kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 27 OBRAMBNA ORGANIZACIJA KOMUNA KOPER POD BENEČANI darko darovec Mestom je frankovska osvojitev praviloma pome- nila tudi izgubo poglavitnega dela municipalnega ozemlja. Sodni zbor pri Rižani okoli leta 804 — ki je uzakonil frankovsko fevdalno pravo, po katerem so bili vsi pusti kraji (res nullius = stvar nikogar) držav- na last ter s tem povezano naseljevanje Slovanov s se- vera in vzhoda v Istro — je bil eden zadnjih poskusov obalnih mest ohraniti v bizantinski dobi na antičnem izročilu izoblikovano mestno samoupravo, na čelu s tribuni, vikarji in locoservatoresi. Odtlej imenovanim vrhovnim mestnim in deželnim načelnikom locoposi- tom in kasneje gastaldom so domačini v upravnih za- devah asistirali le še kot sodniki — iudicesJ ^ izoblikovanje komunskega ozemlja Od 9. stoletja dalje je kakor drugod tudi v Istri z raznimi državnimi in fevdalnimi podelitvami vedno bolj stopala v ospredje cerkvena oblast na čelu s škofi iz Trsta, Kopra, Novigrada, Poreča, Pulja in Pičana. Podelitev cesarja Konrada II leta 1035 prebivalcem mesta Kopra (to pomeni škofu, tedaj tržaško- koprskemu) polovice Novega gradu, Oskurus, Brda, Maurijevo,^ Hrvoje in dvor Brie na meji med Momja- nom in Koprom ter vse ozemlje Dragonje do morja, je čez dobro stoletje in pol predstavljala osnovo ko- munskem ozemlju nastalem v času cesarsko papeških bojev za investituro in po zgledu zgornjeitalskih mest (predvsem Benetk) na podlagi obsega okoli leta 1180 na novo ustanovljene koprske škofije. Že tedanji koprski občinski teritorij, ki je leta 1208 z ostalo Istro dokončno tudi uradno zapadel pod oblast oglejskega patriarha, je predstavljal enega naj- večjih v deželi. Koper, ki se je v prejšnjih stoletjih s spretno politiko do istrskih mest in predvsem Benetk gospodarsko opomogel (prevažanje romarjev v Rim, Pristanišče soli za vso Istro itd.) ter si konec 12. sto- letja s konzuli in nato podestati izoblikoval samou- pravno ureditev, je nemalokrat suverenom oglejskim patriarhom povsem preprečil oblast nad mestom. Za tako uveljavljanje je bil mestu potreben vojaški potencial meščanov, še posebno pa mož iz zalednih občinskih vasi, kajti na jugu so komunu preprečevali širjenje in vojaško vznemirjanje predvsem oglejski vazali Devinci iz Momjana ter Pietrapelose s prestOl- nim gradom z ozemljem pri Buzetu in Grožnjanom. Na severu in severovzhodu je komun mejil s tržaškimi četami, proti katerim so oglejski patriarhi, še poseb- no Gregor Montelongo (1251—1269), Koprčane vztrajno podpihovali. Tako so v nemirnem 1254 za- četnem letu interregnuma v rimsko-nemškem cesarst- vu, potem ko so Tržačani s Kraškega roba neusmilje- no ustrahovali koprske kmete v dolini Rižane, v sple- tu političnih odločitev oglejskih predstavnikov na če- lu s tedanjim istrskim upravnikom rihterjem Landom Montelongom^ ter Benečani Andrejem in Markom Zeno — ki so še leta 1251 razširili koprsko upravo na Buje, Oprtalj, Buzet in Dvigrad* — dodelili koprski • občini ozemlje dela »vojne krajine« tržaške škofije na Kraškem robu (Monti della Vena) od Ospa do Ra- kitovca.^ Ker je v koprskem statutu iz leta 1423 omenjeno prvo zapisovanje zakonov v zvezi s podestarijo An- dreja Zena leta 1251 v Kopru,^ lahko domnevamo, da so bili tedaj zapisani obstoječi in v naslednjih stoletjih veljavni kmetsko kolonatski odnosi na podeželju Istre v t.i. koprski agrarni zakon — ki se nam je ohra- nil v četrti knjigi statuta od 25. do 35. poglavja^ — ravno v povezavi z novo pridobljenim ozemljem Voj- ne krajine. Domnevo potrjuje dosledno izenačevanje Slovencev s kmeti,' kajti le v odročnih krajih pod Kraškim robom, kjer nam že imena vasi Črni kal. Lo- ka, Bezovica, Podpeč, Zvonigrad, Zazid, Rakito- vec"^ izdajajo slovenski toponim, je v 13. stoletju strnjeno prebival slovenski živelj.^ S tem povezani so tudi v agrarnem zakonu napovedani prokuratorji za podeželje,^" ki so se ravno zaradi prevladujočega slo- venskega elementa ohranili v nazivu kapetana Sloven- cev in njegovih pomočnikov konestablov, saj ga še le- ta 1670, ko postane funkcija kapetana Slovencev eno- letna, izenačujejo s Procurator della Contadinanza." Kopru je pridobljeno ozemlje v drugi polovici 13. stoletja omogočilo ekspanzijske posege proti jugu dežele, ko je sklenil zavezništvo proti oglejskemu pa- triarhu z njegovim advokatom goriškim grofom, do- kler ga niso zaradi ogrožanja njihovih posesti Beneča- ni leta 1279 napadli, porušili del obzidja in prisilili na brezpogojno predajo.^^ Odtlej je v nadaljujoči se voj- ni v Istri (do 1291) med patriarhi in njihovimi vazali. ter Benečani v mestu stolovala glavnina »beneške mi- lice« s kapetanom — »Capitaneus Istriae« — na čelu. Benečani so tej funkciji pripisovali izreden pomen, kar priča izvolitev podestata in kapetana Kopra Petra Gradenika za doža leta 1289.^' Verjetno iz te vojne izvirajoči naziv načelnika Kopra se je v dvojni funkci- ji ohranil do konca Republike." VOJASKA organizacija kopra Ko so po vojni na novo osvojenih ozemljih zahod- ne Istre do Limskega kanala Benečani uvedli leta 1304 novo, centralistično upravno in vojaško ureditev z deželnim kapetanatom v Sv. Lovrencu (zato Pazena- tički = deželni),po odkupu Grožnjana leta 1358 po 28 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 Momiam — razvaline gradu Mirni razdelili deželni kapetanat na dvoje, da bi ga po pridobitvi Rašporja leta 1394^^ — ključa obrambe Istre — ponovno združili korak vstran Habsburža- nov, je ozemlje Kopra, Izole in Pirana do Dragonje venomer spadalo v vojaško in upravno pristojnost koprskega podestata in kapetana. Koprčani tudi niso kot ostali prebivalci beneške Istre prispevali vnaprej določenega števila plačanih vojakov in konj ter osta- lega vojaškega materiala za deželno obrambo ampak samo za obrambo svojega ozemlja/' V vsem tem ča- su je bilo mesto neodvisno od deželnega kapetana, oziroma, koprski podestat in kapetan je celo pošiljal plačo zanj in za posadko v Sv. Lovrencu. Že s »prisegami zvestobe« v 12. stoletju so se Ko- prčani obvezali Serenissimi na oborožitev ene galeje, drugo istrsko galejo pa so oborožila ostala mesta. Zato je bila v mestnem pristanišču stacionirana mor- narica za obrambo istrske obale, ki so jo sestavljali v glavnem Dalmatinci in istrski Hrvati, po potrebi pa so v mestnem zaledju nabirali za veslo sposobne mo- ške in jih plačevali od 2 do 12 lir na mesec.Na čelu mornariškega oddelka je bil sopracomito, ponavadi plemič iz mesta, ki je bil podrejen kapetanu Zaliva. Benečani so koprsko mornarico zelo cenili, saj so več- krat iz Istre zahtevali sopracomita Kopra.