"PROLETAREC" JE
DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo«lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zre«
GLASILO PROSVETNE MATICE
J« S* Z.
ST. — NO. 1646 - —•«
Na. i. 1907. at Um pas« sfttss * CMaaga. IM.. m*w Um Asi af Csagnis «f Mar«a ), 11 lir
Duče zahteva kapituliranje Francije
MUSSOLINI OBLJUBLJA MIR EVROPI LE POD POGOJEM. DA VLADA V PARIZU UGODI "PRAVIČNIM ZAHTEVAM NOVE ITALIJE" — SLAVOSPEV OBOROŽEVANJU IN SILI
CHICAGO. ILL., 29. MARCA (March 29), 1939
.... LETO—VOL. XXXIV.
BOJ MED CIO IN AFL PODPORA FAŠIZMU
V nedeljo 26. marca je Itali-ješki prekop tudi zanjo ja slavila 20-letnico ustanovit- i Ijen.-ka ž»V\ Kdorkoli
ve prve fašistične čete. Musso-lini je imel ob tej priliki v Rimu "zgodovinski" govor, ki bo morda res postal zgodovinski. Razširjen je bil ,po radiu v vse kraje svet*. V Chicagu na primer so ga oddajale kar tri radio postaja, dasi bi ena zadostovala.
Francija ga napeto poslušala
Najbolj napeto je poslušala Mussolinija Francija, kajti gre se za njeno kožo in govoril je predvsem nji. Francija ima v Sredozemskem morju velike interese. Sueiki prekop je pod njeno gospod s p*ko kontrolo. Tunis v Afriki, oddaljen le kakih 250 milj od Italije, je pod francosko oblastjo. Tunis je velike strategične važnosti. Italija ga hoče zase. Ako ga dobi. bo Sredozemsko morje res postalo "nase (italijansko) morje", kakor ga zdaj imenujejo v Italiji. Ako Francija Italiji prepusti Tunis, bi to v praksi pomenilo, da preneha biti velesila na Sredozemskem morju in bi bila za promet po njemu odvisna od milosti Italije, ki bi potem lahko vladi v Parizu nare-kovarfa nadaljne pogoje, oziroma zahtevala nove koncesije.
Sueški prekop
Sueški prekop veže Sredozemsko z Rdečim morjem. Dolg je kakih 100 milj. Sueški prejtop je "življenska žila" Velike Britanije, ker ji je zelo okrajšal pot v Indijo in v njene druge posesti na Pacifiku.	,
Zdaj, ko je Italija z osvojitvi-1ma mor»Ine pravice posedovati
jo Etiopije "cesarstvo", je Su-I (Nadaljevanje na 5. strani.)
"živ-b| .ii
prekop zaprl, jo odtrga od Etiopije. Večino delnic Sueškega prekopa lastuje francoski kapital in na drugem mestu angleška vlada. Vse pa rop lovne družbe, ki rabijo ta kanal, morajo •plačevati za prevoz svojih to-naž visoke vsote v z*atu. Največ upotrebuje zdaj sueški prekop poleg Anglije Italija. Ker je za zlato v silovitih stiskah, ii je tarifa za prehod njenih ladij skozi prekop težko finančno breme. Francija prekop kontrolira, in zato je prošlo nedeljo Mussoiini v svojem govoru kratkomak) izjavil, da se mora ta kontrola razdeliti tako, da bo »pri nji Italija soudeležena in tarifa za prehod njenih ladij znatno znižana.
Djibouti
Mussolini zahteva za Italijo "življenske pravice" tudi v francoski afriški koloniji Somaliji (Somalilandu). Ni velika, toda je važna vsled pristanišča Djibouti in edine železnice v Etiopijo, ki je speljana iz Djiboutija. La*tuje jo francoski kap ita!. Približno 50 milj te proge gre skozi francosko Somalijo, ostalih 480 milj do Ad-dis Ababe pa po Etiopiji, ki je zdaj italijanska posest. Skoro ves promet po tej železnici je italijanski. Francoski kapital, ki jo lastuje, pa navija cene in žanje dobičke, trdijo v Rimu. In Musolini ukazuje: "To mora nehati!" Mnenje italijanske \\ade je, da zdaj, ko Etiopija ni več samostojna, Rrancija ni-
Velike ribe žro male, je pravilo divjine
moc-
V mit uri prevladuje staro pravilo, da m?M prevlaila, l'etike ribe žro male.
Civilizacija pa je dosegla, tla protektira male ribe pred velikimi, šibke žividi pred zvermi in -človekom.
Odpravila je telesno sužnost in zaščitila male narode.
To je ztlai zopet minulo. Dočim so šibke ži-vali še zaščitene preti zvermi in človekom, so mali narodi /Msttdi plen velikih zveri, katere jih svo-hodno mrcvarijo.
Ponosni, kulturno in gospotlarsko uspevajoči češki narod, je flanes kakor četveronožni gplen v gobcu levin ie9 ki ga nese v nasičenje s rojim mladim. Mnogi drugi so enako na vrsti.
Dva diktatorja v Evropi plenita nemoteno, kakor levi v džungli.
Male dežele♦ mali in veliki narodi. kot je na primer kitajski, begajo kakor preplašene živali pred divjajočimi zvermi. Nikjer ni zavetja nihče jim ne nudi zaščite.
Svet. ki je smatral, da je leta 1918 dosegel stopnjo mirnega raz v oh. pravico za vse narode* da sami odločujejo o svoji usotli, in družbo svetovnega smleloranja v korist vseh v področju lige narodov, je danes bolj nestabilen„ kakor je bil leta 1914. In vzrok temu je isti: KRIVIČNI družabni retl. Imperializem in kapitalizem.
Dokler ta vzrok ne pade, dokler ga človeštvo ne iztrebi, bo imelo barbarizem, r kakršnem civilizacija ne more imeti drugega kakor i>atlanje, vstajanje in spet padanje pod križem.
i ■
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
Pcimoč Zed. držav v vojni Japonske proti Kitajski najbolj izdatna
Iz raznih iporočil o izvozni menu besede, ako.je ne bi zala-
Ceški poslaniki v državah, ki	niftično taktiko v govoru po ra-
Hitlerju niso prijazne, nočejo	diu obsodil še veliko bolj ostro,
izročiti svojih uradov Nemčiji,	kakor zadnjič,
kakor jim je bilo ukazano iz	• r ..
Berlina. Vzlic temu upiranju ao	i^ t ** .Pt
oni zdaj diplomati brez drta-<	pravljem poto,až,tl Mussolini-
odobra-
trgovini Zed. držav na Japonsko je razvidno, da dobiva mi-kadovo cesarstvo za svojo vojno na Kitajfkem večino potrebščin, kakršnih nima doma, skoro izključno iz Zed. držav. Na primer, železo, bombaž, razne rudnine, kemikalije itd. Ameriški misijonar dr. Walter, ki deluje med Kitajci že veliko let, je dejaUda Japonska ne bi mogla voditi te vojne, ne postati velesila v militarističnem po-
"MAJSKI GLAS" BO IMEL BOGATO VSEBINO
Revija "Majski Glas" je v delu. Izšla ko na 84 straneh z izbrano, bogato vsebino in fino ilustrirana. Daljšo študijo o civilni vojni v Španiji je priredil in jo za prihodnji Majski Glas že poslal Joško Oven. Povabljeni na sodelovanje so vsi naši stari sotrudniki in nekaj novih.
Kot običajno, bo imel tudi letošnji "Majski Glas" angleški
del.
Ilustracije bodo izbrane. Posebno zanimive bodo one, ki se tičejo političnih dogodkov.
Gradivo v "Majski Glas" je treba poslati najpozneje do 10. aprila. Cene za naročila so navedene na 2. strani v 6. in 7. koloni spodaj.
gale s potrebnim materialom Zed. države.
Zanimivo je, da je Roosevelt proglasil nevtralnost naše dežele v Španiji čim je tam izbruhnila civilna vojna; s tem smo udarili špansko republiko in pomagali fašistom, čisto drugače pa se ravna ista zvezna vlada pod predsednikom Roo-seveltom v vojni v Aziji. Nevtralnosti ni proglasila, zaradi tega japonska vlada kupuje v Zed. državah kolikor in kar hoče, ako ima denar, ali pa kredit. da plača. Kitajska ,pa nima ladij, je blokirana in je vsled take krivične nevtralnosti le ona na Škodi.
ve. Njihov protest je vanja vreden, toda sila je sila. Danes le ta odločuje.
Pogajanja za slogo med S-
meriškimi unijami so čezdalje težja stvar. Kako enostavno je zrušiti slogo, dokazuje zgodovina v ameriški socialistični stranki. Poskusi za ustvarjanje nove enotnosti pa so skrajno težavni že v poskusih.
"Mi smo sa Roosevelta",
pravijo kritizirani komunisti ob vsaki priložnosti. In poudarjajo, da so v zadnjih šestih letih podpirali demokratsko listo na celi črti tudi ako so tisti demokratski politiki, katere so oni podpirali v primarnih volitvah, propadli. Mnogi voditelji demokratske stranke se tega njihovega vrtanja čezdalje bolj boje, ker jim odibija volilce. Mnogi izmed njih se ustrašijo čim se kdo prekriža in izreče '"komunizem". Pravijo, da bo Roosevelt v kratkem to komu-
ja, kakor sta bili lani pri volji zadovoljiti Hitlerja, ampak ne na njune stroške. Hitlerju sta prepustile čehoslovaško. Zdaj tli že dolgo kampanja, da naj Mussolini dobi sebi v potolaže-nje Jugoslavijo. Verjetno je, da bo kmalu njegova.
Tragedija UMW unije dokazuje našo trditev, da se je treba za vsako stvar res usposobiti. članstvo, ki zatipa komurkoli, ki lepo "govori", bo zmerom na škodi. Upamo, da bodo delavci avtne industrije svojo unijo rešili in jo negovali sebi in vsemu delavstvu v prid. Zdaj je še zmerom le politična žoga, dasi vsi člani smatrajo, da krivda ni prav nič njihova. Zaupali so odbornikom v pošteni veri.
"Antikomunistični blok ' (Italija, Nemčija, Japonska in njih-ni sateliti) kujejo zdaj še bolj direktno zvezo proti USSR. Pa
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Soc stranka se ude-
1 v« v	f/eK.
lezi županskih volitev
Soc. stranka čikažkega okraja je sklenila, da poseže v kampanjo za izvolitev župana. Volitve se bodo vrtiie aprila. Ker je delavski skupini Nemogoče dobiti 73,000 verodostojnih podpisov na peticije za nominacijo, kakor zahteva zakon, socialistični kandidat Ar-thur G. McDowell ne bo označen na glasovnici, zato stranka na volilce apelira, da naj njegovo ime' vpišejo na glasovnico in ipred imenom narišejo okvir, v njemu pa narede križ. Vrh imena naj napišejo Socialiat Part.v for Mayor. V tej liniji naj napravijo krog (ciroLe) in v njemu križ. Tako oddani glasovi bodo resničen protest proti sedanjim razmeram, proti nastopom policije zoper delavce v stavkah, in proti sedanjemu volilnemu zakonu, ki dtlavaki rtranki onemogoča na glaaovni-ci mesto, kakor ga imata demokratska in republikanska stranka.
PONIŽEVALNE PRETNJE IN ULTIMATOMI ZAPIRAJO POT V ZDRUŽENJE UNIJ
ZMEDA V DELAVSKEM GIBANJU VODA NA MLIN REAKCIJE, KI HOČE "MIR IN RED." — STRASENJE S KOMUNIZMOM. — DELAVCI SOVRAŽNIKI SAMEMU SEBI
Martinove težav?
Homer Martin še zmerom trdi, da je njegov boj le boj ca iztrebljenje komunističnega vpliva iz unij, vz<!ic dokazom, da so njegovi glavni strategi prav tako komunisti, katere vodi bivši tajnik komunistične stranke Jay Lovestone. Martin se opravičuje, da jih potrebuje zato, ker poznajo komuniatičn* trike. Torej boj trikov proti trikom!
Razkoli zaradi komunistov
V illinoiski VVorkers Allianee se že dolgo vrši notranji boj, ker so se organizacije brezposelnih v Chicagu in narodne organizacije polastili komuniati. Illinoiska skupina se je ločila od narodne organizacijo. Unija najemnih farmarjev (Southern Tenant Farmers' Union) pa ae je ločila od CIO, ker ao si jo skušali osvojiti komunisti a pomočjo slične organizacija farmskih delavcev.
Tragedija v bedi
Ralph Edward v Aurori, III., preživlja družino in sebe z delom pri WPA. Njegova žena je nevarno bolna in leži v bolnišnici. Njunega 18 mesecev starega otroka je (povozil vlak. Igral se je z drugimi otroci ob progi. Ker je bil premajhen, da bi se lovil z njimi po bregu, so ga posadili na tračnice, da jih počaka. Inženir ga je opazil, ko je bilo že prepozno.
Kralj ima se besedo
Nedavno je na nekem slavju dal Mussolinu kralju Emanuelu nalogo govoriti. Kralj je seveda ubogal in prebral kar so mu za govor napisali v Musaollnijevi pisarni. .
Novi ukrepi in gonje proti tujerodcem in "tujcem"
Zvezni kongres (zbornica poslancev) je dne 23. marca sprejela brez vsake razprave predlogo, ki določa deportiran je tujcev, ki propagirajo kakršnekoli spremembe v ameriški formi vlade.
Ako vprašate tega ali onega kongresnfka, čemu je sanjo glasoval, bo dejal, da je deželo potrebno varovati pred komunisti.
To y pretveza. Komunistična stranka je zavrgla že pred
Sedanji zakon določa depor- nekaj leti vse svoje prejšnje rotiranje le onih tujcev, ki propa- volucioname resolucije in pro-girajo NASILNO strmoglavijo- glase, sprejela ameriško zasta-nje vlade. Predloga za deporti- vo za svoj prapor, se izrekla sa ranje nedržavljanov, ki propa- ameriško ustavo in izjavila, da gtrajo SPREMEMBE v obliki jo bo branila in z njo vred na-ameriške vlade, je torej velik čelo, da bo sa spremembe sa-
skok v — reakcijo. In zbornica poslancev jo je sprejela—brez RAZPRAVE.
mo, ako jih odobri ljudstvo z večino glasov.
Predloga za deportiranje o*
nih, ki so sa spremembe v vladi in ustavi, se današnjih komunistov torej ne tiče. Toda v Zed. državah je stotisoče drugih, ki so ZA spremembe, hi med njimi so tudi taki, ki še niso državljani.
Napačno je misliti, da so take predloge res naperjene le proti tujcem. Njihov ruimfn jo udariti državljane, TISTE državljane, ki hočejo take spremembe v vladi in v ustavi, kakršnih posedujoči sloj NOČE in jih vsled tega smatra sa "vele-i zda jo".
Zed. države so zgradili "tuj-
ci", ki so prišli delati secn a vseh krajev sveta. Res, dale so jim priliko,., da postaneja državljani. Nekateri is enega ali drugega vzroka niso mogli dobiti državljanskih pravic. Kar je bilo takih vposlenih pri WPA, so bili odslovljeni. Od-si a vi ja jo jih tudi mnoge pri-vatne družbe — m to ne le samo nedržavljane, nego tuje-rodce sploh. V korist temu ljudstvu bo, če se boljše pobriga aa politiko in pošlje v prihodnji kongres take poslance, ki bodo sa dobre spremembe v ški vladi.
Izgleda, da bo poskus predsednika Roosevelta in delavce tajnice Perkinsove za sklenitev sporazuma med unijami AFL in CIO izjalovljen, kakor že parkrat prej. Strasti osebnega nasprotovanja so med nekaterimi voditelji unij toliko raz-plamtene, da je kak iskren sporazum med njimi v teh okolšči-nah nemogoč. To morda ni slabo za prizadete vodje, je ipa relo kvarno za delavce, ki se bodo morali «ami zavzeti z*, enotnost, ako hočejo preprečiti fašizem, čigar propagatorji za-trjujeio, da je treba industriji miru, ki ga mu unije ne morejo dati — torej je treba nad njimi vladne komande (kot jo imajo v Italiji in Nemčiji).
Provokativne izjave
Odgovorni predstavniki umi bi se morali vsaj v Času posvetovanj 0 za enotnost vzdržati vpričo fašistične nevarnosti vsakega izzivanja. To pravilo ie posebno kršil predsed, AFL Wm. Green, ki je, kakor poroča Associated Press, na konferenci predstavnikov unij svoje federacije v Bostonu dne 26. marca izjavil, da edino, kar more reči "rebelnim" (uporniškim) unijam je, da se naj razpuste in vrnejo domov (v AFL) po zgledu bibblijskega izgubljenega sina. Tako bodo spet postali člani velike druižine delavcev.
Izreke? je proti unijam CIO še druge žalitve in s tem vrgel kamen (pod kolo pogajanj za enotnost.
Taktika generala Franca
Green pravi, da veruje v demokracijo. Ampak njegova zahteva v Bostonu, ako jo je resnično izrekel tako kakor je bilo poročano v časopisju, je slična oni, ki jo je venomer ponavljal španski fašistični glavar general Franco lojalistom. "Podajte se brezpogojno," je zahte* val, "pa boste postali »pet člani enotnega španskega naroda. Zmagovita vlada pa si pridrži pravico, da po svoji mili volji "kaznuje vsakega 'izgubljenega sina', ki ji pride v roke".
