se njih najudanejše čestitke in izraz lojalnosti sporočile na najvišje mesto. Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gospod K o r b a r Avgust, nadučitelj v Št. Vidu nad Gerknico za 2. polovico t. 1. l'8O grld. — Bližamo se koncu leta; zato piosirno vse p. i. tovarišice in tovariše, ki mislijo biti deležni darovanja za naše sirote ter na tako lep in blag narin proslavljati plodonosno 501etno vladanje Nj. Veličanstva, našega presvitlega cesarja F r a n c a Jožefa I., da si vsakdo svoje dohodke in izdatke tako uredi, da mu bode mogoče do prve polovice meseca grudna poslati svoj prispevek za leto 1896. Z z d r u ž e n i m i m <• č 111 i! Učiteljski konrikt: Neimenovan Potočan v Starem trgu 10 K, katere so darovali prijatelji učiteljev iz Loškega potoka v gostilni g. Lovšina na Hribu. Gdč. Rafaela Inglič, učiteljica v Bftgunjah, je nabrala v veseli družbi pri g. Strgulcu v Begunjab 8 K 22 h. A. Praprotnikov spomenik: Slavno učiteljsko društvo za postojinski šolski okraj 10 K. Hvaležen učenec J. J. 10 K. Bivši učenci rajnkega A. Praprotnika, tovariši in prijatelji njegovi, posneinajte tega ,,bvaležnega uoenca". Nagiobni spomenik — v podobi pirainide iz sienita — bode prihodnji mesec gotov tei* bode stal mnogo novcev. Spominska plošča bode že ta mesec izgotovljena. Plošča je zelo lepa. V domačetn inramorju je udelana iz lepega belega kamena isklesana Praprotnikova glava, okoli katere se blišči napis: ,Pi-va skrb nii je mladina, ravno tako doinovina". Na spodnji plošči stoji pa zapisano: ,V tej biši se je rodil dne 9. listopada leta 1827. Andiej Praprotnik, prvak slovenskega učiteljstva, pesnik in pisatelj slovenski." Postavilo BSlovent-ko učiteljsko društvo". — Kedar bode šola v Podbrezji zgotovljena (zdaj jo popravljajo), bode slovesna otvoritev sporninske plošče. Imenovanja. Pomožna učiteljica na osemrazredni mestni dekliški šoli v Ljubljani gospč. Ana Jereb je imenovana za učiteljico v Žužemperku; začasna učiteljica v Mošnjah, gospč. Apolonija Fatur, je imenovana za stalno učiteljico na isti šoli; zadasni učitelj v Karnni gorici, g. Franc Lavtižar, je imenovan stalnim učiteljem na isti šoli; g. Josip Novak, učitelj na Brezovici, je dobil službo na c. kr. rudarski šoli v Idriji; g. Janko Leban, nadučitelj v Begunjah pride v Trebelno in. g. Štipko Jelenc, učitelj v Trnji, pa v Božakovo; gospč. Josipina Grilc, izprašana učiteljska kandidatinja, je dobila 4. učno mesto v Senožečah; profesor na veliki realki in šolski nadzornik za nemške ljudske šole gospod B. Knapitsch je imenovan ravnateljetn učiteljišča v Gelovcu; ravnatelj učiteljišča v Opavi, g. Josip Palla, je imenovan deželnim šolskim nadzornikom za Koroško. Pravijo, da ne zna slovenskega jezika! Kaka načela ga bodo vodila glede ljudskih šol za koroške Slovence, se bode kmalo pokazalo. Deželni šolski svet je imenoval: Učitelja v Pieserjih g. Jakoba Marna nadučiteljem na Viču, zač. učitelja v Blagovici gosp. Kornelija Jegliča učiteljem-voditeljem istotam; učitelja pri Sv. Trojici gosp. Franca Hazpotnika učiteljem v Vodicah. zač. učiteljico na Dobrovi gospdč. Marijo Schescharg za stalno učiteljico ondu, učitelja v Ribnici g. Josipa Čopa učiteljem-voditeljem v Trnji, učitelja v Kammku g. Josipa Hribarja učiteljem v Ribnici, učiteljico v Tržiču gospdč. Marijo Borovsky pa za nadučiteljico na ondotni dekliški šoli. Gospdč. J. Merk, suplentinja na 8razredni slovenski dekliški šoli v Ljubljani, je inienovana za začasno učiteljico istotam. •f Leopold Cvek, učitelj v