^' Posebno se je izkazal koprski meščan, sopracomito Domenik Tacco v bitki pri Lepantu,^^ oktobra 1571, ko je v ve- liki zmagi krščanske mornarice nad turško, ki si odte- daj ni več prav opomogla, prispeval s svojo posadko odločujočo spretnost in pogum, ki ga je stal življe- nja.^^ Poleg mornarjev so bili v mestu še razni rodovi kopenske vojske, strelci, oklepniki, konjeniki in pe- šaki, kar je predstavljalo odUčen magnet za boja željne mladce iz zaledja, ki so bili pod poveljstvom sedmih konestablov razvrščeni v šestih oddelkih razli- čnih rodov.^^ V času konjeniškega komandanta Si- mona Sclava v Kopru so povečali konjeniški oddelek. z 20 na 25 mož s plačo 15 lir na mesec,^^ četa pešcev pa je štela 100 mož.^^ Mestna straža je imela v Kopru globoko zasidrano tradicijo in je služila za primer ostalim mestom. Tako je npr. leta 1310 Senat naročil grofu Zadra, naj se gle- de mestne varnosti zgleduje pri naši občini, kjer vsak večer eden od mestnih svetovalcev (consiglieri) zakle- pa mestna vrata in ključe izroča podestatu.^'' Največ- je pozornosti je bil vsekakor deležen Levji grad, ki je približno na pol poti med kopnim in naseljenim oto- kom služil tudi kot mitnica in je s kaštelanom in ka- poralom na čelu predstavljal odlično obrambo ne sa- mo mestu ampak — kot so oblasti večkrat poudarjale — služil obrambi vse Istre.^^ Naštete vojaške enote so bile pod vrhovnim po- veljstvom koprskega podestata in kapetana, ki je mo- ral preskrbovati še dva do štiri družabnike (socios) — Benečane, 16 služabnikov, od teh 6 konjenikov, 12 konjev, od katerih je moral biti vsaj eden vreden 100 lir, druga dva pa vsak 3 velike lire. Vsekakor je pove- ljeval tudi četi koprskega kapetana Slovencev, ki pa je njegovo zaupanje pri uporu Kopra leta 1348 očitno izneverila,^^ kajti tedaj — ko se naziv v dokumentih prvič pojavi — so za kapetana Slovencev imenovali Benečana Viljema Rossa.^" Po njegovem predhod- nem ogledu in poročilu je smel koprski podestat in kapetan sprovesti dodatne odločne represivne posege,^^ kar je za Koper imelo daljnosežne posle- dice.^^ Zanimiva je odredba beneškega senata, ki je takoj po uporu prepovedal podestatu in uradnikom naje- mati v službo Istrane, Slovane, Furlane in Nemce, kar je nedvomno letelo prav na koprske Slovence.^' Da so zaradi vojaških potreb na te odredbe kmalu poza- bili, opozarja leta 1361 komandant konjenikov v Ko- pru Simon Sciavo.^" Do leta 1375 so naše prednike uporabljali tudi pri mestni nočni straži, ki pa nam ni- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 29 so v ponos, saj je senat tedaj naročil, naj dotedanjih 16 mož, s 7,5 lirami na mesec, nadomestijo z 12 Bene- čani z 10 lirami na mesec, ker so prvi, v glavnem »sclavi et laboratorum tereni et vinearum«, spali na- mesto da bi opravljali stražo.'' Glavar Slovencev je za opravljanje običajnih dol- žnosti leta 1349 prejemal 30 lir na mesec, kot beneški državljan pa dveh od teh nalog ni mogel opravljati,'^ zato lahko domnevamo, da so bili tudi prej na tej dol- žnosti Koprčani.'' Opomba se nedvomno nanaša na znanje jezika,'^ kajti tudi kasneje je večkrat poudar- jen v zvezi z glavarjem povsem slovenski značaj kopr- skega podeželja,'' kar ni veljalo za ostala področja beneške Istre."" Zato ni mogel neposredno pobirati davkov in vršiti rekrutacije po 44 vaseh koprskega di- sirikta.''^ Ze leta 1355 pa je zopet kapetan Slovencev Koprčan Raynerius,"^ kar je bilo pravilo tudi v pri- hodnje.'*' Svoj stalni sedež je imel kapetan Slovencev v mest- ni občinski palači, kot smo omenili pa je hodil tudi po terenu. Predsedoval je vsem slovenskim sejmom v okohci Kopra. Tak je bil sejem sv. Marije v Rižanski dolini, ki je v 14. stoletju trajal 15 dni in sicer od 10. do 25. avgusta. Ob tej priložnosti je v Koper vkora- kala oborožena slovenska četa, ki je prišla po svojega poglavarja. Ta je stopil med vojake in z njimi vred korakal iz mesta. Na čelu sprevoda je bila razvita po- glavarjeva zastava, ki je vihrala ves čas trajanja sejma in se je na straži ta čas menjavala častna slovenska če- ta. Skrbela je za glavarja in določila tudi čas sodstva, kajti te dneve je poglavar sodil.*" Naslednja omemba našega kapetana je zopet pove- zana z delom na terenu. Leta 1387 je dobil tedanji glavar Zentillin Tarello"' od podestata in kapetana Leonarda Bemba nalogo, da zaradi spremenjenega! prebivalstva po vaseh Kopra opravi popis in ponovno regulira dajatve, ki so se pobirale nad vsako mero in so za kmete bile hudo breme. Obenem so mu prepo- vedali zahtevati usluge zase in za svoje spremljevalce v 14 vaseh, ki so bile v državni (fevdalni) lasti, pod kaznijo 25 Ur. Poročilo priča še o enem pomembnem procesu, ki se je tedaj odvijal v koprskem komunu in ga uspešno insinuira glavarjevo ime. Namreč, gre za oblikovanje novega plemstva, ki se je razvilo iz neple- menitega vojaškega (ministerialnega) sloja z oprav- ljanjem vojaških dolžnosti v raznih deželnih milicah in je v času nastajanja novega mestnega statuta, še posebno pa po letu 1403, ko je beneški dož ponovno ustanovil Veliki svet, sestavljalo najvišji mestni pred- stavniški organ, ki je sprjel 96 izvoljenih kandidatov iz vsega 13 družin."' Del novonastalega dekurialnega plemstva v Kopru je predstavljala tudi sprva (do 1670) dosmrtna funkci- ja kapetana Slovencev, ki se je z razvojem dogodkov povsem zbirokratizirala. Ta je poleg občinskega do- hodka — ki je leta 1584 znesel 1240 lir, medtem ko je koprski podestat in kapetan prejel 795 lir*' — preje- mal še razne regalije podeželskega prebivalstva,"' za- to si lahko predstavljamo ugodnosti, ki jih je ta položaj nudil še vse v dobo po propadu Beneške repu- blike (1797). HABSBURŽANI Habsburžani so si prva posestva v Istri pridobili od oglejskega fevdnika Huga Devinskega leta 1366. Po istrski veji Goriških grofov so leta 1374 dedovali Pa- zinsko knežijo z Momjanom in Završjem, po torins- kem miru (1381) jih dokončno prizna še Trst. Vedno agresivni do svojih sosedov, še posebno po dokonč- nem prevzemu rimsko nemškega cesarskega prestola (1438), so Habsburžani nadaljevali z uveljavljeno me- todo oglejskih patriarhov: postopnih, večkratnih na- padov s plenjenji in izčrpavanjem proizvodnega dela prebivalstva beneške Istre. Tako je Serenissima že z odlokom z dne 27. julija 1375 dovolila beneškim Istranom, v dogovoru z njihovim rektorjem, na svojo roko povračilo škode prizadejane od vsakodnevnih vdorov in ropanj patriarhovih podložnikov, zasledo- Podpeč — Pogled s Kraškega roba na Bržanijo 30 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 vanje ali ropanje njihovih posestev in tistih, ki so jim dajali zatočišče.