Konvencija avtne unije CIO
Prošli pondeljek je (pričela zborovati konvencija unije avtnih delavcev, pridruženih k CIO. Frakcija, kateri načeljuje "Homer Martin, je imela v imenu unije svojo konvencijo nedavno v Detroitu. Ta razkol škoduje samo in edino le delavstvu. čigava je krivda? Homer Martin jo zvrača na ramena komunistov in J. L. Lewisa, ki jih prote-žira. Dejstvo je, da Lewf.s ni komunist. Ako jih danes slučajno rabi, jih bo jutri mogoče zavrgel še bolj brutalno kot jih je na primer general Jose Miaja, sloviti branilec Madrida, ki je bil do pred nekaj tedni sam komunist, ne samo takozvan njihov zaveznik, kakor trdijo, da je John L. Lewis.
Neuspešna pogajanja
V pogajanjih, ki jih je aranžiral Roosevelt med CIO in AFL, je Lewis predlagal reorganizacijo ameriških unijskih *kvnin pod imenom "Ameriški delavski kongres". Vanj bi naj pristopile tudi bratovščine železničarjev, ki so samostojne. Zastopniki AFL so Levvisov načrt krstili za "komunistično potezo" in v dokaz navedli neko ulično stvar, ki jo je sprejela kom. stranka na svoji konvenciji pred kakim letom dni. Resnica je, da so zavedni delavci v tej deželi propagirali združenje unij in industrialno organizacijo že davno pred ustanovitvijo komunistične stranke. Komunisti so torej svojo resolucijo le kopirali po drugih in enako je storil Lewis. AFL bi se morala rajše vprašati, ali je Lewisov predlog dober in izvedljiv, ne pa brskati po resolucijah komunistične stranke. Ona je na primer odobrila zdaj tudi demokracijo, katero je do pred nekaj leti rušila kjer in kolikor je mogla. Ker je zdaj ona zanjo — čeprav le na papirju, mar naj jo zavržemo? Dalje so komunisti za socialne reforme, katere so smatrali do pred desetletjem še za izdajstvo nad delavstvom in za kT-panje kapitalistične uredbe. Ali naj zdaj ljudstvo zavrže
(Nadaljevanje na 5. strani.)
"AGITATORJI NA DELU"
V tej številki je seznam agitatorjev m števila naročnin, ki so jih dobili. Ljudje, zastopani pod označbo "agitatorji na delu", so delavskemu listu življenska potreba, ker skrbe, da mu obdrže naročnike, da mu pridobivajo novih, da ga ohranijo ker vedo, da je tak časopis delavstvu potreben.
Ta seznsun bi bi) lahko dokaj večji, če bi na primer tudi vi, ki enako razumete, da je Proletarec našemu ljudstvu koristen list, pomagali. Veliko je priložnosti, ki jih zamujamo v agitaciji za list. Marsikdo bi si ga naročil, ako bi ga vprašali.
Tu in tam človek ne ve, kako bi porabil svoj čas. čemu ne bi šel k prijatelju in ga vprašal, naj se naroči na Proletarca? Misilte, da je to neprijeten posel, da se lahko komu zamerite, pa se ogibate priložnostim, v kakršnih bi lahko sa Proletarca veliko storili. Poskusite in uvideli boste, da vam bo agitacija prijetna sprememba v vaših drugih dnevnih opravilih, če to storite, bo prihodnji seznam veliko daljši kakor je ta v tej številki in marsikdo, ki bo začel čitati Proletarca, bo vesel, da ste mu ga priporočilu

PROLETAREC
LJST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
ProUtaroc, March 29, 193»
--- ' f ■■ * ,
HITLEk JE ZMEROM ZMAGUJE BREZ VOJNE

izhaja vsako sredo.
Isdaja Jugoslovanska Delavska TiibfM Drušba, Chicago, lil.
GLASILO J UG OSLO V AN S K E SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavah aa eele leto $8.04»; ca pol leta fl.Tft,
ia četrt leta 91.00.
Inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol let« $2.00.
Vsi rokopisi in uciasi morajo biti v našem urada ntgpo%neje ________popoldne ta pfw>bfit«v v številki teko^^a tedna
do pondeljka
PROLETAREC
Published every Wedne«day by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor—..............................;................................ Frank Zaitz.
Business Manager.................,........„...........Charles Pogorelec.
Asst. Editor and Asst. Butine&s Manager........Joaeph Drasler
... SUBSCRIPTION RATES: United St«tes: One Year $3.00; Six Months 51.75; Threa Months $1.00.
Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.
PHOLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.
T^lcphone: ROCKWELL 2844
CHICAGO, ILL.
Neve (Inosi Ijiifli v politiki
Profesor Paul Douglas je v enem svojih nedavnih predavanj dejal, da veliko ljudi, ki se interesirajo za "svetovno politiko", ne ve niti v katerem političnem okraju žive in nimajo o "lokalni politiki" prav nikakega znanja. Posledica tega je. pravi Doulj/las, da dočim v svetovni politiki ne morejo ničesar ■toriti, bi lokalnih zadevah lahko veliko dosegli, če se bi zanimali zanje.
To je resnica. Ker so ljudje brez potrebnega političnega znanja, dopuščajo, da sede v njihovih lokalnih uradih nespo-.sobni, nepošteni politiki, katerih temeljna misel je, kako si pridobiti čimveč "postranskih dohodkov". Vsled ljudske ignorance v politiki zmagujejo v volilnih bojih najlaglje najslabši, najibolj nepošteni karakterji.
Socialisti imajo bas radi ljudskega neznanja v politiki skrajno težavno delo. Povprečen človek odgovarja socialističnemu agitatorju, da bi bili socialisti »prav tako "ničvredni". Glasovati vendar noče zanje — ker v svoji nevednosti hoče, da ostarte oblast v rokah nasprotnikov ljudskih koristi.
Povprečen kritik svetovne politike natančno ve, kaj bi morili storiti socialisti v Nemčiji, kakšen bi moral biti v vladi Leon Blum Itd., ves svet reši in modro uredi v vsakem pomenku v petih minutah. Isti ljudje pa v praksi pokažejo, da niso sposobni dobro vršiti svojih poslov niti v svojih malih društvih, na »prireditvah, ali kjer Že. Smatrajo, da bi mali pravilno vladati in urediti države in svet, a v resnici ne znajo vzorno voditi niti svojih malih društev.
James H. Maurer je nekoč v debati z nekim •'revolucionarjem", ki se je navduševal za revolucijo mase, dejal, da masa, ki ne zna rabiti niti glasovnice sebi v prid, tudi streljati ne bo znala sebi v korist.
Socialisti so potrošili v političnem vzgojevanju ljudskih množic ogromno energije, a še več jih bo treba, ,predno dosežejo svoj namen.
iz Zapisnika seje odborov jsz
dne 3. februarja 1939 . ,
pf
Seje odborov JSZ dne 3. feb. rej zamrznjena vluga, Od nje
Proili teden 22. marca »o ljudje v Zed. driavah lahko ptiUtali Hitlerjev govor e Memmelu, ki ga je 'sela par .šr	Nemčija mali IJtvintli republiki. Do-
sdaj ja vse osvojitve izvršil bres vojae, ker je tvoje
irtve toliko pripravil v »treh ia jih potisnil ob steno, da -1 bilo tanje drugega izhoda nego »e mu podati na m,-in remilost. Memel je bil Nemčiji vsot po svetovni »ojri, kakor ie marsikaj drugega, pa sdaj te Hitler is-rahlja v moralno epraviibo vpadov v kraj«, ki 10 bili io konca rvetovne vojne kajserjevi. Memel je bil sprejet
' nasaj v očetn javo" na vso moč navdušeno, toda pre Mvajstvo Memela se bo moralo tudi v naprej prelivi jati s prometom, ki ga lamu pristanišču oskrbuje Utvinska. Z Memelom j« Nemčija pridobila nad 1,000 kv. milj površine In preko 151.000 prebivalcev. Ker je Memel sa Litvinsko iivljenaka luka, je s tem tudi vsa mala Litviraka prišla ped gospodarski vplivHitlerjevsga trot- nih 1105, ali iledlljih 322 Več joga rajka. Par tednov prej je bi« HitVVr na lHllo~*ima govitem pohodu v Pragi, na katerem ga prikasuj« gor nja slika.
so se udeležili Frank Alesh, D. i J. Lotrich, Joiko Oven, Frank Zaitz, Anton Garden, Justin ; Zaje, Rok Božičnik, Vinko Loč* I niAkar, Angela Zaitz, Louis B§-I niger, Joseph Draslter In tijrtik Chas. Pogorele*.
Odsotna sta Frank Udovich i in Mar>' Oven.
Za predsednika seje izvoljen Anton Garden.
Zapisnik prejšnje seje sprejet.
Poročilo tajnika. — Koncem leta 1939 je JSZ imela 26 aktivnih klubov in sedem Članov at laige. Povprečno smo lani imeli 428 dobrih članov, ali 92 manj kakor leto poprej.
Rednih znamk je bilo lansko leto razipečanlh 1624, dualnih 2360, mladinskih 49 in izjem-
ALI SO SADOVI DELA J. S. Z VREDNI.
DA JIH OHRANIMO?
Piše FRANK ZAITZ
Zadružništvo in mali trgovci
Jo»hn Fflipič pravi v enem svojih dopisov rz Clevelanda, da bi bili mali trgovci večinoma na boljlem, ako bi delali v za-drufžnih prodajalnah, namesto v takozvanih svojih, v katerih so obremenjeni z dolgim delavnikom, Bkrbmi in obveznostmi.
Drugo vprašanje je, ako so neodvisni mali trgovci v resnici tudi prilagodeni za zadružno delo. čeprav so do dna zakopani v skrbeh, se smatrajo še vzlic temu samostojnim. Indfaklualisiti pa ne mrze ničesar bolj nego preveč "bossov".
Vendar je Filipičeva ideja jako dobra. Na primer, če se je bi oprijel naš srednji sloj v Clevelandu — to je, naši mali trgovci — bi lahko na zadružni ipodlagi ustanovili prodajalne, kl bi bile zmožne konkurirati komurkoli.
Ampak tu Je "če", ki ga poudarja Filipič, ko pravi, da je zA uat>eh zadruge potrebno tudi razumevanje za zadružništvo, da je treba imeti smisel za sodelovanje drug z drugim, ne pa, kdt je v individualizTmi, delati drug preiti drugemu.
Dalije dopisnik priporoča, da naj bo Proletarec glasilo zadružništva. To je od ipočetka. Ako se ga zadruge ne poslužujejo, je tem»u vzrok pač to, kar Filiptč sam poudarja; pomanjkanje RAZUMEVANJA aa zadružništvo v NAČELNEM pomenu.
Čigav je "father" Coughlin? I
kardinal Mundeleln ga noče za svojega, katolika cerkev ga brani, novi ipap«£ ga je prišel pred par leti grajati v to deželo — a vendar prečastiti "father" Coughlin slresa svoje jišice dalje 4n zatrjuje, da je cerkev « nJim, da je sveti oče nje-
I'ov zaščitnik, da je Hitler njegov prijatelj In da so mu Kolum-ovi vitezi zmerom ob strani.
Res, da "father" Čoughlin rad laže. A kaj zato! Saj se krd&a z resnico samo v interesu »rele matere cerkve In pa |>roti komunizmu! fin m*r "komunizem" ne late celo boltj nego on? tako je stvar v redu. Neuki verniki in naivni biznlsmani pa podpirajo ta goljufivi špas <z visokimi vsotami, ker ne vedo, da jih v ničemer ne varuje in jim ničesar ne donaša. Le "ekonomski rojalidti" so -lahko veseli takega "fathra". Vsaj nekaj *asa, kakor so bili drugih fašističnih Msvetcev".
Roosevelt med riapačflimi demokrati
Kadarkoli je ameriški,predsednik Roosevelt zarohnel proti Hitlerju in Mussoliniju, se je nemudoma vmešal v stvar angleški premier Chamberlain s tola&ilno marelo. Zmerom se je na Rooseveltove "provokativne" govor« oglasil tudi francoski premih faaladtet; ali kak drutf ffancosfci državnik z namigom, da Rooševalt laziva v vojno, dočim ja ttjim samo za mir in vsled tega ža pbmirjenje a fašističnimi diktatorji, V svetovni vojni je Izgubili igro Woodrow Wilson. Slična nevarnost preti Rooae-ieltu celo brez svetovne vojne. Kajdi demokrati, ki napeljujejo demokratskim deželam, niso demokrati, nego predstavniki pri-fatnih interesov in imperializma svbjlh 'domovin". To so pokata!! z "monakdvsklm mirom", kl je ugonobil čehoslovaško.
Prvi socialistični kluJbi in posamezni socialisti so obveščali drug drugega o svojem delu v "Glasu Svobode", dokler se ni->x> z njim sprli, potem pa so bili do ustanovitve Proletarca drug z drugim le v pismenih zvezah. Prva lets ae borili največ proti klerikalizmu, ki je bil takrat a.bseluten gospodar ameriških Slovencev, agitirali so za unije, po ustanovitvi SNPJ pa so delovali za njena društva in ustanavljali nova. Tudi to delo so vršili v smislu boja proti klerikalizmu, njegovim organizacijam in časopisom.
Slovenski socialistični klubi in Proletarec so bili one dni točka, na kateri so se osredotoča-li vsi, ki so hoteli graditi napredna druitva, agitirati za u-nije, navduševati nase rojake v stavkah in Širiti delavsko zavest v socialističnem duhu.
To delo je uspeTo. Naši priseljenci, ki so prišli sem skoro vsi s kmetov, več ali manj vsi klerikalno vzgojeni, so hili tni-moma pritegovani v napredna druitva. Razredna delavska zavest se je med njimi mahoma iirila. Socialisti nobene druge narodnosti niso v boju »proti klarikalizmu uspeli proporčno toliko kakor slovenski sodrugi.
Poslednja leta je to na*e organizirano delo nekam zastalo in klerikalizem se je spet oja-čal.
Ni je bilo stavke rudarjev, da ne bi nasi sodri^i organizirano pomagali v nji gmotno in moralno z vsemi svojimi močmi. Pomagali so tudi v neštetih drugih. Marsikak unijski organizator je že v predvojni dobi izjavljal, da more le med red-kokaterim narodom dobiti člane v unijo tako lahko, kakor med Slovenci. To je <bil uspeh nase propagande za organiziranje delavcev na industrial-nem polju.
NaAi klubi so sklicali neiteto shodov za unije, sa delavsko politično akcijo, za protestiranje proti socialnim krivicam, za boj proti nazadnjaAtvu in izkoriščanju, za graditev in ja-čanje naprednih druAtev in v razne druge dobre svrhe. Vse
stroAke s temi shodi so plačali sami in ob enem pomagali kriti stroške shodov, ki so jih sklica-vale unije ali soc. stranka. Posebno fe.'ednji so gmotno veliko prispevali. Vodili so rasne po-
dati svojemu delu prejAnji razmah.
V ta namen je potrebno, da se nehamo ukvarjati s hibami
kot leto poprej. Skupno itevilo razpečanih zrnamk je 5138.
V preteklem letu je prenehal klub št. 95, Piney Fork, O. Vzrok slabe razmere, premalo Članov in ic bolj pa zredčenje naselbine.
Med pasivnimi je zdaj klub v Shebo.vganu, Wis. Tajniku F. Stihu sem pisal že ;parkrat, da si naj na kak način prizadeva spraviti klub v življenje. Trudi se, a ni mogel uspeti. Kriva tem okolSčinam je tudi kombinacija soc. stranke s progresivno farmarsko federacijo. Nekateri na*i člani so pristopili
kaj bi
-tranke In onih organizacij, katerih mi ne moremo odstraniti, I v slednjo, pa pravijo, možne akcije in vse zbrane vao-l in se rajfce varujemo, da se ne plačevali na dve stran*, te tudi res dali v namene za ka-, zanesejo tudi med nas, oziro- Finance. — Ob koncu zad-krane so bile prispevane.	ma, da jih odstranimo, v koli- njega pol leta 1988 smo imeli
Iz Proletarca so razvili upo- kor so že zaneiene. Hevan list. Bil je in je danos Osredotočimo se v delu za resnično delavsko bojevno gla- Širjenje "Proletarca", za povesilo. Ustanovili so svoj delavski čanje delavskih aktivnosti na koledar, svojo prvomajsko re-) prosvetnem polju, za več in za vijo. Prosvetno matico, prireja-, boljše kulturne »prireditve, za li dramske predstave, koncerte ve<% predavanj in shodov, za vz-in predavanja, negovali knjiž-! gojevanje delavcev na unij-nice in ftirili delavske lt<e in *kem polju, za negbvanje poli-knjitfe tako energično, da je bi- tične vzgoje in za razne drug? lo veselje.	aktivnosti, ki jih LAHKO naj-
Ako ne bi bili tega dela iz- "*Pe*nej*e vr*imo med ljud-
vriili NASI sodrugi, qa ne bl bil NIHČE DHUGI! Kajti delo te vrste v delavskem duhu so zmožni vršiti edino sodrugi, ki verujejo v svoje na lege in v svoje poslanstvo.