pokoju je dne 3. t. rn. uinrl. N. v m. p.! Tdorsko učiteljsko društvo bode imelo letni občni zbor dne 17. t. m. dopoludne v prostorih II. mestne šole na Cojzovi cesti. Opozarjamo p. i. gg. člane, da se v čim večjetn številu vdeleže zborovanja. Ker razpolaga društvo z veliko svoto denarja, narn bode posebno gledati na to, da si izvolimo zanesljivo vodstvo (odbor). Cuje se, da dosedanjemu, jako delavnemu in marljivetnu predsedniku g. Sr. Stegnarju ne bode več mogoče prevzeti mesta predsednika. V tem slučaju so nekateri udje rnnenja, da bi volili na to mesto g. Juraj Režek-a, učitelja na I. mestni šnli. Nam se zdi ta kandidatura zelo srečna; značajna preteklost g. R. nam je porok, da bi bil mož na svojem mestu, kajti poleg vseh druzih lastnosti, ki jih mora imeti predsednik tako važnega društva, moramo kot slovenski učitelji gledati tudi na to, da sedi na tem mestu tudi neoinahljiv in uzoren naroden učitelj! Ce bi pa g. Stegnar mogel še ostati na tem mestu, seveda, potem volimo njega. Za blagajnika se pa priporoča zopet g. J. Gepuder, ki je v tem poslu prav dobro izurjen. Uradni spisi. Miličeva tiskarna priporoča pričetkom novega šolskega leta slavnim krajnim šolskim svetom, č. šolskim voditeljstvom in p. i. gg. učiteljem svojo veliko zalogo predpisanih uradnih spisov po najnižjih cenah. Ročni katalog za šolsko leto 1896/97. Sestavil Štefan Primožič, učitelj. III. letnik. V Postojini. Tiskal in založil Rih. Šeber, tiskar v Postojini. Vsebina: Razdelitev ur. Šolski prazniki na Kranjskem. Ročni zapisnik za razrednega učitelja za 80 učencev. Ročni zapisnik za posamezne predmete za 105 učencev. Le-ta bo dobro došel onim, ki poučujejo kak predmet v tujem razredu ali v obrtno-nadaljevalni šoli. Razdelitev ur za posamezne predmete. Kolkovne lestvice. Poštni tarifi. Pristojbina za brzojave. Kronska veljava. Zapisnik godov. Zapisnik udov kr. š. sveta. Beležke za posamezne dneve v mesecu. 20 praznih listkov. Katalog je lično v platno vezan. Glede na praktično sestavljeno vsebino se katalog najbolje sam priporoča; sicer ga pa tudi vsakdo, kdor ga je do sedai rabil, zelo hvali, takisto tudi ini. Torej, tovariši, sezite pridno po njem! KnjižeTno naznanilo. V kratkem bodo izšle v Miličevi tiskarni: ^Pripovedke iz avstrijske zgodovine". Zgodovinski pouk se prične s pravljicami in pripovedkami iz zgodovine. Tako nain predpisuje učni črtež. Tudi avstrijska zgodovina se mora tako pričeti in zato nam učni črtež tudi predpisuje -pripovedke iz avstrijske zgodovineu. Takih pripovedek irnamo že nekaj po naših ,,B-rilih", a vse premalo; veliko jib je pa zbranih po raznih nemških šolskih ^Berilih". Precej jih najdemo tudi v nVrtcu". Učitelju pa s temi raztresenimi viri ni dosti pomagano, ker irna malokdo vse pri rokah. Da se pride temu nedostatku v okom, je zbral in priredil po zgoraj imenovanib virih in nekaterih zgodovinskih knjigah učitelj Jakob Dimnik razne .pripovedke iz avstrijske zgodovine", katere bodo gotovo dobro došle ne samo učitelju, amgak posebno še naši šolski niladini (šolarskim knjižnicam.) Zatorej te ,Pripovedke" prav toplo priporočamo že danes sl. kr. šolskim svetom, č. šolskim voditeljstvom in p. i. učiteljstvu, da si z morebitnimi naročili uradnih spisov naroče ob jednem tudi (za šolarske knjižnice po več iztisov) ,Pripo vedke izavstrijske zgodo vine"' Odkritje nagrobnih spominkov pokojnemu ravnatelju Ingliču in učitelju Plešku se bo vršilo 24. t. m. na pokopališču v Idriji s sv. mašo, nagrobnim govoroui in petjem. Pred jednem