^" Naslednje leto so bili zaradi neneh- nih vojn s patriarhi, avstrijskimi vojvodi in madžar- skimi kralji Benečani prisiljeni imenovati tri poveljni- ke (provveditori) »za okrepitev, dobro varstvo in oh- ranitev naših ozemelj in krajev v Istri.«^'' Vojna s kraljem Sigmundom (od 1411 cesarjem) se je za Benečane leta 1420 dokaj uspešno končala, saj so obdržali leta 1409 kupljeno Dalmacijo, v Istri pa pridobili še preostala patriarhova mesta: Buje, Opr- talj, Buzet, Labin, Plomin, Hum, Roč, Dvigrad in grad ter posestev Pietrapelose. S tem letom štejemo tudi dokončni propad posvetne moči oglejskih pa- triarhov in v Istri se trajno izoblikujeta dve politični enoti: beneška Istra ali Markizat (malce parodično za laično Signorijo kot naslednico svojih tradicionalnih nasprotnikov) in avstrijska Istra ali Grofija Istra s centrom v Pazinu. Tedaj se začenjajo še hujši pritiski in spopadi na obeh straneh meje. Beneški senat je npr. leta 1444 ukazal vsem razpoložljivim silam ne- nehno dnevno in nočno stražo, od katere niso izvzeti niti »katerikoHprebivalci«, ki se kakorkoli ne morejo opravičiti.Cesarski so vdirali predvsem pri Pazinu, Svet Vinčenatu in Podgorju ter vpadali na rodovitne predele v okolici Motovuna,^^ tako daje Signorija ce- lo določila visoke kazni za nepazljivosti na straži.^" s OBRAMBNA ORGANIZACIJA PRED TURKI Nesoglasja med Benetkami in Habsburžani so za dobra štiri desetletja zaradi pojava skupnega sovraž- nika, Turka, stopila v ozadje. Signorija je nanj nale- tela že na svojih posestvih v Albaniji in na Kreti, Habsburžani pa na mejnih področjih Srbije in Bosne. \ Kljub temu se še dolgo časa niso znašli pred novim načinom vojevanja z lahko konjenico in nenadnimi napadi ter plenjenji. Istrani, navajeni vsega hudega i ob meji, so že kmalu po prvem vdoru leta 1470== sto- ! pili v obrambne vrste. Izurjeni in izkristalizirani v ne- j nehnih spopadih še prej s patriarhovimi in nato av- i strijskimi podložniki, so se v Istri verjetno kmalu ta- i ko organiziran kot v Furlaniji, kjer so se pred turški- mi vdori zbrali v obrambo v pičhh štirih urah.=* To nikakor ni uspevalo beneškim milicam,^' ki so zdele v svojih utrjenih postojankah in čakale na sovražnika, ki je tačas že dodobra oplenil podeželje ter odpeljal za delo potrebne ljudi v sužnost. j Novo vojaško plemstvo, oblikovano v 14. stoletju, \ se je zaradi svojih novih upravnih zadolžitev povsem j odpovedalo vojaškim dolžnostim, tako da je obram- j ba slonela poleg neokretnih milic in najemniške voj- j ske lahko oboroženih konjenikov — stratiotov, re- j grutiranih med Grki, Albanci in Dalmatinci, ki so pa morali služiti tudi drugim delom raztegnjenega beneš- kega kolonialnega ozemlja, na kmečki vojski ali tudi črni vojski imenovani oziroma černide. Kot ustanovo zasledi Kandier v Republiki černide šele leta 1508,=' ! ko je Marko de Vegia, poveljnik černid in vlahov ; (mochori?), uspešno pripomogel pri zavzetju Trsta=^ : na začetku avstrijsko-beneške vojne 1508—1516. Pri- j čakovali bi, da bo na čelu kmečke vojske v koprskem I distriktu kapetanov Slovencev, še posebno ker je bil v i statutu iz leta 1423,^° ko je bil na to mesto izbran Ni- j Trdnjava Pietra Pelose pri Buzetu kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989 31 colo Petronio in je bila funkcija potrjena z doževim dukalom, določen za upravljalca kmetov po vaseh Kopra. Do leta 1485 je bil glavar Slovencev Ivan In- galdeo, ki je ob neki priložnosti prijel šest Turkov, jih skupaj s sinom pripeljal pred doža in zato požel priz- nanje. Sina Paskvala so zaradi očetovih in že njego- vih zaslug na položaju konestabla izvolili za nasledni- ka na tej dolžnosti.^^ Slednji je vodil črno vojsko na koprskem ozemlju v času obravnavane vojne,'^ ven- dar ne moremo z gotovostjo trditi, da je tudi v mirno- dobnem času opravljal vojaško funkcijo, kajti šele po letu 1560, kot bomo videli, je postal kapetan Slova- nov neposredno odgovoren za poveljstvo in izurje- nost črne vojske, čeprav je nedvomno ves čas med Slovenci opravljal tudi rekrutacijske preglede. Ned- vomno moramo ustanovitev kmečke vojske pričako- vati mnogo pred letom 1508, saj npr. že leta 1469 zas- ledimo na ozemlju Kopra 70 mož in na ozemlju Novi- grada 30 pripravnih za orožje in obrambo dežele.^' Kdaj so jo prvič organizirali, še ne vemo, leta 1528 pa pride v Republiki do reorganizacije černid.^* Tedaj je bila kopna obramba dežele temelječa na kmečki vojski, ki je štela od 2300 do 2400 mož pod poveljstvom šestih kapetanov. Po potrebi so lahko število vojakov povečali na 3000, ki so jih rekrutirali v Poreču, Rovinju, Umagu in Novem gradu, pa tudi iz Izole, Pirana in Milj, krajev, ki kopenskih vojakov običajno niso bili obvezni prispevati.