Te naloge SO SE TI KAJ. Kjerkoli jih zanemarjamo, v katerikoli naselbini smo v njih popustili o- f»A se*|>ozna oja-čanje nazadnjakov; ali pa sle-pomiAijo med ljudstvom pod masko naprednja&tva aapiranti za politične službe in razni pustolovci,
V zadnjih nekaj letih so naAi klubi silovito trpeli vsled vzrokov, katerih niso oni zakrivili; namreč vsled frakcijakih *po-rov, ki so bili v nje umetno zaneseni. Ljudje, ki so prevzeli vodstvo v S. P., obljubljajoč, da bodo stranko silovito dvignili čim jo spremene v revolucionarno organizacijo, so uspeli— ampak kot groboko»pi, ne kot revolucionarji. Ako bi bili v na-&ih klubih rajSe pomislili na nafte naloge, bi se prepirom zaradi detinskih bolezni levičarstva (kakor jih je označil Lenin) ognili in bi šli dalje. Tako pa smo radi njih — in seveda tudi vsled drugih vzrokov, tudi mi nazadovali v številu in v aktivnostih.
Ako je nam za ohranitev USPEHOV dela. ki smo ga vložili med naše ljudstvo, je čas, da začnemo resno misliti, kako odstraniti vzroke stagnacije in
-j__t.
Zmaga generala Franca je j , krščanstva"
u
iaga
Hinavec je ne samo sovražnik drugih, nego tudi samega
sabe.
rr»
Po"Slovenskem listu" pona- zacije, ki ima sredice svojega
razširjenja in izžarevanja v večnem Rimu, sedežu vikarja Kristusovega ..." — "Katoličani si ne moremo prikrivati, da so bili tisti, ki so doprinesli odličen delež krvi in znoja za Kristusovo zmago v Španiji, za odreditev od rdečih podjarmlje-nih pokrajin, za osvoboditev oskrunjenih cerkva, za povra-tek tlačenega ljudstva k Bogu in za njegovo svobodo, nali vrli legionarji ..." — "Molimo, da zmaga red, omika, vera nad boljieviikim kaosom, nad rdečim barbarstvom, nad zanikanjem vsake nadnaravne misli "
tisku jemo sledeče:
"V vseh cerkvah na Goriškem je bilo prebrano pastirsko pismo goriškega nadAkofa Margottija, v katerem se je ba-vil z zmago katoličanov a nad komunizmom v Španiji.
Nted drugim pravi to pismo tole:
"Katoličani vidijo v Franco-vi zmago zmago krščanstva nad novim barbarstvom. Vsi dobri Italijani vedt>, da so se v Španiji sestali vsi najsla<bši zastopniki temnih režimov, ki poskušajo zadnji naskok proti granitni skali krščanske civili-
stvom, radi katerega je bil naš pokret ustanovljen. V ta namen kooperirajmo z drugimi, ki više enako delo bodisi v splošnem, ali med delavci kake druge narodnosti, toda pri tem je za uspešno delo potrebno, da ne postanemo privesek nikomur, nego gibanje, ki ima svoje naloge, svoje dolinosti in mora vsled tega stati na svojih nogah.
Če ustvarimo v ta namen potrebno psihologično razpoloženje, bodo na&i klubi spet lahko pridobivali nove člane, ustanavljali bomo nove, in tako bomo lahko izvršili več dela v našem območju, in za unije ter Foeia listič no gihanje v splošnem.
Ustanove, ki jih imamo, so bile zgrajene t velikim trudom In /rtvami. tzvrltH bl zločin, če bi jih zdaj pustili v nemar, ako bi pustili naše glasilo propasti in .prepustiti napredne podporne in druge organizacije kori-stolovcem in nazadnjakom.
Ako mogoče, naj se članarina v klubih zniža. Pridobi se naj vanje brezposelne in zaposlene delavce, sploh vse, ki imajo smisel za defo v korist delovnega ljudstva.
To v sedanjih okončinah ni in ne bo lahko delo, toda izvršili ga bomo, če je med nami dovolj volje za re«ne aktivnosti in enfeUgično agitacijo.
s prenosom z dne 30. junija vred $2.278.12 dohodkov in $1,217.80 stroškov. Imovina dne 31. dec. 1938 je znašala $1,060.32, ki se deli :konvenčni sklad $683.75; $6.92 upravni sklad; $369.65 na Millard State banki, ki je v likvidaciji, to-
AGITATORJI
NA DELU
Vsa uaroiaine. U j* poiljejo aa s t op ai Id &a dragi agitatorji Pralatar-ca. »a »tete aa basi polletnih aarat-nin. Namreč agitator, Id polljo ene colo letna, ja aabolefcen v tem sesna-mas dvoma polletnima.
Jennie Dagaria, Cleveland. O.	23 4
Chas. Pogorelec, Chicago, III.	18
Anton Zornik, Herminie, Pa.	13
Jacab Pavlic, Strabane, Pa.	10
Jalta Beti!, Cleveland, O.	10
John Rak, Johnatown, Pa.	a
Frank Zaits, Chicago, III.	5 H
Joseph Snoy, Bridgeport. O.	4
Tonjr Tomšič, Oakland, Calif.	4 Vincent Yaksetich, Mclntjra, Pa. 4
Antaa Jankovich. Cleveland, O.	4
Praak Bisjak, Chicago. III.	4
Mike Krulta. Willard. Wis.	4
Frank Stih, Sheborgan, Wls.	4
Anton Blasich, Fontana, Calif.	3
Mike Kopach, Barberton, O.	2 t«
Anton Medved. Pueblo, Colo,	2
Mary Rataic, Porast City, Pa.	2
John Teran, Ely, Minn.	2
Jacob RoiiČ. Milwaukee, Wis.	2
Mas Marts, Buhl, Mina.	2 Anthonjr Drasler, Jr., Forest
City, Pa. Joseph Lovar, Cleveland, O. Josaph F. Dum, Cleveland, O. Joe Klarich. Detroit, Mich. Kristina Turpin, Cicero, lil. Frank Novak, Lo« Angeles, Calif Jon Oblak, Chicago. III
organizirano rT,1^,1^.
Lauis Zorko, Cleveland, O.
Tonjr Zupančič, Pt. Marion, Pa. Jahn Jereb, Ročk Sprlngs, Wyo.
Skupaj v tam iskat« (4 todno, od 25. f*b. do a«, marca) 14*14 naročnin. Prejšnji iskas <4 todno) 115H.
se pr ^akuje še kakih 10 odstotkov.
Skupna imovina je znašala Jtl. dec. 1938 $1,275.34, obveznosti pa $2,675.25, ali $1,3*9..
več kot je imetka.
Prosvetna matica. — V tej ustanovi smo lansko leto imeli 187 organizacij, ki so prispevale skupno $1,310.66. £a njih članstvo smo lani izdali knjigo "Španski testament", ki je bila razposlana pridruženim organizacijam, poleg teh smo še dodali nekaj drugih knjig, zlasti organizacijam, ki še niso bile prej včlanjene v Prosvetni matici.
Kakor običajno smo tudi letos povabili poleg rednih na pristop tudi one organizacije, ki še niso v Prosvetni matici. Upamo na najboljši rezultat. Nadejamo se, da organicaji,e ki so že v tej ustanovi, ostanejo tudi v tem letu. S knjigo "Španski testament", se mi zdi, smo naredili dober vtis.
Treba bo kmalu razmotriva-ti, kakšno knjigo bOmo letos izdali. Zdi se mi, da bi bila zelo primerna knjiga "Pomlad človeštva", ki jo je opisal fcivko Topalovic. Izdala jo je letos Cankarjeva dfužba.
Z dramskim arhivom smo bili od zadnje seje na razpolago sledečim organizacijam: Pevskemu zboru "Triglav" v Kirk-land Lake, Ont., Kanada; pev--k^mu zboru "Prešeren", Pitts-burgh, Pa.; dniš. št. 10 JPZS, ^heboygan, Wis.; klubu št. 45 J. S. Z., VVaukegan, 111. in dram. drutš. "Verovšek", Cleveland, O.
Posebni odbor«. — Oven poroča v imenu odbora petih o akciji, ki naj med našim narodom podpre žrtve fašizma v Španiji, ki so zdaj v najtežavnejših okolščinah. Tozadevni odbor je J. Ovna delegiral, naj piše za moralno in gmotno pomoč tudi na gl. odbor SNPJ. Soglasno sklenjeno, da se to odobri.
Sledi raziprava o zaprekah, ki nastanejo za pomožne akcije v prid lojalistom v Španiji, ako in kadar postanejo fašisti gospodarji Španije. Te disku-zije so se udeležili Aleš, Justin Zaje, Garden, Oven, Lotrich, Pogorelec in Angela Zaitz.»
Sklenjeno, da naj odbor petih vodi akcijo naprej po dvoji najboljši uvidevnosti, upoštevajoč razvoj v Evropi in tukajšnje razmere.
Nal list in literatura. — Fr. Zattz omenja polemike, ki so nastale vsled zunanjih vzrokov, na primer polemiko, ki jo je pričel s. Jauch zaradi Bar-biča. Alesh meni, da bi bilo boljše ne priobčati spornih zadev. če niso bile povzročene v JSZ, kajti posledice bo koncem konca trpel Proletarec.
Beniger soglaša, da ne bi bi-, lo prav dovoljevati izrabljanje svobode izražanja; vendar pa se naj tudi protivna ali druga mnenja priobčuje, ki jih dovoljujejo časniška pravila.
Rasna poročala. — Frank Zaitz je poročal o svojem po-setu detro^tske naselbine in o sedanjih razmerah v nji, dalje o stanju obeh klubov ter o splošnem položaju.
Seja je bila zaključena po 11. uri zvečer.
Delavčeve težave
Onnalinda, Pa. — Naročnina mi je potekla, zato vas prosim, da nekoliko potrpite. List mi je ljub in ga bom plačal ko hitro mogoče. Pri Riverdale Coal kompaniji nismo dobili treh plač, potem pa je nas bilo 600 premogarjev tudi ob delo. Nato smo šli večkrat v vladni zava-rovalninski urad (social secur-ity), da zmoledujemo brezpo-selnostno zavarovalnino.
Pod Hoovrom so pobrali delavcem prihranke, ki so jih imeli v bankah, zdaj pa jim vzamejo krvavi zaslužek. A delavci so vsi nekam boječi in ne vedo, kako bi si pomagali. Prilizujoči kapitalistični politiki jih tapljajo po rami in delavci jim smehljaje enako (priliznjeno vračajo. Zato je zmerom "vse po starem". — J. M.
//
MAJSKI GLAS"
"MAJfcKI GLAS" jfe revija, ki je načelno posvečena delavskemu gl*>anju in agitaciji za socializem. Znano je vam, da je vas njegova vsebina še vselej zadovoljila. Tako vas bo tudi letos.
Sodelujte v agitaciji, da bo spet čimbolj razširjena — da pride, ako le mogoče, v vaši naselbini v stanovanje vsakega rojaka.
Cena za posamezen Izvod jš 25c. Za večja naročila so cene sledeče:
10 iztisov. ... ... .$ 2.40
25 iztisov............. 5.75
50 iztisov............ 11.00
75 fztisov..........$15.75
1Q0 iztisov.......... 20.00
250 iztisov......... 47.50
Naročila pošljite čimprej! Potrudite se za naročila v društvih, v klubih, med posamezniki, v unijah in kjerkoli mogoče. Z vašim sodelovanjem bo ta revija tudi letos uspeh, v ponos vsem, kl verujejo v izobrazbo in napredek delovnega ljudstva. Naročila pošljite na naslov "MAJSKI Glas", 2301 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.


PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
zgubil. Mesto je lično in okoli-jtega reda in 10 hctoTčV pctcgs i
XXIII.	»e nato usedli v senco na blil-
Kmalu sta bila pred Ljudsko	njem gostilniškem vrtu, vpra-
tiskarno v Mariboru upravnik	ševali drug drugega v naglici o
"Delavske politike" Ado^f Je-	tem in onem, o Dunaju, kamor
len in pa biv*i socialistični poslanec J. Petejan. Prišel je nato še upravitelj tiskarne. Ogledali smo si jo, toda za pomenke o njenih problemih ni bilo časa. Zato sva se z Angelo vrnila v Maribor par tednov pozneje in ostala med mariborskimi sodrugi tri dni.
Posestvo ljudske tiskarne je na lepem kraju mesta. Hiša. ki je njena, je prostorna in zemljišča ima dovolj, da se b! lahko razvila v veliko podvzet-je. V resnici se je borila posebno v prešlih par letih s težavami, ki so jo skoro pritirale v bankrot. K temu opasnemu stanju je veliko .pripomogel njen pokojni glavni upravitelj Os-lak. Ker se je z ostalimi člani uprave, ki predstavljajo vložbe strokovnih in kulturnih delavskih organizacij, spri, je sel na sodišče, da bi pognal tiskamo v konkurz. Tofcbo je izgubil. Medtem je Oč'ak zbolel in umrl. Za ravnatelja tiskarne je bil v tej njeni krizi imenovan urednik "Delavske politike" Viktor Eržen, ki je izučen tiskar. Sodrugi po Slovenskem ga cenijo za sposobnega, poštenega človeka. Je še mlad, toda morda je prav vsled raznih napornih del. ki jih je prevzel v socialističnem gibanju v Sloveniji, postal šibkega zdravja in mu živčevje včasi toliko nagaja, da mora pustiti vse opravke in počivati. Ko smo mi štirje prišli v Maribor, se je zdravil nekje v okolici.
Ljudska tiskarna je nas zanimala zato, ker se tiska v nji skoro vse, kar publicirajo delavske organizacije v Sloveniji, med njimi knjige Cankarjeve druibe. V nji je bilo tiskano tudi nemško socialistično glasilo v Jugoslaviji, ki je prenehalo kmalu po proglasu diktature in zapustilo veliko — dolga! Tudi nekatere druge organizacije, ki so vsled diktatorskih u k repov in dekretov morale propasti, so pustile dolg. In nato cenzura, ki je marsikoga ostra šila, da je dal svoje stvari v tisk rajše kam drugam, upajoč, da cenzorji potem ne bodo tako strogi!
V poznejši preiskavi poslovanja Liudske tiskarne, v kateri ima JRZ $10,000 posojila, in na sestankih z dr. Celeati-nom Jelencem v Ljubljani, ki i*1 njen glavni pravni zastopnik in ob enem tudi zastopnik interesov JRZ, sem izprevidel, da so pripomogli k slabemu gofipo-darskemu stanju te tiskarne tudi razni drugi vzroki, predvsem nesloga med delavstvom v Sloveniji in drugje, padec avstrijske republike leta 1934, u-siljevanje nesposobnih ljudi na odgovorna mesta itd.
Dr. Jelene mi je zagotovil, da bo Ljudska tiskarna, ako ne bo prifc!V> vmes kaj nepredvide-vanega (recimo kak Hitlerjev ali Mirssolinijev ultimatum), svoje sedanje težkoče (prebolela, kajti v ta namen se trudijo vpc važnejAe strokovne organizacije v Sloveniji, ki so v njo že veliko vložile in jim ni vseeno kako posluje.
Petejan, Jelen in par drugih Mariborčanov ter mi štirje smo
smo namenjeni, o sodrugih v Avstriji, s katerimi so bili pred letom 1934 stalno v zvezi in se udeleževali prireditev drug drugega, vpraševali smo jih o naših ljudeh v Gradcu (Gra-zu), o sedanjem zadržanju nacionalističnih Nemcev v Mariboru in drugod po spodnjem štajerskem, nato pa se poslovili in se odpeljali proti meji.
Videli smo še Slovenske gori-ce, obgovorill še nekaj ljudi, pa mo *e morali ustaviti. Rili smo t;k nemške meje in treba je bilo jugoslovanskim carinskim u-radnikom v ftt. Ilju spet pojasniti koliko imamo denarja in kakšnega. Potni listi so bili v redu, imeli pa smo preveč dinarjev. Ne smemo jih odnesti v Nemčijo. Tik carinarice je pisarna "Putnika". Vsi smo bili uverjeni, da je potnik, ki gre iz Jugoslavije v inozemstvo, u-pravičen vzeti s sabo vsaj kakih 500 dinarjev, kar je v ameriški valuti približno $10. "Da, toda le jugoslovanski državljani, in še oni s posebnim dovoljenjem,? so nam tolmačili ,pri Putniku. Izročili smo tu svoje odvisne dinarje vse na ime Toneta Žagarja in "Putnik" mu je izdal zanje potrdilo. Ko smo se; Angela je pripomnila, da je to vrnili, je imel Žagar v Ljubija- prva avtna nezgoda, ki jo je
ca slikovita tudi vsled sna«« ljudi v teh krajih. Prebivalcev ima okrog 160,000. Gradec smo si le površno ogledali. Imel sem par naslovov naših ljudi, ki žive v tem mes-iu, a se nismo pri nikomur ustavili. Prvič, ker bi jim ne imeli ničesar povedati, in dru»Tič. ker tisti, ki so mi dali njih naslove, so mi rekli ie, da naj jim izročim pozdrave. To ne drži. Poleg pozdrava je treba pri takih posetih oddati vsaj dva dolarja, a petak je še bolj priljubljen.