mesecem zainrlemu učitelju Levsteku se postavi spomenik prihodnje leto, nepozabnemu Ribnikarju v Dolenjem Logatcu pa 22. vinotoka 1896. Odlikovanje. Gosp. Filip Koderman, nadučitejj na Frankolovern, je dobil od presvetlega cesarja srebrni zaslužni križec. Častitamo! Ministerijalnim STetnikom extra statum v naučnein ministerstvu je imenovan na mesto pokojnega dvornega svetnika Germana, dosedanji profesor na praškem češkem všeučilišči, dr. Režek. Tako so dobili Cehi zopet svojega rojaka v naučno ministerstvo. Kuratorij za višjo slovensko dekliško šolo. V zmislu § 14. štatuta za višjo dekliško šolo se je vršila v seji občinskega sveta ljubljanskega dne 1. t. in. volitev kuratorija. Izvoljeni so bili ti-le gg.: C. kr. višje gimnazije ravnatelj Andrej Senekovič (načelnik); dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, mestni učitelj Jakob Dimnik, c. kr. učiteljišča ravnatelj Fr. Hubad, odvetnik dr. V. Krisper, prof. Fr. Orožen in ravnatelj c. kr. obrtnih strokovnib šol Iv. Šubic. Po jednega člana imenuje tudi vlada, knezoškofijski ordinarijat in deželni odbor; ta pa le, če dovoli šoli 500 gld. letne podpore. Volilno gibanje na Štajerskem. Konservativni kandidat Thurhart je irnel v Št. Petru pri Ljubnern shod. Govoril je na tem shodu največ o gospodarskih vprašanjib. Izrekel se je za š e s 11 e t n o šolsko dolžnost. Na vprašanje nekega učitelja, kako rnisli o povišanju učiteljskih plač, ni dal jasnega odgovora. Rekel je, če se povišajo, da se bodo morale povišati deželne priklade, kar je pa jako kočljiva stvar. Kandidat se je vidno bal zameriti se kmetoin, če se izreče za povišanje učiteljskih plač. Mislil si je, učiteljev je malo mej volilci, kmetov pa jako veliko. Učitelji bodo pa že storili svojo dolžnost, da tacega kandidata, ki je tako omahljiv glede povišanja učiteljskih plač, ne bodo p o d p i r a 1 i. Šterilke govore. Bavarski učitelji imajo dve društvi: ,Liberalno" ima 12.(XX) članov učiteljev, jklerikalno" pa 270 članov učiteljev in 4016 neučiteljev, večinoma duhovnikov. Samomor zaradi krivega obdolženja. Učitelj Friderik Werzer v Št Lorencu na Koroškem si je z britvijo prerezal vrat ter je vsled tega umrl. Nabujskani vaščani v njegovern službenem kraju so ga krivo tožili pri deželnem šolskem svetu. To je nesrečnega tovariša tako bolelo, da si je sam vzel življenje. Znano nam je pa s Koroškega še par tako žalostnih slučajev. Res, pomilovanja vredni koroški učitelji. Mogoče, da jim z novim deželnim šolskim nadzornikom prisije srečnejša doba. Dal Bog! Višja dekliška šola. Članek, ki smo ga v 16. in 17. številki našega lista pod tem zaglavjern objavili, je spisal g. prof. V. B., kateri je obljubil, da bode še kaj ved napisal o dekliški vzgoji, če mu bode le količkaj dopuščal čas. Domoznanstvo v ljudski šoli. Metodično navodilo. Spisal Jakob Dimnik. Pričetkom novega šolskega leta opozarjamo gg. tovariše in tovarišice, da ima upravništvo našega lista še nekaj iztisov te knjige v zalogi in sicer po 50 kr. knjiga. Andersenove pravljice za mladino. Izbral in poslovenil Fran Nedeljko. V Ljubljani, 1896. Založil J. Giontini. Tisk Rud. Miličeve tiskarne. Str. 136. Andersenove pravljice so znane po vsem svetu in so se preložile malone že na vse evropske jezike. Prelagatelj je s srečno roko odbral najboljše ter ž njirni naši mladini gotovo vstregel. Knjižica, obsezajoča 16 pravljic, je jako lična in je okrašena z več lepimi, mnogobarvnimi slikami. Trdo vezan izvod velja 50 kr., po pošti 55 kr. Priporočamo jo prav