Zakaj tako
Ljubljančanl venomer povsod, na vseh nlvojih, kot tetnu pravimo v družbenopolltičnem jeziku, tarna-mo, kako slab zrak imamo. Celo zastrupljen |e menda. Obenem pa se obnašamo, kot da to nikomur nlč mar.
Vzemimo na primer avtomobile, ki menda kar uspešno zastruplja|o naš zrak. Pozivall smo vse mogoče avtomobilske Indlvlduallste, na) nehajo zastrupljatl naš zrak, naj se vozijo z avtobusi. Brezupno. Potem se je pojavil tisti avtobus, kl ga poganja plin. Plin menda sploh ne zastruplja zraka. Je čist, kot pravijo častllci zdravega zraka.
Toda, fce je tak avtobus, potem morda plin lahko poganja tudi av-tomoblle. Res |e, celo vse potrebne naprave prodajajo prl nas in mar-sikdo si je že omislll pogon na plln, ker je tudi cene|šl. Toda, me |e opozorll nek pozna«alec tega pro-blema, za pllnsko napeljavo plačas davek. Vsako leto prl reglstracljl 2000 dlnarjev. To je pa zguba. Bolje in ceneje se je vozltl z bencinom, če seveda odmlsllmo zastrupljanje zraka.
Manjka nam tudi denarja za uvoz benclna. Plin doteka po plinovodu, Imamo ga dovotj. Torej bi bil plinski pogon avtomobilov tudi delna reši-tev energetske krlze.
Če skušam torej potegnlti črto in izračunati učinek, to pomeni manj-šo porabo dragega bencina In čist zrak na eni strani !n obratno na drugi stranl plus 2000 din davka. Logično bi torej bilo, da bi davek ukinlli In vsakomur, kl želi plinski pogon, s kreditom omogočlll nakup naprave, kl je potrebna. ZakaJ ni tako, mi nf jasno. Še bolj vprašljivo pa je, 6e je jasno tistim, ki so odlo-čali o uvedbi davka na pllnske na-peljave v avtomobillh.
M. P.