Nekako v sredi med G/*ad-com in Dunajem smo ugledali na cesti gnječo ljudi. 2agar, ki je bil pri volanu, je svoj avto polagoma ustavil. Izstopili smo. Dva razbita avta — eden na cesti, drugi v jarku — oba okrvavljena. Prišel je dru«ri ambu-lančni voz, a ranjence, oziroma ubite, je nedvomno odpeljal prvi, ali pa je bil ta že v drugič nazaj. Tresk je moral biti silovit, kajti telefonski drog, v katerega je avto po kdove-kakem naključju telebnil, je bi*1 odbit kot vžigalica. Na cesti ljudje, resni, kakor je običaj, ko zro na posledice grozne nesreče, in med njimi orožniki. Uradni, ostri, srepih pogledov. Ko zapiči oči vate, že si misliš, da ti bo ukazal, "idi"! ali pa te vprašal, česa i#češ. Kadar tako ukazujejo, ali Sprašujejo, imajo v svojih besedah naglas, ki ti mahoma pove, da si ničla in on oblast, ki se jo mora brezpogojno ubogati.
Z Žagarjem sva nesrečo in ljudi z zanimanjem opazovala. Peg»gy je relria, da ji je ta prizor pokvaril užitek vse poti.
ni mnogo potov, predno so mu vsoto vrnili. Kontrolirane valu«
videla v Evropi. Jaz sem videl eno že v Ljubljani tik franči-
te, carinarnice in meje so za Škanskega mosta.
potnike res jako neprijetne stvari.
Ko hitro smo opravili z jugo-•lovanskimi uradniki, hajd preko nemške . (prej avstrijske) meje, kjer rmo morali v Spiel-eldu spet ponoviti isti proces. Uradniki na obeh *traneh so bi-(n« la<*ji, s katero se je pripe-'i vljudni. Povsod sem uvidel, Uai v Italijo, pa ga je prijazen Ja so s potniki, ki se vozijo v Italijan opomnil; da je stvar v avtih, veliko prijaznejši nego današnji Italiji jako nepopu-* potniki III. razreda v vjakih. ilarna- ^e strainik ni slučajno človek, ki se v Evropi lahJco vo-	ima človek lahko nepn-
Sli smo nazaj v avto, in Žagar, ki je prijel za volan, je za spremembo nekoliko klel in tu in tam zapel italijanski verz o rdečem banderu . . . Kje se je pesmice naučil, ne vem. Dejal je. da jo je zapel enkrat tudi
zi v avtih, je v očeh ljudstva veliko uglednejši, kot pa oni, ki *e vozi v vlakih, pa čeprav v I. azredu. Najmanj cenjeni so kajpada potniki "HI. razreda", n teh je polne vagone.
Nemški carinarji so nam izdali listino, na kateri so bile navedene naše vsote in številke potnih liMov, izrekli svoj ne-zegibni "Heil Hitler!" in to je bil signal, da se lahko odpeljemo.
Kraji, skozi katere smo se vozili, so zanimivi. Mnogih se opominjam s pomenkov z onimi rojaki v Ameriki, ki so v mla-iih letih delali v industrialnih krajih Gornje Štajerske in v Avstriji.
Kmalu smo bili v Gradcu. Pod Dolffussom in Sušnikom je postal Gradec nacijsko gnezdo, ki ga nikakor nista mogla razdreti. Nikjer v pokojni Avstriji ni imela Hitlerjeva propaganda toliko zaslombe in pri-
stašev, kakor v mestu, katere- smo bili pri nji.
jetnosti, ako poje take stvari,
mu je po očetovsko pripomnil. •
Dunaj je bil že ves v lucih, ko smo privozili vanj in krožili nekaj časa po slovitem Ringu, ki obkroža glavni del mesta. "Treba bo vprašati za hotel, ki je nam priporočen," je reke! Tone. In je malo po nemško, malo po angleško, nagovoril človeka na trotoarju. kje je U in ta ulica in ta in ta številka. "Prav blizu. Okrenite na prvem križišču, potem še nekaj hiš, in ste na cilju."
Torej kakor nalašč. Vprašaš ko misliš, da si bogve kako oddaljen od kraja, pa si zraven. Tako se mi je primerilo samo enkrat prej, ko smo prišli z J. Turpinovim avtom v New York. Turpin, njegova soproga Kristina in midva smo prišli v mesto s tunela za avtni promet in vprašali za naslov slovenske družine. Dva bloka stran — pa
reda.
Hotel Pošta, ki smo ga iskali, spada v četrto kategorijo.
Na Dunaju so hoteli že od nekdaj dragi, toda še bolj so cene v njih poskočile po vojni, zdaj pa so bile .pet višje vsled spremembe valute in novih davkov. Že v Mariboru ao nas opozorili na dunajsko draginjo. Pripovedovali nam o nji tudi potniki, s katerimi smo se srečali tu in tam. Torej v hotelu četrte vrste ne more biti drago, sem si mislil, in rekel, ko smo prtfli pred hotel, da bom vprašal za sobe in za cene v hrvaščini, ali po slovensko. Pefrgy naj torej ne reče ničesar po angleško, morda bomo dobili prenočišče na ta način ceneje. Kajti tam so ljudje čudni. Imajo razne cene za eno in isto stvar in vse so "postavne". Klerka pri okencu sem obgovo-ril slovensko, mu pojasnil, da rabimo dve sobi za štiri osebe in da prihajamo iz Jugoslavije. "Koliko so cene?" Medtem smo bili ie vsi štirje pred njim. Pojasnil je v hrvaščini, pomešano s par slovenskimi besedami in nekaj s češkimi, da soba s kopeljo stane toliko in toliko mark, 9oba brez kopelji pa toliko in toliko manj. .
Cene so bile jako visoke, če se pomisli, da štejejo ta hotel celo uradno med četrtovrstne... Ampak to je bilo kmalu po Hitlerjevi okupaciji Avstrije.
S postrežbo v njemu smo bili takoj zadovoljni. Ciste sobe in, prijazni ljudje. Ogledali smo si dvorano v hotelu, ki ima lep gledališki oder. Veliko čeških predstav se je že vršilo na njemu. Dokler je bila Avstrija še monarhija, in pozneje, ko je postala republika, so se v nji vršili češki shodi, zabave in koncerti. Zdaj so bili uradniki "Društva Ceiky Dom ve Vidni" očitno poparjeni. Velika češka kolonija, ki je štela včasi nad 80.000 ljudi, je gospodarsko in politično domalega uničena, "de hujše pride," je preroško menil klerk.
Sklenili smo, da se umijemo in preoblečemo, nato pa gremo takoj po mestu iskati dunajslco "nočno življenje". Časa je malo, treba je vsega uporabiti. (Dalje prihodnjič.)
PORAZI STAVKARJEV V WAUKEGANU
V prejšnji iUvilki Proletarca »mo poročali o rojakih, ki so bili obsojeni v VVaukeganu na uporne kasni in denarne globe ▼•led svojih aktivnosti • tsvksh. V dotičnem poročilu »mo omenili tudi unijtkega organizatorja Meyorja Adlemana (na lavi zgoraj), ki je bil obsojen na 240 dni aapora in S1000 |lsk«. Kasen nu j« bila potne ja znižana okrog polovic*.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
^	Zbral Charles Pogorelec
mu smo rekli Slovenci nekoč "nemški Gradec". Tu je bilo pred svetovno vojno na univerzi več sto slovenskih dijakov, mnogo Slovenk, ki so priile nemškim družinam opravljati hišna dela, in tudi uradnikov slovenske narodnosti je bilo prilično, kajti Gradec je bil glavno mesto štajerske dežele.
Zdaj je svoj nekdanji pomen
M* 1 »
I t-nic I zl duŠft/.
vUr «
Mislim, da je bil dr. Andrew Furlan, ki je nam priporočil da si naj na Dunaju vzam stan v hotelu Pošta. Posed ga družba "češky Dom ve ni". Uradni informativni pam-flet dunajskega mesta, tiskan leta 1938, ima v seznamu samo tri hotele prvega reda, 11 hotelov drugega reda, 21 hotelov tretjega reda, 24 hotelov četr-
...........................................»»M............ MM i...............
KAJ JE VAŠE MNENJE -?
V časih, kot so sedanji — ko preti nevarnost z mnogih strani posebno tlelar-*kim ustanovam, je potrebno, tUt razvoj in dogmlke f>azno motrimo, da smo na straži in da varujemo in branimo9 kar smo si s trudom zgradili. Predvsem je potrebno, da je med delavstvom v te namene čimveč jasnosti in smisla za enotnost in smotreno delovanje
Stvarne, temeljite razprave, nepomešane s strastmi predsodkov in mrznje, bih ko največ koristijo načelu enotnosti in uspešnemu delovanju naših ustanov. Izrazite svoje mnenje, na primer, o bodočnosti J. S. Z. in njenih nalogah; o "Proletarcu" in agitaciji zanj, ali o čemerkoli, kar se tiče naših aktivnosti na prosvetnem polju, Prosvetne matice, in /ki delavskega gibanja v splošnem.
............................''L1!1!1!!1,1!1"1 ** ii Hi* j............................
Ali veste, koko je uspela našo priredba U. marca?
Chicago, III. — Detroitčani, ki so prišli vprizoriti vzlic vremenskim neprilikam v Chicago komedijo "Venero", zasluiijo več ko priznanje. Enako tudi tisti člani in članice kluba št. 1, in naročniki Proletarca, ki so prodajali vstopnice tako vztrajno, da bi bila dvorana premajhna — če ne bi par sto ljudi izostalo vsled neugodnetra vremena.
Izkazalo se je. da je izmenjavanje diletantskih in pevskih zborov jako dobra stvar in kot že prej klub šrt. 1, ki je s svojim dramskim odsekom ponavljal igre od naselbine do naselbine, tako smo zdaj že drugič uvideli, da je nam Detroit s svojimi igralskimi močmi napravil veliko užitka.
Želeti je, da 'bi se te vrste izmenjavanja predstav aranžirala res tako, kakor je določila resolucija, sprejeta na prošlem »boru JSZ in Prosvetne matice.
animivo je, da je žal vsem, ki so o igri DetroitČanov duli, ko ie bila že končana, kako je bila fina in tako dalje. A dež jih je ostrašil. Mogoče bodo v drugič ob slični priliki prišli tudi če bo deževalo in lilo, kakor je zadnjič.
O finančnem uspehu te priredbe je poročal Chas. Pogorelec na seji kltiba v petek 24. marca. Kdor še ni vrnil vstopnic, ali plačal razprodane, je prošen, da to stori čimprej, da bo tajnik mogel poslati prebitek v namen, kateremu je bila prireditev posvečena. — P. O.
Cleveland, O. — Ker so bili naši v metropoli bolj pridni kot mi v Chicagu, morajo imeti tudi prednost v tej koloni. Posebno dobro se je postavila Jennie Dagarin. V seznamu "agitatorjev na delu" zavzema prvo mesto. Poleg tega je zadnji teden poslala še pet naročnin, od katerih so 4 nove. Good for you, Jennie! Zraven pa še 24 oglasov za Majski Glas. Pravi, da to še ni vse.Nekaterim purgar-jem njen uspeh ni po volji, toda Jennie se ne ozira nanje. Gre s svojim delom naprej. O-na namreč verjame, da "every knock is a boost". Priden je bil tudi John Božič. Poslal je 10 naročnin. Tudi za oglase se bo potrudil. Tone Jankovich se je pridružil tema s štirimi, Jože Durn pa z dvema naročninama. Jože Lever je poslal 2 naročnini in $2.10 v tiskovni nklad. To vsoto je zbral Andy March in $2.00 za španske bojevnike, ki jih je prispeval klub "Delavec" št. 28 JSZ.
Chicago, III. Tudi v Chicagu nismo ravno spali zadnjih par tednov, dasi priznam, da bi lahko izvršili več agitacije. Ampak naši fantje in dekleta S9 bili zaposleni s prodajo vstopnic za zadnjo prireditev, ki je dobro uspela v vseh ozirih. Na-
Waukegan, III. Mary Spaca
pan je poslala 6 oglasov v Maj-sici Glas.
Point Marion, Pa. Tony Zupančič je poslal eno naročnino in naročilo za 12 iztisov Majskega Glasa.
Ročk Springs, Wjro. John Jereb je poslal 1 naročnino ter prvo naučilo za 40 iztisov Majskega Glasa. John vedno stori svojo dolžnost.
Loa Angele*, Calif. Frank Novak je poslal spet dve naročnini. O koledarju »pravi, da ni imel nobenih potežkoč s prodajo. Naročil in razprodal jih je precej, več nego prejšnja leta. Vsebina je izborna, pravi. Zraven mu je letos ugajalo še to, ker so platnice raznobarvne, tako da se vsakemu lahko ust reže po njegovem okusu tudi po barvi platnic. Pravi, da naj izdajamo koledar z raznobarvnimi platnicami tudi v bodoče. Bomo upoštevali. Frank!
Herminie, Pa. ..Tone Zornik je bil zadnje čase zaposljen v društvih, v katerih je tajnik.
TO IN ONO
Cleveland, O. — V Proletarcu v koloni "Komentarji" ,je vprašanje, če je poskus, da se me vrže iz službe, le "atunt", ali resna stvar. V društvu Najsvetejšega imena vedo, da ni bil stunt. Tako vprašanje naj bi se rajše naslovilo v New-burgh, dalje reverendu John J. Omanu, Antonu Grdimi, u-redniku "A. D." Jamesu De-bevcu in sličnim, kajti oni so podžgali pod kotlom olja, da me spalijo v njemu. Dvoumnež naj čita "A. D." z dne 8. feb., poslano rt Newburgha po Antonu Mevlji, newburške novice z dne 4. marca, in "A. D." z dne 15. marca. Naj torej vpraša one, če je bil to "fctunt".
s
Dne 19. marca sem bil v SND na proslavi 35-letnice društva "Naprej" št. 5 SNPJ. Povabljen sem bil, naj pridem že popoldne, a še zmerom vozim karo pocestne železnice in sem vozil ljudi v dvorano. Udeležba tolikšna, da je ne vidiš take vsak dan. Prišlo je kakih tisoč dve sto ljudi. In plesalcev po prdjramu! Urednik "A. D." pravi, da zdaj, ko je 40-danski post, ne bi smeli plesati. Pa so tu na njegovo naročilo čisto pozabili in so (oziroma smo) plesali ko za stavo. "Ples koristi proti revmatizmu," je dejal Leo Poljšak, "ker se prepotiš". John šorcu se imam zahvaliti za čast, da sem dobil za prvi ples mlado plesalko iz Strabane, Pa. Thank you!
Debevc gotovo ne zna plesati, kajti če bi znal, ne bi bil plesa drugim nevoščljiv, če se obrne name, ga bom naučil plesati *jazz", ali pa bova šla s harmoniko nad medveda. Jaz bom godel, on pa bo plesal s kosmatincem.
Društvo "Naprej" ima s to priredbo gotovo tudi prvovrsten gmotni uspeh, dočim je bil moralni sijajen. Navzoč je bil predsed. SNPJ Vinc.iC Cain-kar, finančni predsednik Matt Petrovich, nadzornik Milan Medvešek, okroini podpredsednik C. Zarnik in mnogo u-radnikov raznih društev SNPJ. Srečali smo prijatelje z vseh krajev metropole in iz drugih naselbin. Tajnik društva Ludvik Medvešek se je ves čas smehljal, kar priča, da je bil zadovoljen.
V nedeljo 2, aprila bo igra v korist Cankarjeve ustanove. Vprizorjena bo popoldne, zvečer pa bo plesna zabava. Ta prireditev bo v Slov. del. domu na Waterloo Road. Igrai
zato je njegov izkaz to pot bolj, ... slab. Poslal je eno naročnino in dva oglasa v Majski Glas.
Willard, WU. Mike Krultz je poslal štiri naročnine. Pravi, da bodo v juniju imeli zabavo, kjer se bodo predvajale jedno-
ni na predstavo so rojaki v Col-linwoodu, Notthinghamu, Eu-clidu in drugi.—Frank Barbič.
ročnin so pridobili: Chas. Pogo- tine *like Pri niih in na Shel:
Koncert "Save'' odložen
Chicago. — Koncert "Save",
relec 10, Frank Zaitz 5. med , donu- Vabi upravnika, da tudi ] ki se bi imel vršiti v nedeljo 30.
aprila in bi bil ob enem prvomajsko slavje kluba št. 1, je preložen na soboto 20. maja, ker bo dne 30. aprila v Milwau-keeju festival slovenskih pevskih zborov.
n
Nado" spet vprizori lepo dramo
Chicago. — Hrvatski dra-matski »bor "Nada" vprizori v nedeljo 30, aprila v Narodni bratski dvorani, S. Racine in 18. cesta, dramo MRkač". Predstavlja življenje Ltfanov. Predstava se prične ob 3. pop. Ker je to krasna drama, in bo iz-bomo vprizorjena, vas vabimo, da se je vsi udeležite.
njimi tri nove, Frank Bizjak 4, Kristina Turpin 2 in Joe Oblak 2. Nas stari *1oncman" Potokar iz bližnjega Lyonsa se je oni dan oglasil v uradu. Martina smo vedno veseli, ker ve vedno veliko zanimivega povedati, pa naj bo že iz "starih davnih časov" aLi pa iz novejših. Prišel je in plačal 5 vstopnic zadnje priredbe in dal $1 listu v podporo.