toplo naši mladini in šolarskim knjižnicam! flSlovenec" in mistične stroke. V l(i. in 17. številki našega lista piše naš sotrudnik bl. g. dr. Ivan Borštnik v članku ,K šolski higijeni" rned drugim tudi o psihičnem strahovanju otr6k, o pretenju, živem slikanju slabih nasledkov otroških šolskih napak, o opisovanju ^groze" smrti, pekla i. t. d. rSlovencu" ti nazori niso po volji, češ, da srno nasprotniki katekizma ter da je te mistične stroke posebno rad gojil naš božji Odrešitelj. Kdor stvar trezno sodi, nam mora pač pritegniti, da zastran tega nisrno zoper katekizem, ampak nam je le na tem, da se šolska mladina ne sme strašiti s smrtjo ter ji groziti s peklom i. t. d., ker so take grožnje na kvar zdravju mladine. To nam spiičujejo vsakdanje skušnje. Le poskusite otroka prestrašiti kakorkoli že in vidili boste, kako nemiren vam je cele noči, v kakošnih skrbeh vam je črez dan in kako vidno hira njegovo zdravje. Telesno kazen, bodi še tako velika, otrok s časorn, če tudi težko, vendar še pozabi, strahu in groze pa ne pozabi nikdar, kamo li še, če srno mu grozili s smrtjo ali še celo s peklom, z večnim pogubljenjem. Otroci pridejo prestrašeni iz šole in z raznimi vprašanji o tem spravijo svoje stariše čestokrat v veliko zadrego. Resnico se jini stariši boje povedati, da bi otroci ne bili še bolj prestrašeni, neresnice jim pa ne smejo praviti. Ne, to ne spada v šolo, to je pretežko umevno, to je prehudo za tako rahlo- čutna bitja, kakor so otroci, posebno deklice. To je torej jedro trditev g. dr. Borštnika in tako mnejemo tudi mi ^mistične stroke". Kako se mistične stroke na kvar zdravju otrok tu i tain prestrogo goje v šoli kaže nain posebno ta-le žalostni dogodek: Veroučitelj Schiestl v Kundl-u (spodnja Inska dolina, na Tirolskem) je živo slikal otiokom v šoli, kako grozne rnuke trpe uboge duše v vicah. Da bi pa otrokom to trpljenje pokazal in predočil bolj nazorno, zvabi v ta namen nekaj deklic v svoje stanovanje; tu prižge svečo, prime jedno deklico za roko ter ji utakne prste v plamen. Jedna deklica je bila toliko pametna in pogumna, da je pihnila luč Ali, kaj stori ta .navdušeni" veroučitelj s lo deklico! Prime jo z vso jezo, stisne med koleni ter ji s silo drži roko nad svečo, kojo je zopet prižgal. Deklica je sicer sedaj zapopadla groze in muke duš v vicah, a groze, trpljenja in strahu, kojega je doživela pri tej priiiki, ni pozabila nikdar in gotovo ga tudi nikdar ne bode! Stariši te uboge deklice so tožili nevsmiljenega kateheta pri okrajnem sodišču v Rattenbergu, katero ga je obsodilo na 40 gld. denarne kazni in 10 gld. pa za bolečine, koje je morala prestati nedolžna deklica. — Vidite, gospoda, to so tiste rnistične stroke, katerim se mi upiramo in kakoršne ima v mislih tudi naš sotrudnik g. dr. Iv. Borštnik. Živo slikanje trpljenja duš v vicah, smiti, pekla i. t. d., namreč grožnja s takimi kaznimi še odraslemu človeku škoduje; tacih dokazov irnaino, žal, le preveč v naših blaznicah. Postrežemo lahko z dokazi. Vzgojitelj, pravi vzgojitelj, mora torej odstraniti vse, kar bi utegnilo škodovati zdravju naših otrok, kajti pred očmi rau rnorajo biti vedno le otroci, najdiažji zaklad svojih starišev, kateri so nam jih iziočili v vzgojo in varstvo! In če bi se ranjki Slomšek prebudil, prepričani smo, da bi nain prav dal in bi gotovo ne mislil, da smo zastran tega, ker nam je na srcu zdravje naše mladine, nasprotniki katekizma. .Slovenec* trdi nadalje, da je te mistione stroke posebno rad gojil naš božji Odrešitelj. Odkrito povemo, da nam ni znano, pri katerej priliki bi bil On do otrok gojil te mistične stroke. Znano nam je pa prav nasprotno. Naš božji Odrešitelj je bil najholjši prijalelj otrok. Prijazno in ljubežnivo jih je vabil k sebi, jih jemal na ročaj, objemal in blagoslovljal, ob jednem pa jih z največjo prijaznostjo in ljubeznijo poučeval ter jim slikal z najlepširni barvami prijetno.