^' Lahko opazi- mo, da so glavno breme obrambe kopenske meje no- sili kmetje iz obmejnih rajonov, medtem ko so bili iz primorskih mest podeželani in obdelovalci polj zadolženi kot veslači na gelajah — galjoti. Vojaške enote so imele svoje sedeže — kot nam po- roča leta 1584 guverner vse deželne vojske s sedežem v Kopru Rosso Cecconi iz Askolija*^ — na ozemlju La- bina in Plomina s 300 možmi, Vodnjana in Pulja s 400, a v Motovunu je bilo ravno tako 400 vojakov — kmetov kot v Buzetu pod poveljstvom kapitana Raš- porja. Leta 1579 je v Buzetu 500 mož,'' v drugih kra- jih se število mož do konca stoletja ni spremenilo. Še dva poveljnika, vsak s po 400 možmi sta bila na ozemlju Kopra, in sicer kapetan markizata Pietrape- lose ter kapetan Slovencev Anton Sereni, ki je pove- ljeval vojski na občinskem ozemlju. Za primerjavo s 14. stoletjem so bili v 16. stoletju za obrambo v Kopru zadolženi kaštelan in kaporal v Levjem gradu z 8 do 12 pešci in kapetan Trga z 20 možmi. Poleg teh je bila v mestu leta 1572 ustanovlje- na v čast sv. Barbare šola za bombarderje,'' ki je sprejela do 100 učencev in mornarjev, ki pa niso mnogo prispevali h kopni obrambi, od koder je tedaj pretila najhujša nevarnost. Kljub temu se razen voja- ških ogleduhov, kot npr. Niiha Sejjida risbo Kopra na zemljevidu Sredozemskega morja'' z zanimivo predstavo utrjenega mesta z obrambnimi stolpi, Tur- ki mestu niso neposredno približali. Vzrok nedvomno tiči v dejstvu, da je bilo mesto utrjeno in — kar je po naši sodbi pomembneje — daje imelo razvejen sistem zidanih utrdb, gradov, v lasti aH koprskih fevdalcev aH komun pod posebno jurisdikcijo koprskega pode- stata in kapetana.'" V njih zaledju so bile manjše, zi- dane utrdbe, ki so jih domačini imenovali kašteU in so obmejevali občinsko ozemlje.'^ Gre za oblike tabo- rov kot so jih poznaH v času turških vpadov tudi na ostalem slovenskem ozemlju, kjer so imeli shranjeno orožje in kamor so se ljudje pred sovražnimi napadi zatekali z živino in potrebnimi živili.'^ Benečani so imeli izredno uspešno razpredeno ob- veščevalno službo tako na turškem dvoru, od koder je celo sam angleški kralj želel dobivati beneška poro- čila, kakor tudi v Italiji, kajti kljub izgonu beneškega baila" iz Istambula je želel sultan Bajezid II, da mu kakor dotlej pošilja dož novice iz Italije.'* V sklopu takih in podobnih nalog je nastal tudi zapis glavnih poti možnih turških vdorov v Istro, ki jih je v svojem poročilu beneškemu dožu leta 1475 podal neznani av- tor: Iz Bosne prihajajo po poti preko Vinodola na Reko, Kastav in na Rašpor, od koder lahko prodirajo na levo v zaledje Pazina, proti Učki, Lupoglavu, Kozljaku, Labinu, Plominu, Svet Vinčenatu in nato v vse kraje med Puljem, Rovinjem in Porečem; po dru- gi poti v Motovun, Buzet, Pietrapeloso, Roč, Grož- njan in vse do Novigrada pod pristaniščem Mirne in od tod na Umag, Piran, Izolo. Na desno gredo lahko do Podpeči, Črnega kala in utrdbe Socerb nad Dolino in vzdolž obale plenijo Koper, Milje, Trst vse do trdnjave nad mestom, pet milj od Devina..." Priz- nati moramo obveščevalčevo natančno poznavanje poti in krajev Istre. V ozadju opisanih glavnih poti so bile na koprskem ozemlju razporejene utrdbe, s katerimi je deželna obramba v času najhujših turških vdorov v Istro v le- tih od 1470 do 1483 in 1499 do 1502 uspešno kljubo- vala. Na severovzhodnih področjih so dostope branili z gradovi Mokovo (Mocco), Socerb (S. Servolo) in Novigrad (Castelnuovo al Carso), ki je nastal leta 1280 kot novi grad Zagrada (nem. Carstberg, it. Montecarso) v lasti vazala goriškega grofa Borsa d'Argento." Zagrad je bil že v času Weimarja utrje- na postojanka, korene pa najdemo že v antiki, ko je branil prehod iz Notranjske na Buzet in Roč, imeno- van Porte grandi, kajti na tem kraju so našli rimske novce, mozaike, lončenino." Ti kraji so skupaj z vas- jo Črni kal po traktatu v Wormsu leta 1521 prešH od' koprskega komuna k Habsburžanom. Novigrad je si- cer leta 1533 zopet dobila v fevd koprska družina Ga- vardov, ki se je baje nad podložniki in mimo idočimi trgovci izživljala ter hotela grad in posestvo prodati Benečanom." Kapetan Krasa Martin Raunach ga je- leta 1550 zasedel in porušil," Gavardi pa se z izgubo v naslednjih desetletjih še niso potolažili.'". Dalje je na tem področju v notranjosti Istre uspeš- no zapiral dohode v obmorske kraje do leta 1511 grad v Rašporju, ko se je kapetan preselil v Buzet, ki je bil ravno tako primerno utrjen. Zahodno od Buzeta se je nad rečico Bračan na vzpetini razprostiral še danes vi- den mogočen grad Pietrapelose, ki je s svojimi 12 vas- mi sestavljal najpomembnejši fevd v Istri z nazivom markizata in od leta 1440 v lasti piransko-koprske plemiške družine Gravisijev.'^ Proti morju v smeri 32 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 ceste nad dolino reke Mirne so se nahajala utrjena mesta s komunskimi pravicami, Oprtalj, Završje, Grožnjan in severneje od tod Buje. Do Pirana je pot vodila mimo Kaštela (Castelvenere), ki je bil še do 1064 od nekega »Artuico de Castro pyranensi«, ko je prešel k istrskemu krajišniku. Čez 50 let pride skupaj z Bujami pod oglejskega patriarha, v drugi polovici 12. st. pa se za desetine prerekata Tržaško koprska in Novigrajska škofija. Na pomenu pridobi v spopadih med Benečani, patriarhoim in goriškim grofom in je leta 1404 dodeljen Piranu. Benečani so ga leta 1560 prodali Pirančanu Ivanu Furegoniju.'^ V ozadju je še zanimiv grad v Momjanu, ki je še v ruševinah in so ga nekdaj kot zelo pomembnega imeli v lasti razni habsburški vazali, še prej pa goriški grof. Pirančani so ga leta 1508 odvzeli Raunicherju in je bil v Worm- su dodeljen Republiki. Leta 1548 so ga Raunicherji bili primorani prodati za 5555 zlatih dukatov Simonu Rota iz Bergama.'^ V zaledju opisanih fevdalnih oziroma mestnih utrdb in posesti so se ob občinski meji razvrstili nam že znani nekateri še vedno podobnim ali identičnim namenom služeči kašteli. Po izgubi Mokova, Socerba in Novigrada na Krasu ter vasi Črni kal z utrjenim ka- štelom vrh Kraškega roba, so ponovno prišle do ve- ljave utrdbe v naravnem obzidju ali pod njim, le Za- nigrad se v drugi polovici 16. stol. kot utrjen kraj ne omenja več, v Rakitovcu pa so se pred Turki zatekali v jamo (pečino) pod Bregom.'" Te kmečke utrdbice, ponavadi z enim ali več od vasi plačanih vojakov, ki so med njimi nabirali tudi za orožje zmožne može in fante, so praviloma ležali vrh vzpetin s širnim razgle- dom, od koder so lahko s svetlobnimi (kresovi) in zvočnimi (topovi) signali'^ brž opozorili sosednja na- selja o premikih sovražnika. Ker so po prvi četrtini 16. stoletja turški napadi prenehali in se je meja s Habsburžani ustalila, so pre- bivalci zanemarili vzdrževanje utrdb, kajti ob turš- kem vdoru leta 1559" nam koprski kapetan in pode- stat poroča, da sta jih z glavarjem Slovanov (Capita- no de Schiavi) pregledala, da so v slabem stanju, tako da so šele z dodatnim strelivom in orožjem potolažili kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 33 prebivalce, ki so že bili na begu pred Turki.'' Beneški revizor Vid Moresini ugotavlja, da je na ozemlju