Barberton, O. Mike Kopač h je spet poslal 3 naročnine in 80c listu v podporo.
Leadville, Colo. Iz gorate Co-lorade se je oglasil John Faidi-ga. Obnovil je naročnino, naročil koledar in prispeval tiskovnemu fondu $1.25. Naše priznanje, John!
Canotuburg, Pa. Marko Tekavec je poslal dve naročnini. Pravi, da so dobili iz bližnjega Meadovv Landsa enega novega Člana v klub št. 113 J. S. Z. Mimogrede rečeno, da je to naš zastopnik Martin Bajec. Marko pravi, da jih dobe v bližnji bodočnosti še več. Klub
on pride tja, da bo malo poagi-tiral za Proletarra in druge naše publikacije. Ako le mogoče, se vidimo, Mike, kajti vaš kraj in ljudje mi ugajajo.
Sheboygan, Wis. Frank Stih je poslal 4 naročnine. Tudi glede oglasov za Majski Glas bo storil svojo dolžnost. Včasih $n\o bili bolj aktivni pri nas, pravi France. Imeli smo močan socialistični klub, pa tudi Proletarec je imel veliko več naročnikov. Toda naši nekdanji "sodrugi" danes Čepe za zape-čkom, pa gledajo, kako reakcija napreduje, namesto da bi vztrajali v boju za socialistične ideje. Vse preveč je med nami takih "naprednjakov", ki ob prvi priliki zaženejo puško v koruzo, pa pozabijo na vse, kar so včasih drugim priporočali.
Piknik v korist Proletarca
Chicago, III. — Piknik v korist Proletarca se bo vršila v torek 4. julija pri Keglu v Willow Springsu. Predvajane bodo razne zanimivosti, ali kot pravimo po ameriško, "atrakcije". Društva in prijatelje vabimo, da si rezervirajo ta dan za poset našega izleta. — P. O.
"i
ii
Naš gospod župnik v Collinwoodu
Cleveland, O. — V nedeljo; 2. aprila od 3. pop. bo vprizorjena v SDD v Collinwoodu v
korist Cankarjevemu glasniku j bo imel v avgustu svoj običajni I igra 'Naš gospod župnik". Pr-letni piknik na Drenikovem vr-.vič je bila igrana v SND na St.1
tu v Strabanu.
Burgett»town, Pa. Joseph Krmel, tajnik kluba št. 19 JSZ, je bil zadnje čase precej aktiven. Poslal je 4 oglase za Majski Glas in $2.40 podpore Proletarcu.
Detroit, Mich. Joseph Kla-rich, sedanji tajnik kluba št. 114 JSZ, je poslal dve naročnini in naročil knjige Cankarjeve družbe.

.. ■ j______.


Clairju z velikim uspehom. Vsi, ki je še niso videli, imajo zdaj priliko, da pridejo na to predstavo. Igralski ansambel je zelo dober, namen prireditve je koristiti kulturi in ob enem pa u-deležencem nuditi neprisiljen humor in prijateljsko razpoloženje v domači drutžbl. Vstop« niče v predprodaji so po 40c in pri blagajni 50c. Na svidenje!
Odbor.
^lifel^littlMliiMlMii
JOHN in REŠKA HUJAN
2611 So. Trumbull Ave., CHICAGO, ILL.
vabita vse na
VELIKO ZABAVO
V SOBOTO 1. APRILA, e
Dobra postreiba. Na »vidrnjf v soboto!
V ! • '

i. •, »
«
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Angleški premier Chamberlain bi moral priti med ameriške Slovence, da bi se naučil pesmi o "zidani mareli", namesto da jo nosi s sabo brez verzov. Morda bi mu potem njegova "marela" kaj poma<gala.
—	J. P.
*
Edini fehi, ki ao Ae svobodni
—	to je, demokratično vladani
—	so v Zed. državah.
*
Hiranje klubov JSZ je v pomoč politiki slepomišenja ouih, ki se drže pravila, da najlaglje kam prideš po hrbtih drugih. Kdor zanemarja delo v klubih JSZ, pomaga pustošiti polje, ki ga je stotine so drugov in somišljenikov tako vneto obdelovalo. Morda res si dosti, kar so storili, kakor ni bogve kaj farma v preriji. A dokler je obdelana, je vendarle farma. *
Skrivalnice so zanimiva stvar, človek obrača sliko vse križem, pred no najde kar išče. Taka skrivalnica je danes tudi ameriško delavsko gibanje — unij-sko in politično. Ko bodo delavci skrivalnico do dobra za-ipopadli,'bo nehala biti skrivalnica in to bo dobro za delavsko gibanje.
*
Ali ve^te, da sta Amerikan-ski Slovenec in njegov patron rev. Trunk, ter "antifašistični Naprej" v "ljudski fronti"? Vprašate morda, proti komu? VVell, naravno, samo zoper tisto v ognju preizkušeno gibanje, ki je proti zavajanju, pa naj prihaja z "leve" ali pa iz
klerikalnega tabora.
*
"Jugoslovanski Glasnik" veruje v žetev, ne da bi zanjo gnojil in sejal. Od demokratov bo v letošnji kam»panji zaslužil
jako lepe novce.
e
"Ameriška Domovina" ne more trpeti Židov v Rusiji. Je pa oprezna. Onih v Clev elandu
še nič ne nad»lei?uje. — J. P. *
češki "politišni" v Chicagu izrabljajo tragedijo svoje rojstne domovine s sklicavanjem protestnrh shodov — v svoje in svoje atranke privatne namene. Le kdor te "politi.Vne" pozna, ve, kako spretno znajo izrabiti vsako ioriložnost ZASE, ne za ČEHOSLOVAŠKO. V*e urede dramatično. Vse se glasi sijajno in jako lepo. Ampak — politični veljaki vrte v ustnicah svoje cigare, Čehi jih na shodih grdo gledajo (prizor v avditoriju pivovarne Pilzen), toda jim morajo vračati pozdrave. Davki itd., saj veste ... Licence . . .
V	petek 24. marca se je vršil v Chicagu protestni shod proti Hitlerjevemu ropu, ki ga je sklicala takozvana Slavic Al-liance of America. Ako je inta, ki je vodila "vseslovanski dan" v Pen nt, je to Broardtrjeva podružnica. Kot je obk*aj, kadar take skupine kaj oglašajo, zmerom dajo za glavne predstavnike, oziroma govornike, najbolj atraktivne osebe — v tem slučaju Beneša in Pader^v-skega.
(V Prosveti z dne 24. marca je 'bilo poročano, da bo govornik SNPJ na tem shodu njen gl. predsednk SNPJ. Izjavil je, da se shoda ni udeležil. Povabljen nanj je bil tudi urednik Češkega del. tednika "Spravedl-no»t", ki se ga ni hotel udeležiti zaradi tega, ker je imel "protestni" shod kampanjski značaj v korist "jobholderjev" češke narodnosti.)
•
V	.glavnem uradu HRZ v Pittsburghu imajo čezdalje vtč skrbi zaradi šp?' nov. Niti privatna pisma niso več vama pred njimi. "Radnički Glasnik" je enega priobčil v fotografskem posnetku, kar je posebno gl. predsednika jako ostrašilo. Saj je vendar zadnjih par let itoril za "novo komunistično linijo" vse kar je mogel in še celo vseslovanskemu dnevu je predsedoval ter molil ob otvoritvi seje! Zdaj pa v zahvalo objavijo pismo, ki ga je spravilo v zadrego, posebno pa še bivšega komunističnega odposlanca v Zagreb — nekdanjega dctroitčana Milana Kirina.
a
"Radnički Glasnik" poroča v daljšem članku o pripravah za novi "vaeslovanski kongres" v PennsylvanijL Pred njim bodo imeli "jlovenaki dan", in podvzeten rojak pa pravi: "če hočete socialisti kam priti, jih morate posnemati. Oni znajo*
Oni so vsi za 'biznis!"
★
Jugoslovanski zunanji mini--ter Cincar-Markov f je nedavno v skupščini dejal, da je m> nakovski .sporazum doprinesel k odstranitvi vzrokov za spopade na naiih mejah in v soseščini . . . Nato je še pristavil, da je Jugoslavija v prijalelj-?kih odnosa jih s Francijo in Anglijo, kakor tudi z Italijo in Nemčijo. Svoj govor je zaključil: "Na tej poti bo država vztrajala". Bo, seveda bo, dokler ji bosta pustila Mussolini in Hitler.
ŠPANSKA VOJNA V DEMONSTRACIJAH V USA
V Lot Ali|«lei« »o te nedavno »tepli uradi vpra*aa>a U»jali«ti£f»e Spa-■ije ui ptmoti njenim borcem pristaši takoivanik ekstremnUi itruj, ki »o škodili nikomur rasen delavskemu Ribanj« t« in v Španiji, čeprav lakka ena ali druga »truja reče, da »o »e pretepi dogodili po krivdi drucik.Slika gori je a enega takih nepotroknnik. kvarnih prepirov.
Obnovite naročnino, eim vam poteče. S tem nam veliko prihranile.
M..................................»M..........Ml;

"Nas gospod župnik
vprizori dramsko društvo
-IVitN (iIMKilR"
v korist
CANKARJEVE USTANOVE
V	NEDELJO 2. APRILA 1939
V	SLOVENSKEM DEL. DOMU, WATERLOO RD.
( leveland. Ohio.
e *
i . j i • Prifflfk ol> 3« popoldne*.
Vstopnic* v proti prodaji 40c, pri htafiajni SOr.
I to igri ples in prosta zabava. Pridrte na predstavo! j
VABI ODBOR. i
Razprava v klubu it. 1 o bodočnosti našega gibonja in soc. stranke
Chicago. — V petek 24. marca se je v klubu st. 1 JSZ vršila razprava o problemu, ki je za JSZ in nas pokret v splošnem najvažnejši. Namreč, kaj da mu je treba storiti, da ne ohrani. Otvoritveni referat je imel Frank Zaitz. Izjavil je, da bo govoril o stvareh ne tako kot bi on ali kdorkoli rad videl da bi bile. nega o takih kakršne so v resnici.
Njegovo mnenje je, da bi morala biti naša glavna briga delo, radi katerega je bila JSZ .u-tanovljena, ne pa se gnjaviti z vnanjimi stvarmi, za kater? večina tistih^ ki se zanje med nami navdušuje, itak ne deluje. Navedel je dosedanji potek pogaja nj za združenje soc. stranke s *oc. dem. federacijo in izjavil, da so pogoji prve taki. da jih druga ne bo hotela sprejeti. Torej ni še upanja, da postaneta obe skupini zcipet ena organizacija, vzMc temu, da enotnost mnogi žele, med njimi člani obeh skupin v Rcadingu, Pa., 'socialisti v VVisconsinu, nasa zveza in razne druge skupine.
V dlskuziji po referatu ~ je dejal Tony Zaitz, da je to vprašanje pred nami toliko važno, da ga moramo rediti, če je nam za bodočnost JSZ.
Filip Godina je izvajal, da bi to lahko storili že na pro-šlem zboru pred tremi leti, ampak ker se to ni zgodilo in je bil skleip, da ostanemo v S. P., neglede, kakšno je njeno vodstvo in kakšno taktiko ji določa, se je on ravnal po volji večine in se bo v bodoče. V JSZ ostane v vsakem slučaju.
Fr. Udovič smatra, da je potrebno in načelno, da ostanemo v S. P. Pripoveduje o izkušnjah med vojno, o prejšnjih razkolih in posledicah. Justin Zajec meni, da JSZ sama zase ne bi imela pomena, ker je dolžnost delavstva, da se druži, ne pa cepi v lokalizirane skupine. V tovarnah ni razlike, ali ai član te ali one narodnosti in ne smelo bi je biti tudi v dc!av.«kih političnih akcijah. On je za ohranitev pridruženja k S. P. Samostojna JSZ ne bi nič pomenila, razen morda za morebitna manipuliranja glede služI) tu in v podpornih organizacijah. — Fred A. Vider je v svojem govoru poudarjal, da se naj varujemo oaebnih opazk, pa bo razprava res kaj zalegla. Izvajal je, da je ta zadeva pred nami zato, ker so jo povzročile okol-ščine. Razmere ao resne in Če v njih nimamo nobene delavske stranke, ki bi imela resno, sposobno vodstvo, je to treba priznati, namesto tiščati ne-! kam, kjer so v vodstvu ljudje, brez zmožnosti. Izjavlja tudi,
da je proti druženju a komunisti. ker niso iskreni in jim ni zaupati. — Frank Alesh izjavlja, da je bil in je za soc. stranko. Ako kritiziramo neuspehe v nji, imamo prav toliko vzroka kritizirati tudi sami sebe.
D. J. Lotrich je dejal, da bo najboljši odgovor na vse, ako postanemo spet aktivni mi za klub, za zvezo, za večji uspeh naših prireditev, za Proletarca itd. Dejal je navzočim, da naj le kar priznajo, da so odnehali v dotaciji za klub in list in da marsikdo, ki pravi, da je socialni, smukne nai volišče tudi če na glasovnici ni naših kandidatov .. . Izjavlja, da je za skupnost s soc. stranko, četudi je sklepe njenega vodstva mnogokrat grajal, posebno ko je večina eksekutive najela za gl. tajnika Roy Burta. Je dober govornik, toda nima skušenj, da bi mogel biti sposoben eksekutivni uradnik. Veliko, če ne največ krivde za padec socia-listiSne stranke pa ima "nevv deal". — Charles Pogorelec je dejal, da je razprava pač taka kot je, ni pa naša krivda, če se moramo ipečati s njo. pač pa onih, kateri so bili pravočasno posvarjeni, da bodo pritira 1 i soc. stranko tja kjer je danes. V stranko je pristopil a 23. letom, ne zaradi kake službe, ampak ker je verjel v socialistično delo, kakor veru je danes. Kar sc tiče urada — je dejal, ga rad prepusti komu drugemu boditi danes ko jutri. Prav je, da razpravljamo, toda še boljše je, da bi vsi dokazali tudi z delom za klub, za list in za stranko, da smo res to kar trdimo. Kajti kot je dejal LotriČ, treba je delati, ne samo govoriti. — Tone Zaitz poudarja, da ima JSZ v bojih za probujo med našim delavstvom ogromne zasluge in se čudi, če jih kdo zanikava ali podcenjuje. Nato je bilo sklenjeno, da se z razpravo nadaljuje na prihodnji seji, otvoritveni referat pa bo imel Joško Oven. — Poročevalec.
Zabava pri Hujanu
Chicago. — V soboto 1. aprila bo pri jetna domača zabava v znani slovenski gostilni, ki jo lastujeta John in Theresa Hujan. V o<gla*n v tej Številki vabita vae prijatelje in znance, da se prihodnjo soboto povese-le v njuni družbi.
Nov val samomorov
V Pragf tn r drugih krajih pogažene čeiške republike se je dogodila epidemija samomorov, največ med Židi, med češkimi radika ci, in med begunci iz sudetskih krajev, ki ni*o imeli zdaj nikamor več uteči.
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. —Seja kluba
Naprej št. 11 JSZ v nedeljo 19. marca je bila zelo živahna, dasi fino nanjo pričakovali obil-nej e udeležbe. K ub je blizu ?voje koncertna in majničke prireditve, ki jo bo imel v so-ooto 29. aprila v društveni dvorani v Boydsvillu.
Izmed važnih sklepov kluba omenjam: poslal je apel Rooie-vi tu in državnemu tajniku Hullu, da naj nikar ne priznata Hitlerjeve ugrabitve čehoslovaške, (Iz poznejših poročil je razvidno, da je Roosevelt *le-dil svoji vesti in ob enem upošteval slične prog ase z uradno obsodbo Hitlerjevega ropa.) Klub je dalje apeliral na oba zvezna senatorja države Ohio in na kongresnike v našem o-krožju, du naj delujejo proti spremembi VVagnerjevcga zakona, ki ga hočejo reakcionarji zmrcvariti delavstvu v škodo. Dalje smo razpravljali o dopisu Josipa D urna v predprošli številki Proletarca, v katerem razmotriva o bodočnosti JSZ. Ker za kake definitivne sklepe nismo imeli več časa, se bo dis-kuzija o tem nadaljevala na bodoči sej L
Glavni predmet naših razprav so bile kajpada razprave za koncert in slavje, ki ga bomo imeli 29. aprila, kot že omenjeno. Glavna atrakcija bo Vadnalov kvartet iz Clevelanda. Povabili smo na sodelovanje pri agitaciji vse naše somišljenike in jim poslali vstopnice in pa reklamne slike kvarteta.