«ti, lepoto in krasoto nebe.škega kraljestva. In ljubezen, kojo je gojil na« prvi in najboljši učitelj do oti6k, vzbujala je v otroških srcih ljubezen do Njega in nebeškega Očeta. Ta ljubezen se jiin je tako globoko vkoreninila v srce, da su si iskreno želeli, biti na veke združeni ž njim. Pridobil si je torej naš božji Odrešitelj ljubezen ottok na lep način, ne da bi jiin grozil s srnrtjo, s peklom, ne, da bi jim živo slikal slabe nasledke njihovih napak in otroci so ga ljubili in bili pridni zaradi njega samega, ne pa zato, da bi se bali smrti ali pekla ali kake druge kazni, kajti ljubezen zaradi kazni, t. j. taka ljubezen, katero rnora otrok gojiti, ker bi sicer bil kaznovan (s peklom), ni prava, ni -ista ljubezen, to je hinavščina. Tako je vzgojeval naš božji Odrešitelj nedolžne otroke; vzbujal jiin je torej ljubezen do Boga, ne da bi jim grozil s kaznijo, če ga ne bodo ubogali. To je tudi jediijo prava pot pri vzgoji mladine. Skušnja nas uči, da se da pri otrocih z lepo vse doseči, z grožnjo pa silno malo ali p i nič. Otrok je nežno in rabločutno bitje. Zato rnora biti vzgnjitelj zelo previden pri izbiranju vzgojevalnih pripomočkov ter dobio prevdariti. kako bi bolje vplival na otroka, da bi U vpliv ne škodoval njegovi duši in ne njegoveinu telesu. Zaradi zdravja otrok srno torej vedno zato, da se odpravi iz šole vsak nepotreben psihičen efekt, da se torej ne smejo živo slikati slabi nasledki otroškib napak ter otiokom groziti s sinrtjo, peklom i. t. d.; to škoduje zdravju otrok. Vzgojujmo jih po vzgledu našega božjega Odrešitelja ter vzbujajmo z Ijubeznijo v njih ljubezen, katera vzbuja zopet Ijubezen — do Boga. Dalje piše BSloveneC : ,Mi vender še upamo, da slovenski učitelji s tako pisavo svojega učiteljskega glasila ne bodo zadovoljni i. t. d." Naaien teh vrstic je očividen ; povemo mu pa lahko, činibolj bode ruval zoper naš list, tern tesneje se ga bode slovensko učiteljstvo oklepalo. Če bi bilo ,Slovencu" res ležeče na blagru slovenskega učiteljstva, bi iinel večkrat priliko poprijeti za kak članek našega lista, v kateretn moledujerno za zboijšanje gmotnega stanja, a tu pa inolči ! Okrajna učiteljska skupščina za slovenske in utrakvistične šole Kočevskegu okraja zboruje letošnje leto dne 28. kimovca v Velikib Laščah. Poleg običajnih točk je na dnevnein redu tudi: 1. Navodila nadzornika glede poduka in uradnih spisov. ± Razgovor o ukazib iti naredbah šolskih oblasti. 3. Zakaj učenci pozabijo tako radi, kar se nauče, in kako je zoper to napako delovati. Poročevalca določi žreb. 4. Kakšna bodi učiteljska konferenca v dušnem in telesnem uziru. Referirata: gg. Miha Poklukar in Jožef Pavčič. Zameua službe. Učiteljica na dvorazredni ljudski šoli blizo inesta in železnice želi zainenjati službo na Dolenjskem ali Notranjskem. Več pove uiedništvo Uditeljskeg Tovariša. ^Knjižuica za rnladino". — 20. snopič je izšel in prinaša (Mico: ,,Bogdanova rnlada leta". Svojim prijateljčkom napisal Ludovik Cernej: Vsebina je razdeljena v 30. poglavjih in je zelo inična in za mladino poučljiva. — Pribodnji snopič prinese pesuii: ,,Pisanice", katere je spisal za