Ko- pra šest tisoč »rfM5« in 12 obzidanih krajev (taborov), ki so vsi nedaleč od meje. Tudi so vsi potrebni popra- vila in velika škoda bi bila, če bi propadli, razmišlja naš oglednik in dodaja, da bi že z majhnim stroškom lahko popravili naslednje kasteie: Rožar (Rosaru- olo). Loka (Lonche), Movraž (Valmorasa), Šmarje (Monte), Hrastovlje (Cristavia), Koštabona (Costa- bona), Glem (Gemme) in Gradin (Gradina)." Mestu najpomembnejši je bržkone kaštel na Tinja- nu (Antignano), vsega tri do štiri milje oddaljen od meje, od koder lahko pravočasno opozorijo mesto in okoliške vasi o bližajoči se nevarnosti. V utrdbi, ki se ji je zrušil del obzidja in polomil vrh, je samo eden od vaščanov plačani stražnik, zato revizor predlaga, da bi poleg popravila strehe in obzidja bil temu kaštelu potreben vsaj še en stražar. Zelo zanimiv se mu zdi ta- bor v Ospu (Hospo), ki je vsekan v hribovje, imeno- vano Vena ( = Kraški rob) in do njega vodi zelo strma in ozka pot. Notranjost pa je zelo prostorna, tako da lahko sprejme do 100 domačinov (fameglie) ker tudi vode tam nikoli ne zmanjka. Poveljnik Civrano je bil s svojimi stratioti v minu- lih vojnah nastanjen v Kubedu (Cuovedo), kaštelu sredi teritorija, ki je bil tedaj tudi razrušen. V času Moresinijevega obhoda je bil še vedno v ruševinah, brez stražnika in vrat. Ker sprejme do 200 pešcev in 15 konjenikov, bi ga bilo koristno popraviti, meni re- vizor, postaviti nekaj stražnikov in malo streliva ter orožja, še posebno, ker je v vasi do 120 mož sposob- nih za orožje. Predlaga še, da bi za nadzor zadolžili glavarje vasi (Capi della villa), kot sta župan (Zuppa- no) in podžupan (Pozupo). Naslednji zelo pomemben in za vpogled prijeten je kaštel v Podpeči (Popecchio), z utrdbo na vrhu votline strmega Kraškega roba in se pod njo v skalnem hribu razprostira podzemna jama, kamor so prebivalci pred nevarnostjo spravili svoj pridelek; do nje vodi strma in ozka pot. Tudi tu je vo- de v izobilju in brez težav se lahko reši do 50 domači- nov. V nasprotju z drugimi je ta tabor razmeroma dobro založen s strelivom. Varuje ga stražar, ki poleg vaške plače prejema še vsako leto 4 dukate iz mestne blagajne (Camera), za votlino pa je zadolžen še en mož, ki ga prav tako plačujejo vaščani. Na teritoriju so trije kmetje (Contadini) imenovani konestabli (Contestabili), ki prejemajo iz mestne bla- gajne mesečno plačo brez vsake zadolžitve. Ti trije bi se lahko razdelili vsak v enem od zgoraj navedenih krajev, po mnenju oglednika v Tinjanu, Ospu in Ku- bedu,"^ s čemer bi zagotovih boljšo disciplino, var- nost in nadzor nad orožjem, strelivom in možmi. Na- dalje naš inšpektor razmišlja o kmečki vojski. V gro- bem bomo sledili njegovi zamisli, ker se je v glavnem izpolnila. Od 900 za boj sposobnih mož iz mesta, ki večinoma obdelujejo zemljo v okolici, in od 1500 mož s teritorija, namerava usposobiti 800 disciplini- ranih mož, ki ne bi bili nič slabši od drugih, če bi jih le dobro izurili. Potezo utemeljuje z dejstvom, da na vsem ozemlju Istre ni urejene čete, razen 40 konjeni- kov pod poveljstvom kapetana Rašporja. Prej je bila obramba poverjena desetim poveljnikom, vsak s po 45 možmi in še enim glavnim. Čeprav so bili vsi z ozemlja (Terra), je organizacija delovala, sedaj pa je šla rakom žvižgat, s tesnobo ugotavlja in predlaga, naj bi za urjenje in vzdrževanje kmečke vojske zadol- žiU oba kapetana v koprskem distriktu, in sicer kape- tana Trga, ki je stalno na ozemlju (Terra) in kapetana Slovencev, ki skrbi za tiste s teritorija (Territorio), ker je izveden v njihovih navadah in običajih. Kape- tan Trga bo lahko s svojima podoficirjema, sergen- tom in tamburom vadil z rekruti na bojnem polju (Campo marzo), na prostranem travniku blizu mesta. , Po njegovem bo največja težava, kako jih oborožiti, kajti dežela in mesto živita v velikem pomanjkanju in bi jima stroški za dodatno oborožitev predstavljaH ogromno breme. Zato svetuje, da za oborožitev poskrbijo v Benetkah .'^ Iz poročila razberemo, da so šele po letu 1560 začeli z načrtnim urjenjem in vzdrževanjem kmečke vojske, kar nam potrjujejo tudi redna poročila o njihovem stanju in pripravljenosti. Opazimo, da je šele tedaj kapetan Slovencev stalno zadolžen za bojno priprav- ljenost te vojske tudi v mirnodobnem času. To še ni veljalo za Sankta Gavarda, ki je bil na tem položaju do leta 1553.^° Pomagali so mu trije vaški konestabli, leta 1582 pa se na plačilni listi pojavita še »Sergente« in »Tamburo del Capitanio de Schiavi«?^ V letu 1588 je že nekaj mesecev na dolžnosti »guverner černid te dežele« spoštovani gospod Giambattista Caraci- uoh.ä^ V skladu z Morosinijevimi predlogi je bila tudi pri- zadevnost Antona Serene (leta 1571 je že dolgo časa glavar Slovanov) za popravilo kaštela v Kubedu, ko je celo iz lastnega žepa prispeval za dovršitev del.^" Domnevati moremo, da si je zavoljo odlične lege s šir- nim razgledom v središču občinskega ozemlja Anton izbral ravno kaštel v Kubedu za svoj podeželski se- dež. Za časa ciprske vojne je ta-isti poveljeval do ti- sočglavi kmečki vojski,'^ svoje vojaške sposobnosti pa je nedvomno dokazal v uničujoči akciji nad soli- nami, ki so jih pri Miljah na ozemlju Republike začeli pred letom 1578 graditi Tržačani.«« To je bil verjetno največji podvig Antona Serene, ko je vsaj delno pripomogel k prizadevanjem beneške oblasti — z razvojem svetovnih dogodkov in preme- stitvijo trgovine na zahodno evropsko obalo že moč- no upešane — da bi vsaj malce omejile naraščajočo moč Trsta, ki se je v naslednjih stoletjih na škodo Ko- pra še krepila in tudi večkratno uničenje solin«' v do- lini Glinščice ni pripomoglo k ponovnemu gospodar- skemu vzponu Republike in z njo povezanih mest v Istri. Ko je leta 1585 umrl, ga je nasledil Ivan Manzu- oli, ki je povišal število mož na 500.«' Leta 1590 je postal kapetan Slovencev Santo Gavardo,«« verjetno vnuk glavarja iz prve polovice tega stoletja, kajti nje- gova sinova Ivan in Aleksander sta zaradi zaslug nju- nih prednikov živela na račun države. Že čez tri leta ga je na enakih opravilih in dolžno- stih nasledil Jakob Brutti, vendar je pri njem ponov- 34 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Glem — ostanki kaštela no poudarjena zaščitna in osicrbniška funkcija za podeželsko prebivalstvo.