Dalje smo razmotrivali o sklicanju prihodnje konference društev Prosvetne matice in klubov JSZ za naše okrožje. Datum dolečimo na prihodnji seji. Vršila se bo Um, kakor lani, namreč na Škofovi farmi.
Naj še omenim, da smo na tej seji kluba s posebno resolucijo obsodili početje diktatorja Hitlerja in pa demokratične sile, ker mu niso zastavile poti, ko je bil čas zato.
Udeleževati se takih sej je re$ užitek. So interesantne in poučne.
Kar imamo sporeda dogolov-Ijenega, bo resnično lep ih zanimiv. Objavimo ga v ee!oii čimprej.
*
Kot vidim, je Joe Tursich iz Jennersa. Pa., za Proletarca se zmerom aktiven. Prav dopadto se mi je. ko sem bral, da je p o-vabil k njim na obisk john-*townska rojaka Raka in Lan-gerholca, da so skupno dobili Proletarcu nekaj novih naročnikov.
Spominjam se, kako je pred leti mene povabil in me vozil okrog in Se celo v štimo smo Šli, kjer še nisem bil nikoli prej; povsod smo v agitaciji dobro uspeli.
»
Delavske razmere so pri nas čezdalje slabše. Industrija iz-uno ira. posebno jeklarska. Mnogo premogovnikov v tej okolici ne Obratuje, in ostali, ki še poslujejo <po starem, pa dajejo delavcem priliko delati 2 do S dry v tednu. Stroji, ki jih instalirajo v rove, spodrivajo žive delavce na vseh koncih in krajih, dočim one iz železa hrani elektrika ali kaka druga pogonska sila/ Nič boljšega ae nam ne obeta v bodoče.
Joseph Snoy.
0 slavju "Naprejo" št. 5 SNPJ
Cleveland, O.—Spored slavja 35-letnice "Napreja" št. 6 SNPJ se mi je jako dopadel. Petje dobro, govorniki ao bili stvarni, in vsi smo bili ginjeni ob živi sliki, prirejena za to slavje. Priznanje V. Coffu, ki io je zamislil in predstavil in dekletom.
Seveda, vsem ni nikoli vse všeč. Ko je govoril Milan Medvešek — naravno, da v smislu načel 8WfV, se je obregmra! Anton Abram, ne vem s kakšnimi nameni. V avoji nepremišljeni £ali je tudi vzkliknil, kal pa Ordinata, an ga ne bo na oder?"
Take "šale" bi človek, kot je Abram, ne amei zbijati. Pa
brez zamere, Tone.
*
Kaj pa naši "ne. trankarski" fantje (inače komunisti)? Zelo so se zavzeli v kampanji za svojega Napreja in za svoj hrvatski list. Govore energično in agresivno kolektajo.
Zanimivo je, da so ti novi ljudje začeli 8 kampanjo zoper Proletarca na način, kakor ga je prej vodila pokojna komunistična" Delavska Slovenija. Takrat so hrvat-kim komunistom razposlali pisma, naj govore, da je Proletarec preneha!, ali ipa bo vsak čas prenehal, mlada Delavska Slovenija pa ?a bo nadedila v delu za pravi revolucionarni pokret. Zda j pa isti ljudje uče avoje a-gitatorje takole govoriti: Proletarec je prestar, treba je, da na* led I mlad list (Naprej). Nekaj naivnežev je zmerom na svetu, ki se dajo vjeti na lima-nice, in pomagajo slabi stvari, kakor so pred leti omenjenemu pokojnemu listu.
Pametni delavci se ne vjame-jo v take mreže. Brali bodo delavske časopise in revije, kajti le kjer je izobrazba, je moč in zdrava bodočnost.
Joseph Lever.
Iz severne Minnesote
Eveleth, Minn. — Marsikdo ai misli, kako to, da se John Ko-bi v Duluthu tako poredkoma oglasa v javnosti, oziroma ie dolgo aploh nič. On je eden najaktivnejših slovenskih rojakov. Slabo zdravje pa mu aktivnosti zadnje čase jako ovira. Muči ga revmatizem. Lani je moral ostati v postelji tri mesece. Dasi se mu zdravje vrača, ni še docela okreval. Želim, da se čimprej vrne čil in vesel v naše vrste.
Politično smo v naši državi v veliki krizi. Socialistično stranko so nam razbili med vojno. Po vojni je iz njenih vrst nastala farmaraka-delavska stranka. Skupine socialistov tu in tam (v bližnjem Duluthu, v Minne-apolisu in St. Paulu) so obnovile socialistične lokale, ki pa vsled neodrejenoati niso mogli uspevati. Vsakdo je hotel iti svo-jo pot; v klube ao sprejemali tudi ljudi, kateri so jim škodovali veliko več nego jim bi mogli koriatiti. Tako soc. stranka ni mogla več priti do veljave. Komunisti so se že od poČetka uriva!! v F. L. P. V lanski volilni kampanji so se delali, kakor da agitacijo za FLP oni vo» dijo. Reakcionarci so to dobro izrabili, češ, glejte, kako se bratijo "komunisti" in "progre-aivci". Ljudstvo je farnaer-la-borite porazilo; marsikdo je glasoval proti njim pod vplivom sovražne propagande. Kapitalistični tisk v Minnesoti je podpiral republikansko listo, ki je — kot ie poročano — zmagala na celi Črti. Našega govemerskega kandidata in druge farmer-laborite je časopisje privatnih interesov razglašalo za zaveznike komunistov in v dokaz je citiralo komunistične govornike m njihove časopise. Tudi so komunisti s svojo usiljivostjo F.-L. stranki res veliko škodovali. Očitno je, da ji glasov niso pridobili in po volitvah ae je v Farmer-La-bor stranki takoj pričela akcija, da se jih počisti iz naših vrst. Naj bodo zase, v avoji atranki kamor spadajo, se je razlegalo protikomuniatično geslo.
Ta stvar pa ni enostavna, kajti Izkazalo ae je, da je marsikdo, ki ae je izdajal do lanskega novembra le za člana
Farmer-pibor atranke, v resnici zastopnik kom. stranke. V F.-L. stranki so dobili razna od-borniška mesta, ki ao jim jih hoteli prošle mesece laboriti vzeti, a tudi onf imajo pristaše, časopise in organizirane skupine, oziroma celice.
Dne «7.-29. januarja se je vršila v St. Paulu konvencija Farmer-Lfabor Party. Kakšen je bil njen izid, mi ni znano, ker pišem to prej nego se je konveneija pričela. Vem le, da sta si oba tabora močno v laseh.
Med Slovenci po železnem okrožju ni posebnih aktivnosti. Kot smo že poročali, so volitve lanskega novembra poparile marsikaterega našega somišljenika, ker je pričakoval zmago farmer-laboritov, a ao bili poraženi. Tako so se mnogi temu primerno prilagodili, da ne bi kaj riskirali, bodisi delo, ali u-panje, da dele dobe, ali pa na kak drug privilegij. Prosvetna matica ima tu precej zaslombe v federaciji SNPJ in v nekaterih društvih tega velikega kraja, a v uradih so poleg naših somišljenikov tudi taki, ki mr-ze vsako napredno gibanje.
Kakih dvajset aktivnih na naši strani bi to razmerje lahko spremenili v našo smer, a neugodno je, da nimamo dvajset aktivnih. Skušajte jih pridobiti iz Chicaga. Ali pa naj se naročniki k tej razpravi iz Minnesote sami oglasijo. To ni za vse varno, kajti tudi pisec tefa poročila se podpiše le kot — Opazovalec.
V nedeljo 28. moja konferenca P. M.
Chicago, III. — Zborovanja zastopnikov društev in klubov, ki so pridružena k Prosvetni matici, v našem okrožju le poredkoma sklicujemo. Prihodnje se bi imelo vršiti dne 30. a-prila. ki pa je zaradi drugih prireditev odloženo. Tajnik Anton Garden ga bo sklical nu nedeljo 28. maja. Vršilo se bo v Slovenskem delavskem centru. Prične se dopoldne. Popol-drte je povabljen za predavatelja Joseph Martinek, ki bo govori! o vzrokih padcev delavskega gibanja v Evropi in o na-dejah, da se zopet dvigne in vrže kakršenkoli terorističen sistem. — P. O.
Prvomajsko sfarje v
Cbicagu
Soc. stranka v Chicalju priredi s sodelovanjem unij in nekaterih drugih organizacij prvomajsko slavje v pondeljek 1. maja v DougLas avditoriju na
50.	Kedzie in Ogden Ave. člani JSZ in drugi zavedni delavci rezervirajte si ta večer za udeležbo na tej prireditvi.
Prispevki za španske borce
XXX. IZKAZ
Callup, N. Me«. Joh.n Novak $2.00.
Chicago, ni. tt. 559 SNPJ $5; Kri-»tifa Tarpin $1, skupaj $6.00.
Cleveland. O. Nabrano an sbo<lu kluba *t. 49 JSZ $29.70; nabrano na »hodu kluba it. 27 JSZ $42.00, *ktipaj $71.70.
ClaveVand, O. Klub "Dolavcc" it. 2« J*S2 $2.00.
StrabaiM, Pa. Nabran« na shodu kluba it. lig JSZ $22.24.
Cleveland. O. Po 50c: Frank Kalin. FVank Smet In Tony Jcrki*; po Andrew Bozich, Joka S4rancar, August Kabay, Anton Skapin. John Kre-bel, Fiank Žagar, Frank Kaein, Frank Mnromor in Krist Marc; po lOc: Anton ToraAtf, Anton Ipav«*, Louia FV-trovčtf, Emil Stok o 1. Louia Zgonik. Neimenovan, A. PrcselJ, Frank Znl-darsič in Frank Kuoerof; Frank Su-bga 5«, skupaj $4.70. (Poslal Krist Marc.)
Skupaj v tem iakatu $108.04, prej-itVH izkaz $2,300.87, skupaj $2,409.-
51.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNlJftKO TISKARNO
Printing
l&l« N. HALŠTED STREET, ClflCACO, HJ
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Iz gostovanja v Chicagu
Detroit, Mich. — Bi\ je Smeren dan, ko smo se v soboto zjutraj U. marca odpeljali proti Chicagu, da vprirorimo komedijo "Venero" v korH špahftlih ldJalI>*ov in Proletarca. Vožnje ne bom omenjal, ker so po vzhodu v bistvu v*e enake in brez v<ake romantik*. Omenim naj le, da je vožnja v avtih pozimi zelo riskirana <tvar. kajti vremenski bogovi so v mesecu marcu zelo muhami.
Prvi neugodni vtis, od nosno pozdrav ogromnega čikaškega mesta, smo dobili v East Chica-igti v obliki z oljem nasičenega zraka od tamkajšnjih Čistilnic olja (refineries). Sodeč ,po napisih, imajo tam čistilnice vse večje družbe. Ko smo do*pali v dvorano SNPJ, nas je prvi pozdravil s svojim pristnim humorjem naš stari znanec Joško Oven. Povedal nam je, da so bili fantje že v skrbeh zaradi nas. Josko nas je potem vodil v Bergerjevo restavracijo, kjar smo se pokrepčali z dobrim domačim kosilom. Mr. Ber?er nam je nudi'! fzvr tno ;>o tre-žbo ves čas našega bivanja v j rhicagu.Poleg ffciTa vrač tje ima tudi gostilno in prenočišče. Mi ga vsem rojakom toplo priporočamo,
Prihodnja postaja je bil delavski center, kjer nas je Že pričakovalo večje število drugov. Je to prijazno poslopie z velikim vrtom in balincarski-mi a ejami. V njem so uradniški in drugi pro-tori Proletarca. Zdolaj je pa Slovenski družabni klub (točilnica) in splošno shajališče ondotnih rojakov.
F. (Nesen in M. Kant. Kratke nagovore so imeli Frank Zaitz, Chas. pogorelec in Filip Godi-na, dciim nam je Joško Oven v izb;>rno zasnovanem govoru podal sliko nesrečne Španije.
Po programu se je razvila v spodnji dvorani ipristna domača zabava in ples ob številni u-deležbi občinstva. Rokovanja je b;'o nič koliko. Komplimenta so leteli od vseh strani kot: He-lo "Bunka", helo "predsednik žrebcev" itd. . Med posetniki smo opazili veČino urainikov SNPJ, kot tudi vse aktivne io-druge in sodružice od blizu in dale*. Iz VVaukcifana sem nre-čal s. Peklaja in več drugih. Iz Ogle*byja Mrs. Kernz itd. V Chicagu živi tudi večje števio mojih ožjih rojakov iz icmžal-rke okolice ket: Angeia Zaitz, njena sestra Kristina Turpin in »e tretja, katere ime ?em pozabil. Dalie Minka Alesh, njena sestra Pavla Skavich, Jennie Knaffc itd. Rekli bodete: zakaj pa samo ženske? Toda le počasi — vse te ženske delajo v tovarnah ^amnikov in klobukov. V tej stroki so se izve ž bal o že v Domžalah, kjer so velike tovarne te vrste.
V prijateljskem razpoloženju se jeogla šala pesem za pesmijo, dokler ni napečila četrta ura. Tedaj smo pa pričeli odhajati — toda ne spat. Cesnik svetuje, da bi šli k Zaitzu gledati njegove slike. O. K. pravi Frank (mislil si je pa: da bi va* le vrag pocitral — krokarji ...), in šli smo. Slike smo le površno ogledali, dasi so prvovrstno umetniško de'ot po večini Peruškove. Tembolj smo pa nadlegovali Angelo (Mrs.
INDUSTRIJA, KI NIKOLI NE IZGUBLJA
& - v
Zaitz), ki nam je stregla s črno
Delavski center lastujejo klubi - kavo in arniki. Konečno naju s. JSZ, društva in posamezniki. j Udovich vendarle pregovori, da ("as je nag o mineval, aato! krevsava * njij^i na dom kjer <mo fpriceli s pripravami a« L6**	Ob tej priliki aa v
igro. Ob takih prilikah odpade navadno vse delo na eno ali dve osebi. Jaz sem imel dobro pomoč v osebi Angele Zaitz. Ona je skrt>ela za rekvizite, katerih ni bilo malo, dočim je hišnik A. Trojar uredil ecenerijo in pohištvo. Dvorana SNPJ je precej obširna, toda eder je posebno za večje pgre premajhsn. K sreči je treba za igro "Venera" le malo pohištva in sce-nerije, sicer bi imeli potežkoče. Upravi dvorane ipriporočam, da kupi db priliki vsaj šest enakih stolov za oder. da ne bo vsak drugačen, kot da jih bi voda
skupaj znesla. - -—---
Pričelo je deževati — slabo znamenje! Nas se je začela lotevati malodušnost. (čiligoj je dejal: Arduš, smo že v kaši!) Ali bo ves trud zastonj? V Detroitu bi v takem vremenu ne imeli nikake' omembe vredne udeležbe, vzlic temu, da mnogo več rojakov poseduje avtomobile kot v Chicagu. Sodrug Zaitz pravi, da so pričakovali na predstavo do 600 ljudi, sedaj je pa tudi on v dvomu. Ura je 7:30 v dvorani pa komaj 200 ljudi. Le nič obupati, nas tolaži Ange'a, mogoče se pa zgodi kaj nepričakovanega. In res, ob osmih je bila dvorana polna in ljudje so še vedno prihajali. Mogoče smo bili Detroitčani tiata privlačna sila, toda bodi že temu tako ali drugače, čikaško občinstvo je pokazalo, da zna ceniti dramsko u-metnost in da je kulturno zavedno. Izredno dobro je bila zastopana tudi mladina.
Sodeč po ra7»polo±enju in a-plavzu je publika vživala iffro. Smeha je bilo na koše. V prvem delu sporeda, so nas presenetile mladenke od JSF Junior Ouilda s svojim lepim petjem. Dalje nam je zapela s svojim ljubkim glasom mala A. Pluth, 4 Rdeči sarafan", dočim jo je njena sestra Josephine opremljala na harmoniko. V kupletu ' Železna cesta" sta nastopila
"Sova"
priredi
KOMMtT
V SOBOTO 20. MAJA
v dvorani S. N. P. J.
4 hientfo. III.
imenu celega igralskega ansambla iskreno zahvalim vsem. ki so nam dali sebe na razpolago in nam tudi drn/ače izbor-no postregli. Za svojo osebo pa še posebej Mrs. Udovich in Mrs. Justin Zaje. Obe sta iz-borni kuharici, zato ne vem. kateri bi dal prvenstvo.
čikaško gostovanje detroit-skih igralcev se je zaključilo v nedeljo popoldne v delavskem centru. Naš šepeta!ec M. Gregorich, ki je vedno točen, je v skrbeh telefoniral na vas strani misleč, da so nas čikaški gan^sterji *kidnepali" — pa ni bilo sile. Ker ni bilo še naših voznikov, se je zopet razbila prijateljska zabava, pri kateri je igral gravno vlogo s. F. Zaitz s svojim čudovitim "tenorjem". Ko so prišle naše "zvezde" s svojimi šoferji, smo se poslovili cd iprijaznih čikažanov, z zagotovilom, da se zopet kmalu vidimo.