slovensko mladino Engelbert Gangl, učitelj v Ljubljani. Višja dekliška šola. Dež. šolski svet je v svoji seji dne 6. m. m. odobril prernenjeni statut višje dekliške šole in vzel na znanje, da se ta zavod otvori dne 1. listopada t. 1. V spomin prihoda Njeg*. Veličanstra v Ljubljano povodom potresne katastrofe postavijo v Ljubljani spoinenik. Spomenik se postavi v znak bvaležnosti. Za napravo spornenika je dovolil občinski svet ljubljanski svoto do 10.000 gld. iz občinskih dobodkov. Pozir! Odločil sem se izdati za leto 1897 zopet ,,Popotnikov koledar" za slov. učitelje z irnenikoin šol, učiteljev itd. Da bode slednji kolikor toliko brez pogreškov zagledal beli svet, prosim vse p. n. tovarišice in tovariše, kateri so v zadnji izdaji zasledili kakoršno koli pomoto, naj mi jo nemudoina naznanijo, da jo popravim, preden odd un rokopis tiskarni. Ob jednem pa tudi še jedenkrat prosim vse one, kateri vkljub večkratnim oporninom še niso plačali koledarja za 1895. leto, oziroina tudi za 1893.. leto ne, da to vendar vsaj 1. prih. rneseca gotovo storijo ter mi ne delajo več nepntrebnega dela in troškov. Vsaj pa je vendar vsak delavec vreden svojega plačila! M. J. Nerat, izdajatelj Popotn. koledarja. Zahvala. Podpisano predsedništvo dovoljuje si tem potom izreči svojo najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so pripornogli, da se je osmo glavno zborovanje ,Zaveze slov. učit. društev" v avstrijski Nizzi, v divni Opatiji tako sijajno zvršilo. Posebno se pa zahvaljuje: Pripravljalnernu odboru slov. učit. društva, kotara Volosko in njega načelništva gospodoma Božo Dubrovič-u in Avg. Rajčie-u za obilni trud, ki so ga imeli za prireditev glavne skupšeine. Slavnemu pevskemu društvu ,Lovor iz Voloske in slavnemu dijačkeinu istarskemu tarnburaškemu sboru ter kapelniku g. V. G. Brožu in slavnej vojaški godbi pešpolka Jelačič št. 97 za prijazno sodeluvanje pri koncertu. Sluviiemu društ-vu ,Zora" in g. restavraterju Seitzu za brezplačno prepustitev prostorov za zborovanje in koncert. Prečastitemu g. kapelanu za daritev sv. ma.še v bi-vatskern jeziku. — In slednjič slavnemu občinstvu za obilno udeležitev pri koncertu, katero je pokazaln s tem, da ve ceniti delovanje in trud slovenskega učiteljstva. Predsedništvo nZaveze slov. učit. diuštvev na Goriškern, Koroškem, Kranjskem in Štajerskein*. V Št. Jurji pri Kranji, dne 25. vel. srpana 1896. Ivan Šega s. r., Luka Jelenc, t. č. tajnik. t. č. predseduik. Zahvala. Prečastita gospoda Janez Možina župnik v Rovtab in Janez Hladnik vikar v Črnem vrbu (n. Idrijo), potem pa tukajšnja rojakinja blagorodna gospa Maiija Vilhar graščakinja na Kalcu in veleposestnica v Rovtah, nakupili so za 12 gld. lepib molitvenikov in drugib knjig in knjižič, raznega šolskega blaga in spominskih podobic ter obdarovali in razveselili ob šolsketn sklepu dne 29. uial. srpana. t. 1. 130 na.ših šolarčkov. Za ta lepi dar in prijazno naklonjenost se uljudno podpisano šolsko voditeljstvo v iuieni obdarovanih učencev prisrono zahvaljuje. Takih zlatih src in dobrotnih rok daj naui Bog še več! Bog jih živi! Voditeljstvo ljudske šole v Hovtah, dne 21. vel. srpana 1896 A K. Sežun, šol. voditelj. Zahvala. Čast. goyp kurat Lovro Rožuian v Hrastji je daroval okrajni učiteljski knjižnici v Kranji innogo zanimivib in koristnib knjig leposlovno in zuanstvehe vsebine; pridružil se inu je in spopolnil dar g. Jožef Dolinar, učitelj v Mavšičah. Prisrčno se darovateljema zahvaljuje V Kranju, dne 10. vel. srpana 1896. Knjižnični odbor.