^"^ Leta 1592 namreč zasle- dimo, da je 500 mož iz koprske občine, ki so bili prej pod poveljstvom glavarja Slovencev, pod kapetanom Avgustom Callegarijem,^"^ v naslednjih letih pa pod Bernardom Borisem.^"' Verjetno je bila ta spremem- ba povezana z ukazom Senata z dne 29. junija 1593, ki je podredil vseh šest kapetanatov črne vojske v Istri regimentu v Kopru,^"'' kar je bilo odločilno pri do- končnem izoblikovanju našega mesta v upravno pre- stolnico dežele, ko s pomočjo Benečanov postane ko- nec 16. stoletja deželni fevdalni gospod, kar si je želel postati vsaj od 10. stoletja naprej, čeprav s priokusi grenkobe, ki se je izkazala tudi ob uporih v 17. stolet- ju in nenazadnje leta 1797. KONTINUITETA KMEČKE Z NARODNO VOJSKO 'j I Pomen černid je v nasprotju s habsburškimi deže- i lami, kjer so jih zaradi kmečkih uporov in preneha-J nja turške nevarnosti opuščali, v Beneški republiki ra- j stel, ker je bilo za najemniško vojsko zmeraj manj i denarja, kajti kljub neizkušenosti so uspešno zapolni- ^ le vrzeli in odigrale pomembno vlogo npr. med uskoš-j kimi vojnami.'"' V 18. stoletju je bilo v kmečki vojski I v Istri 4000 mož pod poveljstvom generala in šestih ¦ komandantov. Za černide je moške med 18. in 36. le-j tom starosti izbiral koprski podestat in kapetan, slu- f žili so pa 14 let. Komandanti so tedaj imeli svoja sre- • dišča v Vodnjanu s 1000 možmi, v Motovunu 800, Buzetu 700, Bujah 600, Kopru 500 in Labinu 400. j Vsakih 100 mož je imelo poveljnika, imenovanega J Capo di cento ali centurion. Generala in komandante i je izbirala Republika. J Vendar je poleg bombarderjev, ki so bili po potrebi j tudi mornarji na galejah, artilerijcev in 800 mož de- želne hrambe, bilo od skupaj slabih šest tisoč vojakov ,- med 230.000 prebivalci dežele, kar 4000 mož kmečke vojske, izbranih med 80.000 podeželani. Obramba vzhodne meje beneškega dominija od Julijskih Alp do Kvarnerskega zaliva na Jadranu je torej slonela na ramenih slovanskih kmečkih čet, ki so svojo veljavo dokazale celo v najkritičnejših dneh RepubHke pred ' propadom.'"' Kmečka vojska je kakor v drugih deže- i lah predstavljala predhodnico s francosko revolucijo ' uvedene obvezne rekrutacije državljanov v narodne armade, kar je še danes temelj obrambe večine držav. Z utrjenimi zidanimi postojankami prepredeno koprsko ozemlje je dajalo mestni in zaledni populaci- ji razmeroma varno prebivališče pred raznimi so- vražnimi vdori vso dobo srednjega veka in še posebno i pred v ljudskem izročilu tako zasidranim spominom.] na turška grozodejstva. Utrdbe, ki so branile dohodi po kopnem na severovzhodni, vzhodni in južni strani J koprskega ozemlja, je z zahodne in severne strani od- ' lično dopolnjevalo morje. Z razvojem strelnega; orožja kašteli izgubijo na veljavi, kot izraziti kulturni« spomeniki pa so se nam nekateri ohranili ter kot svo- ' jevrstna dediščina oblikujejo naš arhitekturni prostor, -j OPOMBE 1. G. De Vergottini, Lienamenti storici della costituzione politica dell'Istria durante il medio evo, Rim 1924/5. B. Be- nussi, L'Istria nei suoi due millenni di storia, Trst 1924. — 2. F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem ve- ku, knjiga III, Ljubljana 1906, št. 92, kjer vas vallem Mau- riacam smatra za Movraž, dočim C. De Franceschi, L'Istria, Note storiche. Poreč 1879, str. 124, meni glede na strnjenost v listini naštetih krajev okoli Momjana, da gre za Merišče. — 3. G. De Vergottini, La costituzione provinciale dell'Istria nel tardo medio evo. v: Atti e memorie della So- cieta istriana di archeologia e storia patria (AMI), voi. 38, Poreč 1926, str. 106/7. — 4. C. De Franceschi, o.e., str. 126. —5. P. Kandier, L'Istria, a. 1, 1846. str. 190. —6. M. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 35 v. Vesel (M. Pahor), Nekatere ugotovitve o Slovencih v koprskih statutih. Istrski zgodovinski zbornik, Koper 1953, str. 22. — 7. Statuta Ivstinopolis Metropolis Istriae, typis data Venetiis 1668. Cf. P. Kandier, Codice diplomatico Istriano (C D 1), circa 1300. — 8. Statuta Ivstinopolis, str. 114/5: Sclauus vel Rusticus. sclauus aut Rusticus. — 8a. V teh krajih so bile tudi vaške utrdbe, ki se nam razen zavetiš- čne jame v Ospu, Črnem kalu, obnovljenem kaštelu v Pod- peči na Kraškem robu in v Glemu, Gradinu, Movražu, Ku- bedu in Hrastovljah že v 12. st. pod Koprom, niso ohranile, na njih nas opozarjajo le še imena kot Zanigrad (Xuoni- grat), Zazid (Xaxidis), v Rakitovcu pa npr. ledinsko ime Gradič na izpostavljenem delu nasproti vasi ležečega Brega (590 m), z odličnim razgledom predvsem proti Cičariji in ravnini nad dolino Mirne. — 9. M. Kos, O starejši slovanski kolonizaciji v Istri, Razprave SAZU, Ljubljana 1950. — 10. Statuta Ivstinopolis, 4. knj., pogl. 27. — 11. Statuta Ivsti- nopolis, dodatek iz let 1669/70. Tedaj so tudi prenesli izbor kapetana Slovencev na koprski Veliki svet in so dobili pravi- co izvolitve izključno Koprčani. — 12. D. Venturini, Guida storica di Capodistria, Koper 1905, str. 12. — 13. Gradenik uvede v letih 1297—99 famozno »Serrato« Velikega sveta v Benetkah. Cf. G. De Vergottini, Lineamenti..., str. 37. — 14. Ibid. — 15. Prvi deželni kapetan je postal Marko Soran- zo. B. Benussi, Commissioni dei Dogi ai Podesta veneti nell' Istria, AMI 3, 1887, str. 11. —16. Cf. D. Klen, Prodaja Ra- špora Veneciji (1402 g.), Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu, zv. 17, Pazin 1972. — 17. B. Benussi, Commissio- ni..., str. 10—15. —18. 1308. 7. jan. m.v. — Regesti di do- cumenti dell'archivio di stato in Venezia riguardanti l'Istria, Lettere segrete di Collegio (1308—1627) (Regesti), AMI 45 (1933). — 19. 1363. 11. sept. — Regesti — AMI 45. — 20. 1365. IO. mar. — Regesti — AMI 45. — 21. Npr. 1532. 27. apr. — Senato Mare — AMI 9(1893).—22. 1571. 17. apr. — Senato Mare — AMI 11 (1895). — 23. B. Ziliotto, Capo- distria. Trst 1910, str. 50/1. —24. 1361. 22. jul. — Senato Misti — AMI 5. — 25. 1361. 9. avg. — Senato Misti — AMI 5. — 26. P. Kandier, Sulli nomi dati alla citta di Capodi- stria, Trst 1866, str. 13. —27. 1310. 31. mar. — Regesti — AMI 45. — 28. 1368. 14. avg. — Senato Misti — AMI 5:... Castrum Leonis conservatio non solum lustinopoli. sed etiam totius Istrie ... Koper se je v latinskih tekstih navajal kot Justinopolis. Cf. npr. F. Semi, Capris. lustinopolis, Ca- podistria, Trst 1975. — 29. M. Pahor, Koprski upor leta 1348, Istrski zgodovinski zbornik, Koper 1953. —30. 