Monotono je drvel nas avto rkozi pusto noč v nepregledne ravnine. Sempatja smo zasliia-li rezek pisk lokomotive, ali ro-potanje tovornega avta, dokler se nismo zopet ustavili na ledenih detroitskih ulicah. Drugi dan pa zopet v tovarno, kjer se je ponovila stara proletarska simfonija — strojev in kladiva.
Frank Česen.
Risar Cargill »matrt, J« j« civilna vojna v Španiji sa zgodovino sa-ključen«, in njene posledice so dobički municijske industrije (ee kupi In-banj. — Nad milijo* ljudi jn bilo * nji »bUik. Potroski M municijo »a bili - obeh tirani ogromni. Bliiu tri leta je, od kar sa fsiistične Horde napadle • pan kn ljudstvo, da fa vrle jo »pot naanj e duševno in ekonnmskn sui-noat. Dobiček žanjejo magnati, ki trgujejo na račun rloveikib življenj, in drugi iiboriieevelcl, — Avtor gornja risbe morda smatra, da jo knjiga zgodovino španske civilno vojno sakljnčena. Resnica jn, da njeno aadnjo poglavja ni Ao napisano. Kajti Ipanskn ljudstvo — četudi ta enkrat pogaieno, bo a borbo ta svobodo nadaljevalo.
Kampanja za "Cankarjev glasnik"
Cleveland, O. — Dolgo za-žt-jeni književni mesečnik "Cankarjev glasnik" je med nami. Nad poldrugo leto že nosi v prebujene vrste novo življenje, življenje duševne pobude in miselnosti in na tem polju izpopolnjuje vrzel med dose-
MrpOj ,iumf|3tt)ffiqnd ituifusj) je meso in kri, redni posetnik čitateljskega kroc«+n pridobitev za tiste, ki hočejo razglabljanja in s čitanjem pokrepiti svoje znanje.
Statum revije, najsibo leposlovno ali poučno, je visok. Pisana je v načinu In slogu ka-koršnega nam more nuditi edino le pisatelj, kot je Etbin Kristan. čujmo iz te revije razkošno izvajanje in oblikovanje, Kristanov novoletni citat:
"Odrešenje človeštva mora priti iz človeštva. Trpljenja o-tresti se morajo trpini. Dvigniti se' morajo ponižani. Verige streti morajo tisti, ki so vkova-ni. — Kadar človeštvo siare svoje okove, takrat zaplamti nebnih ogenj vsemu HoveAtvu in novo leto bo zapisano v zgodovini rodu.
Oj velikan, zavedi se) Trpel
si, garal si. hiral si in umiral, na Golgoto m) te vodili in križali te. Pa vendar živiš. In ti si r.vet. Tvoje slave mislijo, tvoje roke ustvarjajo. Tvoje je delo, tvoja je moč. Na milijone in milijone je drobcev, vsak za*e le prašek in pena, vsi skupaj največji hrust, najmogočnejša sila, nepremagljiv bojevnik, vzdržljiv zmagovalec.
Svet čaka da vstaneš. Ko dvigneš zastavo svojega edinstva, bo tvoj. Pred tabo se razpro-stre, da ga preorješ, poseješ, posuj eš s cvetjem in oplodiš. Tvoj svet, nov svet, svet svobodnega človeštva. opUmenje-nega človeštva "
Ali niso že samo te vrstice pravi literarni biser? 1'motvor uma in izražanja? Kje je najti močnejših besed, močnejše volje .po ustvarjanju in enaksga oblikovanja? In "Cankarjev glasnik" redno prinaša članke izpod peresa tega pisatelja.
"Cankarjev glasnik" še nima tistega čitateljskega kroga, kot ga zasluži taka revija. Boriti se mora s finančnimi težko-čami kot vsaka drU?a delavska publikacija, za to je razpisana kampanja-za pridobitev novih naročnikov.
Naročnina za nove naročnike je v ti kampanji znatno znižana. Za celo leto je naročnina $8, pol leta pa I1.R0. Kdor pošlje £1 za naročnino upravni-štvu, bo dobival revijo pet mesecev.
Naročnino je poslati na "Cankarjev glasnik", 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zastopniki «o upravičeni do 30 odstotkov popu«ta ali pa do posebnih nagrad. Pišite ipo pojasnila!
Cankarjev glasnik" je vreden naše podpore, čitajmo in naročimo si ga, s tem pomagamo na eni strani ohraniti dobro delavsko revijo in na drugi strani bomo sami profitirali.
Leo Poljiik.
BOJ MED CIO IN AFL PODPORA FAŠIZMU
(Nadaljevanje s 1. strani.)
vse socialne pridobitve, ker jih je končno odobrila tudi Brow* derjeva stranka? To bi bilo nesmiselno.
Pritisk na enotnost
AmeriAkemu delavskemu gibanju je enotna organizacija z enotnimi nameni danes skrajno potrebna. Kajti če ne bo zmožno, da se združi posvoji volji, ga bo združil kak diktator po vzoru "združenja" v Italiji in Nemčiji, Tla za fašizem postajajo tudi v Zed. državah bai vsled nesloge delavskega gibanja jako ugodna. Zato je dolžnost vsakega delavca zahtevati v unijah In kjerkoli od me-rodajnlh faktorjev, da dedujejo za zedinjenje unij, ki bodo le v tem slučaju tvorile mogočno delavsko zvezo.
DUCE ZAHTEVA KAPITULIRANJE FRANCIJE
(Nadaljevanje s 1. strani.) to % Etiopijo najvažnejšo zvezo in njeno pristanišče Djibouti. Italija ima vsled tega pravico zahtevati kontrolo nad železnico in prosto luko v Djibouti-ju. Ek strem ni fašisti pa zahtevajo, da naj Italija luko in vso francosko Somalijo osvoji, ker za Francijo zda j itak nima drugega pomena, kakor da vlada v p«ri*u z nio lahko ovira gospo daraki in kolonijalni raimah Italije.
Ultimatum — mir ali vojnal
Italija že dolgo pripravlja svetovno javnost na svoj obračun s Francijo. Hitler ji je v njenih aspiracijah zagotovil vso pomoč tretjega rajha. Pro-ro nedeljo pa je Mussolini prvič uradno iajavil, da ti živijen-ski problemi morajo biti rešeni tako, kakor je za Italijo "pravično". Dejal je. da je zdaj odvisno samo od Francije. Ce hoče mimo rešitev, dobro. Ce hoče jarek med Francijo in Italijo skopati tako globoko, da ga ne bo mogla več zasuti, bo to njena krivda in posledice bo ona trpela. To se pravi: Italija bo dobila, kar zahteva od Francije zlepa, če je vlada v Parizu pametna, ali pa s silo, če no-
če biti pametna. V rffmu so prepričani, da bo v slednjem slučaju »pomoijo Nemčije Italija itaagovalka na ce!l trti ki poražena Francija bo moraU dati Mussoliniju in Hitlerju ne le kar prvi danes od nje zahteva, nfego vse svoje kolonijalne posesti in na evropski celini bo o-krnjena ter nehala aa žmerotn biti velesila.
Monakovakl mir le maščuje
Ko sta se Hitler in Mussolini sestala s ChambeHainom in Da-ladierjem v Monbkovu, sta na-I tatlčno vedela, kaj namt ra\ ata. V svojem tajnem načrtu eta :mela že sklenjeno, da je čehoslovaške repi<Vike kopec, in al določila strategijo, katere pravilo je, da je boljše dobivati dežele zlepa, nego z vojno, ker je to cenejše. Toda danes naivna premierja v Parizu in Londonu plačujeta svoje zmote in njuno izdajstvo nad čehoslovaško Že s svojimi — ne več s tujimi posestmi.
Se več oboroževanja
Mussolini bo svoje zahteve Izvojeva' na en ali drug na^in, je poudaril pred množico fa£i-stov. Zato je potrebno, da si Italija vitje Ae več topov, r.ira-di še več vojnih ladij, več aero-planov, in da se jo popolnoma »nilitarizira, tudi če mora vsled tega izginiti iz države v*e, kar Ke imenuje civilno življenje.
aso je sfanatiziral za vojno razpoloženje, ker ni dovoljena opozicija proti militarizmu, konservativci in pacifisti v Franciji pa »o mu pripravljeni dati zdaj en, zdaj drugi kos, kakor bežeči potniki v ledeni Sibiriji, ki s* metali gladnim volkovom ko« za kosom mesa Iz sani, da bi jim utekli. Ko jim je kosov zmanjkalo, je bilo tudi po njih in njihovi vpregi. Kajti Mussolini in Hitler «ta se za trdno odločila, da morata Anglija in Francija izginiti kot imperialistični sili, nju pa naslediti italijanski in nemAki imperializem ter s tem zavladati nad svetom.
^Je konj že ukraden in hlev takoj za njim zaklenjen. Samo na ta način je namreč mcjgoče jaino in točno ugotoviti, da konja ni več v "štali".
Aktivnosti S. P. v čikaškem •kraju
Chicago, lil. — Na eni nedavnih sej socialistične stranke le bil za organizatorja v tem okraju imenovan Harry Flelsh-man.
Družabnega večera, ki ga je priredi a soc. organizacija v Slov. del. centru, se ie udeležilo priPČno Članov in članic. Navzoči so bili po*treženi z večer-lo, potem pa se je pričela dis-Ictvtifa. Pred edoval je Arthur G. Mc!V,w( !.
ailčna prireditev bo v nedeljo 2. aprila na južni strani inesta.
V nedeljo 19. marca je bil v Debsovl dvora.nl v poslopju unije ACVVU prirejen družabni večer v porast s. Hyman Šchneidu k njegovi 50-Ustnici.
I' IIIIIK D D E
KLUBOV
Jo fco Zo
| Tihotapstvo v "moderni dobi"
V Jtvgoslavij so oblasti odkrile organizirane tolpe *tlho-tapcev s tujimi valutami" in pa mašnike, ki so krstili jude za katoličane, ali pa jih sprejemali -v pravoslavno cerkev. To prinaša dohodke nekaterim, a ob enem razkriva novi "moderni barbarizem". Prav po ameriško kolektajo v Jugoslaviji tudi v "dobrodelne namene". Tako so v Beogradu nedavno odkrili "Široko zasnovano kampanjo kolektanja za slepce in "za vojne Invalide", Kot je o-btfaj pri nas v Zed. dnžavah, tako je tudi v Jugoslavija. Vlada vse strogo preišče ko hitro
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
m
ii
Socializacija
Naciii v Berllrtu so vzeli največji židovvki azil za stare in onemogle. Je to sijajno opremljen a» vod, v katerega bodo v bodoče smeli samo nad 80 let stari židje, ki bodo plačali minimum šest tisoč dolarjev •'vstopnine" in $200 na mesec za hrano in stan.
V i Irdečem setnamu so priredba
Uubov JSZ, konferenčnih organisa-cij in sncialittičnih kulturnih drv-Štev;
APRIL
CLEVELAND. O — Koncert soc. "Zarjo" in prvomajska proslava |du> ba 4t. 27 JSZ v nedeljo )0. aprila v
SND na St. Clair Avenue.
DETROIT, MICH. — Prvomajska prnrlava klubnv 114 in 115 JSZ s so-deiovar jenr> soc. pevskega »bora "Svp-botla" v redčijo 30. aprila ob 3. pop. v Slov. del. domu na Livornnis Avn.
DETRCIT, MICH. — Prvomajska proslava klnbnv 114 ta 11* JSZ in pevskega zbora "Sveboda" v nedeljo 30. aprila v Slov. del. domu na Liver-nois Avenue.
MAJ
CHICAGO, ILL. Pryoipajski proslava socialistične stranke v pon~ deljek I. maja v Deuglas Park avdi-toriju, Kedtie in Ogden Ava.
WAUKEGAN, ILL. — Majska pro-slava kluba it. 45 v nedeljo 7. maja v SND. <—- Govornik Jo»ko Oven.
CHICAGO, ILL— ICencort "Save", v soboto 20. maja v dvorani SNPJ.
CHICAGO. ILL. Konferenca klukov JSZ ir društev Prosvetne matice sa severni Illinois in Wisconsin v r-deljo 28. maja v Slov. del. cantrn.
JUNIJ
CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ in "Zarjo" v nedeljo 25. junija na Moiilnikarjevi farmi.
julij
CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarca v torek 4. julija pri Ke« glu v Willow Springsu.
VVAUKEGAN. ILL. — Piknik klu. ba it. 45 JSZ v nedeljo 30. julija. " CLEVELAND, O. — Piknik soc. ! kluba "Delavec" it. 25 JSZ nn Zor-nnvi farmi, Bradley Rd., Brookljrn, v nedeljo 30. julija.
AVGUST
Caronsburg, Pa. — Piknik kluba it. 11S JSZ v nedeljo 00. avgusta na Drerikovem parku V Strabane, Pa.
CIO zo enotnost
J. L. I^ewisov tajnik Ralph Iletzel Jr. je Chas. Pogorpleu odgovoril na pismo eksekutive JSZ, da odbor CIO resno deluje za uapoetavitev solidarnosti v ameriško linijsko gibanje in se nadeja, da bodo sedanja pogajanja med C!O in AFL uspela. '
' . ----oktober
Charlie Chaplin diktator chicago, ill. — dramska pmd.
stava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 29. oktobra v dvorani SNPJ.
Komedija, ki jo režira Charlie Chaplin in Ima v nji vlogo "diktatorja" (tip vfoge je Hitler) je zanimiva stvar, pravijo tisti, ki so jo že videli. Nesreča ie, da stvar ni komedija, kajti Hitler je resničen diktator.
Zbornica po strokah
Ita-lia je dobita nov parlament. Zastopniki v njemu so izvoljeni po strokah, to je, vsak sloj prebivalstva voli poslane? izmed sebe na podlagi svoje važnosti in Številčne moči. Kandidirati so smeli le tisti, ki jih je imenoval, ali pa odobril vrhovni odbor fašistične stranke.
(Nadaljevanje s 1. strani.) bo menda malo kruha iz te moke, kajti vsaka izmed teh dežel hoče pakt sebi v korist ne-gledo na druge. USSR so te dežele vzlic temu jako nevarne.
Sovjetska Unija ima zdaj nad 170,000,000 prebivalcev kakor ugotavlja njeno zadrije Ijifdako štetje.
UMWa ima težave ohraniti pridobitve za premoga rje, ki »o v sedanjih razmerah sicer majhne največ vsled njihove nestalne zaposlenosti. Družbe zahtevajo znižanje mezde pre-mogarjev, XI je nizka tudi če bi bili stalno zaposleni, še veliko bolj mizetnč pa so njihove razmere sedaj, *o večina premo-irarjev dobi priliko delati komaj povprečna dva dni na te-tt*n skozi celo leto, če sploh toliko. V tej industriji je prizadetih tudi veliko slovenskih delavcev. Svojo mladost so puatili vso v rovih, zdaj, na starost, pa — kam naj gredo?
Angelo ŠSrtoloma.i v
Ita'i ji je v pastirskim pismu priporočil mladim fantom, naj se u*e irakoplovstva, da bodo varovali tvojo (fa*i**ičrto) domovino. Cndovita kooperatija katoliške cerkve v Italiji « Mussolinijem je zapopadena tudi v tem, da ae dobili vsi vojni kaplani In Župniki navodila, kako
učiti ljudi za obrambo proti napadom z zraka, in mladina pa je dobila cerkvene nasvete, kako navdušiti starše, da branijo sebe in njih z vsemi svojimi sredstvi in sebe pa posebno s—-plinskimi maskami.
Osvajanja so lepa stvar posebno, kadar se jih proslavlja V paradah. Ampak Nemci so po pijanosti zmag izvedeli, da »o jim davki povita ni povprečno 25 odstotkov. Geslo nacijev je še zmerom, "topovi so boljši, nego maslo".
Francija in Atiflija hočeta mir. Mir ta vsako ceno. Dajeta ga Hitlerju In Mussoliniju res za vsako ceno, ampak samo na druge stroške. V vojno z njima se spustita šele, če sploh, kadar bodo predloženi tudi njima računi. Slaba politika sicer, ampak med kramarji zmerom o-pravičljiva.
Charlie Chaplin — dober ko-medijont in tilgiovec, kuje film na račun diktatorja Hitlerja. Slednji je Chapllnu podoben po mustafah In po postavi.
Židje v Nemčiji Ml imeli sijajne socialne ustanove, enako drugod, kjer zdaj gospodarijo naciji. VzHi so Jim jih — torej jih oropali,.kakor Če kdo ukrade prodajalcu čaaoplsv na stojnici položene cante, od Jtatfcrih je prav malo njegovih.
Slovenske knjige
Starokrajski viri ugotavljajo, da je leta 1937 izšlo 282 slovenskih knjig, izmed teh 37 "v tujini". Izvirnih del je bilo 2«9 in 34 prevodov.
Število slovenskih časopisov se je lani dvignilo za 23. Isti vir trdi, da je vseh skupaj 231.
Jugoslavija ne zaostaja
Vlada v Beogradu je priznala generala Franca za vladarja Španije 28. februarja, torej nekako ob istem času, kakor Anglija in Francija. Neuradno je Beograd priznal Francov režim v Burgoftu že dokaj prej.