1349. 29. mar. — Senato Misti — AMI 4 (1988). — 31. 1349. 19. mar. — Senato Misti — AMI 4. — 32. Po ponovnem uporu leta 1353 so se razmere še poostrile, saj so ukinili mestni Ve- liki svet in prepovedan statut. C. De Franceschi, o.e., str. 189. — 33. M. Pahor, Koprski upor, str. 55. —34. 1361. 20. sept. — Senato Misti — AMI 5 (1989). —35. 1375. 11. maj — Senato Misti — AMI 5. —36. 1349. 29. mar. — Se- nato Misti — AMI 4. — 37. Cf. S. Vilfan, Koprski glavar Slovanov, Kronika 11, Lj. 1954. —38. Relazioni dei podesta e capitani di Capodistria (Relazione). AMI 6 (1890) — 1560 — Vido Moresini, str. 73. —39. Relazione — 1589 — AMI 6, str. 426: ... per esser tutto quel teritorio habitato da per- sone schiave, et non da altri ... 40. Relazione — 1580 — AMI 6. str. 87: ... es.sendo la maggior parte Murlachi et razza de Schiavoni ... — 41. Statuta Ivstinopolis, 4. knj., 41. pogl., podaja pregled vasi v koprskem komunu: Dekani, Tinjan, Xasse (izginula) Osp, Gabrovica, Rožar, Črni kal. Breza, Lonke, Bezovica. Podpeč, Zanigrad, Zazid, Rakito- vec, Movraž, Smokvica, Volčji grad (Gračišče), Kubed, Po- petre. Kobjeglava, Čerje. Dol. Trsek. Marezige, Glem, La- bor. Gradin, Topolovec, Kuberton, Sorbar, Sterna, Skoru- šica, Merišče, Raven. Nova vas, Padna, Albucan, Čuklja, Koštabona, Pomjan, Šmarje. —42. D. Klen, Valput u Istri, Zbornik Historijskog instituta JAZU, vol. 3, Zagreb 1961, str. 320: Leto poprej je še Benečan Marino Longo na tej dolžnosti, ok. leta 1400 Koprčan Henricus de Petrogna, 21. 4. 1451 pa so izbor potrdili Andreju de Tarsia iz Kopra. — 43. Relazione — 1598 — AMI 7, str. 107. — 44. M. Pahor, Slovenski poglavar v Kopru, Slovenski Jadran 1953, št. 10, str. 6—7. —45. 1386. 9. okt. — Senato Misti — AMI 5. — 46. 1388. 30. Jul. — Senato Misti — AMI 5.-47. P. Kand- ier, Sulli nomi, str. 7. —48. Relazione — 1584 — Giacomo Lion, AMI 6, str. 404/5. — 49. Regalije kapetanu Sloven- cev: Kapetan Slovencev, ki sodi po kratkem postopku v spo- rih podeželanov koprskega podeželja v vrednosti do 25 lir, izterjuje letno od vasi še 27 kokoši, 288 jajc, 8,5 sicev (1 sic = 10,74 1) mošta, voz drv, tri mehke sire, v gotovini pa sa- mo od vasi Dekani 6 lir in 4 solde za semenjsko dovoljenje. Vse te obveznosti znašajo 144 lir in 10 soldov. 1. Filipovic, Pritužba seljaka iz koparske okolice protiv prevelikih daca godine 1799. v: Istarski mozaik 4, 1967, str. 265. Cf. še S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 216. —50. B. Benussi, Commissioni, str. 16. —51. Ibid., str. 17.-52. 1444. 7. maj—Senato Mare —AMI 7.—53. 1444. 14. Jul. — Senato Mare — AMI 7. — 54. 1459. 3. sept. — Senato Mare — AMI 7. — 55. P. Kandier, Indica- zioni per riconoscere le cose storiche del Litorale, Annali del Litorale con indicazioni di avvenimenti che giovano alla sto- ria di questa provincia (Annali), Trst 1855; — 1470. — 56. 5. Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. st.. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Ljubljana 1943, str. 15. — 57. F. Cusin, Le vie d'invasione dei turchi in Italia nel sec. 15, Archeografo Triestino, III. s., V. XIX, Trst 1934, str. 151. — 58. P. Kandier, Annali — 1508. — 59. P. Kandier, C.D.I. — 1508. — 60. A. Pogat- schnig. Di un codice sinora ignoto contenente lo Statuto di Capodistria, AMI 28 (1912). — 61. P. Stancovich, Biogra- fia degli uomini distinti dell'Istria del canonico Pietro Stan- covich, 1828, tom 11, str. 287. —62. Cf. S. Vilfan, Koprski glavar Slovanov. — 63. 1469. 27. mar. — Senato Mare — AMI 7. —64. P. Kandier, Annali — 1528.-65. Relazione — 1579 — Nicolo Bonduraier, AMI 6, str. 78; Relazione — 1580 — Nicolo Donado, AMI 6, str. 87. —66. Relazione — 1584 — Giacomo Lion, AMI 6, str. 403/4. —67. Relazione — 1579 — str. 82. — 68. Statuta Ivstinopolis, 1572. 19. avg., str. 283. — 69. S. Bernik, Koper, Izola, Piran, MK, Piran 1968, str. 22. —70. Po G. R. Carliju, Delle antichita Italiche, IV, str. 253, so bila v časih Flavija Bionda (1388—1463) pod posebno jurisdikcijo mesta Kopra vklju- čena ozemlja in gradovi Rašpor, Roč, Buje, Momjan, Sv. Lovrenc, Oprtalj, Grožnjan, Završje in Pietrapelosa. —71. , Relazione — 1560 AMI 6, str. 70. — 72. Relazione — 1589 — Zuan Antonio Bon, AMI 6, na str. 428—30 je spisek orožja po taborih koprskega komuna. —73. Cf. E. Gardi- na. Koprska družina Tarsia v službi Beneške republike. Slo- vensko morje in zaledje, št. 4—5, Koper 1981, str. 105—136. — 74. J. Zontar, Obveščevalna služba in di- plomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. st., SAZU, Ljubljana 1973, str. 18—19. —75. F. Cusin, o.e., str. 154. —76. L. Foscan — E. Vecchiet, o.e., str. 36. — 77. C. De Franceschi, o.e., str. 270. — 78. L. Foscan — E. Vecchiet, o.e., str. 37.-79. 1549. 4. jan. m.v. — Senato Secreti — AMI 6. — 80. 1563. 19. jun. — Senato Secreti — AMI 6. — 81. D. Venturini, Il Casato dei marchesi Gravisi, Poreč 1907. —82. L. Parentin, Incontri con l'Istria, la sua storia e la sua gente. Trst 1987, str. 21. G. Torto, Feudi e feudatari nell'Istria Veneta, AMI 51/52 (1939—40). —83. G. Totto, o.e., str. 64. — 84. Ustni vir, Rakitovec 15. 5. 1988. — 85. Cf. V. Simoniti, Sistem obveščanja pred turško 36 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 nevarnostjo v 16. st., Kronika 28, Lj. 1980, str. 93—99; 1. Voje, Vplivi osmanskega imperija na slovenske dežele v 15. in 16. st., ZCXXX, Ljubljana 1976. —86. P. Kandier, An- nali — 1559. —87. Relazione — 1559 — Francisci Mauro, AMI 6, str. 68. — 88. Relazione — 1560 — AMI 6, str. 70—72. — 88a. Po inventami knjigi F. Majerja L'archivio antico del Municipio di Capodistria, v: Pagine Istriane. Ko- per 1907, pod zap. št. 1174. Libro de Capitani de Schiavi di Capodistria 1603—1724, v Državnem arhivu (Archivio di Stato) V Trstu hranjen mikrofilm pod št. bobine 1383, iz ka- terega izvemo, da so bili vaški komandanti za vseh 42 vasi koprskega distrikta razporejeni v Ospu, Hrastovljah in Ku- bedu. —89. Relazione — 1560 — AM16, str. 72—74. —90. 1553. 30. dec. — Senato Mare — AMI 9. — 91. Relazione — 1583 — Alvise Morosini, AMI 6. — 92. Relazione — 1588 — Giacomo Ca da Pesaro, AMI 6. — 93. 1570. 18. maj — Senato Mare — AMI 9. —94. 1571. 5. Jan m.v. — Senato Mare — 11. —95. 1570. 27. jun. — Senato Mare— AMI 9. — 96. Cf. od 1578. 10. jul. do 1579. 25 jun. — Se- nato Secreti — AMI 6. — 97. Cf. G. Borri, Le saline di Zau- le e la vertenza austro-veneta per i confini (sec. 16—18), AMI 70 (1970): M. Bertoša, Alcuni dati sulla costruzione della fortezza di Zaule, Atti del Centro di ricerche storiche — Rovigno. voi. VI, Rovini 1975. —98. Relazione — 1585 — AMI 6. — 99. 1590. 27. mar. — Senato Mare — AMI 12 (1896). — 10«. 1553, 30. dee. — Senato Mare — AMI 9. — 10L Relazione — 1599 — Francesco Sagredo, AMI 7. str. 107. — 102. Relazione — 1592 — Alvise Soranzo. AMI 6. — 103. Relazione — 1596 — Francesco Capello, AMI 7. — 104. Relazione — 1599 — AMI 7. — 105. Cf. M. BertoSa, Uskočki rat i slom istarskog gospodarstva. Jadranski zbor- nik IX, Pulj 1975. — 106. Kandier, L'Istria a. I, 1846, Re- crutamento militare dei Veneti nell'Istria, str. 50—52. Za tehnično izvedbo risbe Obrambna organizacija Icomuna Koper v 16. stoletju se zahvaljujem Alojzu Umeku iz Pokra- jinskega muzeja Koper. SOMMARIO L'ORGANIZZAZIONE DIFENSIVA DEL COMUNE DI CAPODISTRIA SOTTO I VENEZIANI Darko Darovec Il contributo sull »Organizzazione difensiva del co- ' mune di Capodistria sotto i Veneziani» traccia un profilo della situazione relativa alla difesa militare in questa estrema parte sudar tentale del territorio slove- no nel periodo in cui era soggetta alla Repubblica di Venezia (1279—1797). Le postazioni di difesa organizzate lungo il ciglione carsico, dal punto in cui il Timavo sfocia nel golfo di Trieste sino al Monte Maggiore, ovvero i termini delle pendici meridionali delle Alpi Giulie che lungo il fiu- me Arsa si concludono nel golfo del Quarnero, risal- gono sicuramente almeno al periodo tardoantico quando per sfuggire ai saccheggi dei »barbari« (Unni, Gotti, Longobardi, Avari, Slavi) si rifugiavano in Istria i fuggiaschi provenienti da zone piu o meno vi- cine dell'impero romano un tempo cosi fiorente. Con l'avvento al potere di Carlo Magno che unifi- co quasi tutta l'Europa occidentale e centrale, la dife- sa dell'Istria dalla parte di terra perse importanza si- no al X secolo, quando hanno inizio le incursioni ed i saccheggi dei Magiari. Quando nell'XI secolo l'Istria diventa una marca il suo signore, Ulrico di Weimar, crea nuovamente un unico complesso difensivo lungo il ciglione carsico e nel contempo le citta e le diocesi rafforzano le loro propri linee difensive in base al principio delle due fascie parallele di villaggi. Secondo l'antica tradizione municipale, gia in quel periodo lungo la costa rifioriscono le citta rette da amministrazioni autonome. Ognuna, anche con i ter- reni di proprieta vescovile, si espandeva sempre pii/ nel retroterra, costituendo una specie di particolaris- mo nella sfera di potere di imperatori, rei, marchesi, conti, vescovi, nobili efudatari contrapposti agli abi- tanti del contado — /' »paysani«. Questi ultimi, nel corso dei secoli, conclusa qualche guerra o qualche epidemia, venivano attirati in Istria da determinate regioni (Slovenia, Dalmazia, Albania, Grecia, Italia meridionale, Veneto, Friuli...) grazie alla concessio- ne di sgravi fiscali e facilitazioni, e stanziati stabil- mente in zone disabitate o devastate. Gli immigrati di solito si assumevano anche incarichi militari di difesa. Tra le genti piu vicine che gia nell'VIII e agli inizi del IX secolo iniziarono a giungere dal nord, trovia- mo gli Sloveni, che nel comune di Capodistria, in tut- ta la fascia difensiva lungo i Monti della Vena e lungo il fiume Dragogna sino al mare, rappresentavano an- che piu tardi la maggioranza della popolazione nei villaggi del retroterra. Nel periodo di una sempre maggiore frammentazione feudale e piu tardi con il declino della Repubblica di Venezia a partire dall'inizio dell'evo moderno, i sol- dati professionisti (stratioti) vennero sempre piu so- stituiti dai contadini locali, non avvezzi a combattere e contrari alle guerre, sui quali ricadde il peso mag- giore della difesa della provincia. Oltre a cio la linea difensiva antiabsburgica del XV secolo nel territorio di Capodistria da Zahreiec, San Servolo, Castelnuo- vo e Raspo si restringe nel XVI secolo a postazioni di villaggio, dette castelli (vedi Ospo, Rosario, Popec- chio), da dove si allarga poi a Hrastovlje, Covedo, Movraž, Gradin, Glem e Costabona lungo il fiume Dragogna, mentre nell'interno c'erano ancora la tor- re di Monte di Capodistria ed il castello di A ntignano. L'ambito territoriale, che proteggeva la citta da nord-est e le permise di avanzare pretese anche a sud, venne acquisito da Capodistria intorno al 1254 con un'oculata politica al tempo delle lotte per l'investi- tura tra l'autorita civile e religiosa, i patriarchi di Aquileia e Venezia e all'epoca dell'interregno, quan- do era vacante il trono dell'Impero Romano d'Occi- dente. In questo, che era un »conßne militare«, da Ospo a Rakitovec, Capodistria mantenne quella struttura amministrativa militare riscuoteva le impo- ste e aveva compiti di giudicatura minore. Questo »Capitanum Sclavorum«, »Capitanio di Schiavi«, come veniva detto, era un esempio unico — sebbene kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 37 capodistriano di origini latino-istriane obbligato co- munque a conoscere la lingua slovena — a testimo- nianza della concentrazione in questa zona dell'ele- mento etnico sloveno. Egli veniva chiamato anche »Procurator della contadinanza«, ed oltre alle fun- zioni gia citate, almeno nel XVI secolo, comandava uno dei sei capitanati regularmente istituiti, con al suo servizio 400 uomini, per lo piu contadini, che for- mavano le cosiddette »cernide«. Per la popolazione era un onere notevole il servire in queste unita, soprattutto perché verso la fine della Serenissima venivano inviate anche in zona molto'- lontane ed anche nella stessa Venezia prima della ca-' duta della Repubblica: i racconti popolari sono pieni^ di aneddoti che riguardano l'abilita di molti ed elude- ' re questi obblighi. ' Delle residue postazioni militari — i castelli — ' come monumenti arrhitettonici, ci si sta finalmente prendedo cura e, nell'ambito delle possibilita, vengo-' no risanati.