IIIMMHHIIIMHHHH
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK J
-PROSVET A" i
Stana aa eoln lato $6.00, pni lata $3.00
Ufttantvljajte nova drufttva. Deset članov (le) je treba m novo druitvo. Naslov r.a list in ta tajništvo j«:
1687 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
Va

m»>i>m>hmmiim
NOVEMBER
CHICAGO. ILL. — Koncert "Save" v nedeljo 26. novembra v dvorani SNPJ.
CLEVELAND, O. — Koncert soc. Zarje na Zahvalni dan 30. nnv. v SND na St. Clair Ava.
DECEMBER
CLEVELAND, O. — i*)n»aa v«se|U ca kluba it. 49 JSZ na boaični dan 25. decembra v Slov. del. domu na Watnrlon Rd.
CHICAGO, ILL. — Silvestrova ca-bava kluba it. 1 dne 31. dec. 193» v dvorani SNPJ.
1940 MAREC
CHICAGO, ILL. — Priredbi v korist Proletarca v nedeljo 4. marca v dvorani SNPJ.
JUNIJ
CHICAGO, ILL. — Piku'k v korist Proletarca v nedeljo 30. junija na Keglovom vrtu v W i 1 lo w S pr i n gs u.
Ste naročnino na "Proletarca" že obnovili?
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair Avn., Cleveland, O.
Fino pivo, vino in žganje. Vsak pe« tek ribja večerja, ob sobotah ko. koftja. —- Finp postrežba. Dobra godba.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 261 h Street
Tal. Crawford 2212
At 1858 W. Cermalc Rd
4:30—6 ;00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 Wednesday and Sunr!ay by appointments only Residence Tal.t Crawford $440 If nn answer — Call Anstin 5700
HIIHHIHIIIHHIHHI'
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
MMMt>>»M>>M»lMMH
liii	■ ■ mm ifeia m i ■ g *~¥T
■	Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, * " Ciceru in Berwynu.	"
t Purkvicn Lanndrt €0»!
d	"m
1 FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika J
I . Fina poatreiba — Cene zmerne — Delo jamčeno ■
■	Telefoni: CANAL 7172—7173	' J 1727-1731 W. 21 at Street CHICAC.O, ILL. Jj

_ - - • - ------^^


>,*J A. -M,^, Ifcfe JLlS 'VLJ^Jk.
A Yugo»Iav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTH
NO. 1646.
Publithod Weokly at «301 3«. Lava4aU A v«.
CHICAGO, ILL., March 20, 1939.
VOL. XXXIV.
A Blow At Organized Labor Throughout The Whole World
Destruction of the labor movement in Germany, Italy, Austria and now in Czechoalovakia spells no good for organized labor throughout the world.
In every one of these four countries the biame for the destruction of the labor movement can be placed on the work-ers* own doorstep, for in each of these countries events moved much along the same lines — the vvorkers disaigreeing. fighting amongst themselves, and unable to unify there strength for ef-feetive united opposition when the common foe, fascism, pre-sented itself.
In our own country today the labor movement suffors from the same ailmente in spite of the fact that we have experiences of these other countries from vvhich to learn. And, let us not fool ourselwe« with the idea that vve are removed so far from the European dietators that vve have no serious cause for worry.
More imperative than ever is the need for unifying our ranks and effectively vvarding off every attempt the fascist and nazi groups here make for recognition. Through strength-ening our ovvn ranks in our ovvn country first vve can best help the organized labor movements in other countries, vvhich today are forced to exist only as underground movements.
( oniumer i\»tes
Issued by Counsel Division A. A. A.
DON T BE FOOLED BY DIET FADS
If you muit re<hice, don't believe any claims that a cure-all medicine can do the trick for you, advises the Consumers' Counsel of the Agricul-, tural Adjustment Administration.
Dieting fads are legion, but the trou-ble vith most of them ia that they are }uat fada. AH high-sounding acientific claims about a diet or so-called "reducing agent" ahould be checked vith your physician or an expert dietkian.
One of the more common fads ia that sugar ia a reducing agent, aetu-ally "burns up" fat. Nothing could be further from the truth. Sugar adds calories—and veight—at an excep-tionally high rate.
The reducing diet of bananaa and skimmed milk — the so-called "John's Hopkina diet"—ia one of the better dieta, but is aafe for a short time only. Normally healthy peraons can safely try this diet for 10 days or so, but no longer if they want to avoid vitamin deficiencies.
Whatever your reducing diet, remember that to be safe for your health, it must keep a proper balance of protein, mineral«, and vitamina.
Moderate exercise and a moderate reduetion of daily conaumption of calories are the only sure and safe way to reduce, dec la res the Counsel.
The first step in any reducing diet program ia a visit to the doetor. Let him check up on your physical con-dition and follow hia advice to the letter on what to cut down on and vhat to keep in the diet.
The limit that any normally healthy person should reduce and stili keep on the safe aide of the danger point* is 2 pounda a week.
BUY GOVERNMENT GRADED EGGS
Egg supplies svell vith spring, and ceonomy-minded consumers take ad-vantage of the k>wcr priče« to build
up the famtly diet vith this nutri-tional food.
It is at this time of the year that egg pricea are lowest and egg quaiity generallv highest, according to the Consumers' Guide, publication of the Consumers' Counsel Division of the A. A. A.
You vili get even better buys if you select Government-graded eggs.
Eggs graded by experta of the Department of Agriculture have a se a I on the carton which gives the grade, name of the eggs and the date on which they were graded. Some dia-tributors vo!untarily plače on the car-tons "not to be sold after (date)."
The eggs that go through Government inspectors' hands are sold under 4 grades:
U. S. Special—the kind to buy for convaleacenta. Rarely sold in retail marieeta. May be marked "Retail Grade AA."
U. S. Extra—top grade in most markets; satisfactory for breakfast eggs; may be market "Retail Grade
A."
U. S. Standard—satisfactory for cooking and eating if sold under saals authoracd by the Deoartment of Agriculture, must be marked "Retail Grade B."
U. S. Trade—suitable for eooking and especially for preparing dishes where egg flavor does not count much.
Grading of eggs by the Department of Agriculture is done only at the re-quest of shippers and marketing agencies. Egg grading service will be given to any egg dealer villing to pay the small cost in vol ved vherever STaders are stationed. The cost aver-Hgvn *U»ut one-fifth of a cent per dozen.
Some States also Brade eggs. You can easily find out if there are such lavs in your State and check up on the meaning of the State grades.
MINERS ASK PAY RA1SE
T
N«w York.—A alx-hour day, wage increaae* of SOc a day, vacationa with l»ay and a guarant«« of 200 working
days a year were among the demands presented by the United Mine Work-ers of America, as negotiations opened with the Appalachian soft-coal opera t ura.
Some 400 rcpreHcn tati ves of the minera and operators gathered in the baJlroom of the Biltmore Hotel for negotiations for a new contract to rcplace the one which expirea on March 31.
Walter L. Robinson, a Cleveland operator, -vaa olected chairman of the joint cofif«r*nce and Thomaa Ken-nedy of th« lTMWA, secretary. Prea. John L. Lcwis of the UMWA introduced Vicc-President Philip Murray, vho read the statement of policy adopted by the international policy committee of the UMWA and cx-pluined the union demands.
OPERATORS WANT CUT
Tne operators countcred with a proposal that diacusaions begin on the terms of the agreement that expir«d in March, 1937, under which vages vere 30c lower than the preaent scale. Charles 0'Neill, their spokes-man, argued that the minera' demands would mean a large increaae in costa, vhich the industry could not afford.
Lewia replied to 0'Neilla argumenta, declaring that the proposed vage increaae would not increaae produetion coats by 66c a ton, aa 0'Neil contendcd, but only by 2Tc a ton.
McDOVVELL, SOCIALIST VVRITE-IN CAN01 DATE FOR MAYOR
Chicag«, IIL — Socialista oI Chicago have launched a vrite-in campaign and have nominated Arthur G. Mc-I>owell, aeting executive secretary of the Socialist Party, for Mayor of Chicago in the city eleetion April 4, on a protest platform, it was announced last week.
In a statement released by the Campaign. Committee it vaa charged that, "the Socialiat Party ia barrad from th« ballot as the resuh of the bi-partiaan undemocratic eleetion lav, vhich requires 73,000 signatnres of votera not prcvioualy aligned with either Republican or Democratic par-ties. Not even the Kelly-«Nash ma-chine could meet this requirement, if it had to."
At a very good meeting of Branch 1 JSF, last Friday many of the leaf-lets which the Campaign Committee has prepared for diatribution could have been passed out had the organ-izer been present or had he aent them there beforeha nd.
REFLECTIONS
Roymond S. Hofses, Editor Reading Labor Advocate
SOCIALISTS HAVE ALWAYS maintained that the manner in vhich a gvneration makes ita living ia what determines how that generation shall think and act.
That's the "lav of economic deter-minism." However, and unfortunat-ely, most people find auch atatementa dry and meaninglesa. It's much more fun to listen to thoae who do understand berate Socialista aa "craaa materialista," as "atheiata," etc., etc.
Ali right, let's talk about some-thing new. Let's U)k about faacistn — and mention Socialism merely aa an afterthought. Surely, even aport fans and regular readers of the fun-nies ought to want to know "how come?"
#
FIRST, LET me discUiin any satia-faction vith the vay things are ahap-ing up in totalitarian nationa. But second. I want to aay that faaciam ia a greatIy miaunderatood phenomena.
Fascism ia not doaing kickers with castor oil. It'a not hounding Jewa. It's not the paganiam which some in-fluential Nazis have espoused. Thoae things are incidental but not funda-men ta L
Fundamentallf, Ukiik is a collcc-»ivi«t form of NCMtj.
It ia the kind of collectivism which can logicnlly be expected when the peopJe lack the nece<taary initiative and intelligence to do their own col-lectivising. As it has happened, when th« collectirisfng is done from the top by the people vho hold fast to the purpos«> of preserving a profit ocon-omy, not only the inanimate national reeources of the nation — milla, mineš, factories and farms — are brought under government control, hut the people ae we!l are to controlled; human beings, too, are collec-tiviaed bv fascism.
the source of sustenance. The de-scendants of the people vvho raised their own flax on their own farm, spun their ovn yarn and wove their ovn cloth and made their ovn ahirts under their ovn roofs nov vear gar-ments and eat food and live in house« vhose produetion requir«s th« collec« tiv« labor of millions of peopl« in ali parts of th« vorld and the investment of more dollars than one man could possibly amass.
Economically and induatrially ve ar« collectiviied. SociaUy and psy-chologically ve stili ar« individuals. So vhat! Why, so v« muat change our vay of life—our thoughta and aetiona—to conform vith the nev conditions under vhich ve have come
to make our living.
*
FASCISM IS THE kind of adjuat-ment vhich is made vhen the change is »ot done intelligently and by the people themselves. It cannot tolerate democracy. It enslaves and regimenta human beings to the all-poverful atate. That'a vhy ve Socialiata are opposed to fascism even though ve have alvays pleaded for .a collective economy.
And that's vhy Socialists make their appeal to the people instead of to rulers. We don't need to argue for the change itself.' Thafs coming; it vili be forced upon humanity by the pressurc of oconomic circvnutances. But ve do vant to make th« change from the botom up, so that civil lib-crty viU not be sacrificed and de-moera<»y vili not ho nlaughtered as has been the caae in faaciat nationa.
Say vhat you vili againat the dietators, they ar«> at least a horrible object lesson of vhat happens to a generation vhich cannot and vili not keep pace vith the march of events. People vho learn vhat the les^on #	teachcs vili rnderstand that the
choicc is betveen tbe collective slav-I AM BKAK1NG hejmly upon that j «ry of faaciam and the collective in* vord, "collective," because it des- | d ust nai dcmocracy of SocialUm. cribts a proces^ vhich even Socialists have been advooating for a long time and vhich, nn varying degrees, has been
%Vill Soldiers Folloss I . S. Ilolhu \l»i oa«|y
By SCOTT NEAR I KG
LABOR
(AUTHOR UNKNOWN) I've builded your ships and your
railroads, I've vorked in your factories and minea.
I've builded the mads you ride on. I've crushed the vild grape for your vines.
I've vorked late at night on your gar-menta,
I'vc gathered the grain for your bread.
I've builded the house that jrou live in, I've printed the books that you're read.
I'vc linkcd the tvo great oceans together,
I'vc spanned your rivers vith stcel. I've builded j-our towering sky-
•erapers, And also your automobile.
I've gone out to vreeked ships in the
life-boata, When the storm loudly eried for its prey.
I've guarded your home from
maraudera, I'v« turned the night into day.
Wherever ther«'s progress you'll find me,
Withont me the vorld could not live. And yet you vould seek to destroy me,
With the meager pittance you give.
Today y<w may grind me in slavery, Yon may dietate to me from the throne;
But tomorrov I throv off my fettera,
And am ready to claim vhat I ovn.,
I am ma«ter of field and of factory, I am mlghtv and you are but fev. No longer I'll hov in submiasion, I am LABOR and ask for my due.
Hershey Workers Vote Affiliotion With International Union
The Rakers' Journal, official organ of the bakery and confectionery vorkers' international union of America, made the following an-nouncement last veek:
Organized labor in general, but especially the memberahip of our International Union, vili be enormoualy interested and elated to knov that the eleetion of the Hershey Chocolate vorkers, held by order arvd under supervision of the National Labor Rc-lations Board Friday, March 10, by a large majority decided in favor of affiliation vith our International Union.
Three Million in V. S. Completely Ulite rate
Lack of proper educational fa-cilitiea, especially In the South, has kept 3,000,000 people in the United States completely illiterate, and pre-vented 12,000.000 others from learn-ing to read veli enough to understand a nevspaper. "These figures vere brought forth last veek by Dr. Frank P. Graham, president of the University of North Carolina, in an address to Nev York City College teachera.
Graham urged passage of the Federal aid-to-education bili, nov pending in Congress, as a method of remedying the situation. Farming areas, the university president point-od out, are particularly hard hit by illiteraev; In 1030, the farmera, vith » per cent of U. S. income, had the task of educating .11 per cent of the ihildren.—Industrial Worker.
Criticizes Removal Of Aliens From WPA Rolls
(The follovring item ii taken from th« Let t ers to The Editor column of tke Cleveland Prea«.
—Editor.)
To the Editor of The Press:
The WPA is purglng its rolla of imm igran U vho have failed to ac-quirc American citiaenahip, and aome people evidcntly believe every good American should applaud thia. Why keep aliens on jobs vhile many good Američana cannot find employment, seems to be their argument. Kick the alicn off WPA rolla and out of private employmcnt, and ve*ll be saved, our troublea gone.
It seems to me that these people are just aa thoughtless as th« man vho said he's against Fascist, Naši and Communist dictatorship yet proposed that ve create concentration camps for those Američana vho advocate abolishment of our democratic form of government. A democracy vith concentration campa!
It is not my intention to try to find cxcuses for those immigrants vho hav« failed to apply for American eitioanahip. Personally, I believe that «v«ry immigrant oves it to himself, hia family and thia country to become naturalised at the earllest opportunity. Yet many of them have not done so. Why? Ignorance and in-difference doubtlessly have played their part, just aa fear of official red-tape and other factors. Anyvay, It cannot be explained in a fev vords. And vhst I vant to emphaaixe in the first plače is just this:
These people vho are novr losing a chance to vork for a living because they are not American citiiens are honest people vho are villing to vork to earn a living for thems«lv«s and their families, most of them have lived here the best part of their lif« — lived here and vorked in American industries—and they helong to no oiher plače on earth, they have built their hotnes here, and they are fathera and mothers of American-bom and American-raised young men and vomen. They ar« also human beings.
One need not be an intellectual giant in order to see the injustice of this un-American purge, and that this vili not solve our economie proh-lems. Residea, It spells danger. Hitler started vith Jevs! — Ivan Jontet.
lately been adopted in ali aections of th« vorld. net excluding even our ovn United States.
When a vorker ia sent to a Naai labor camp he is coUectiviaed. But ao ar« th« boys vho join up in OCC camps and th« in«n vho vork ou WPA jobs.
There ia, «f course, an important diff«r«nc® in the tvo forms of collectivism. The difference ls that in Nasi-land vorkers are subject to the forces of a human, political autocrat. In our ovn country he ia forced to accept human cellectiviaation onJy b)* hunger itaelf. Workers can complain, they can even eote, in America.
But In spite of the fact that political democracy stili obtaina on thia aide of the vorld, ve are constantly going de«per and deeper into a syatem of
material and human collectlviam. «
NOW FOR THE ansver to the qu«ation. ,4hov com«?M
The ansver is that even thoae people vho cannot understand the lav of econontic determiniam are obedient subjeets to that lav. We ar« coll««-tioMng kccasM w« kav« devrlopod te a point wh«re w« moli« our liviag eollo«tively.
Socialista no longer need vaate many vords about th« evila of com-petition. Real competition has disap-peared on most important fronta. And free competition is the founda-tion stone upon vhich the private-profit capitaliat system vas built.
But th« family farm is no longer
Chicago Guild Strike On Hearst Continues
C h ii *go, III.—The firat step tovard ending the 15-veek-old strike of the Nevspaper Guild members against the Chicago Evening American and Herald A Examiner vas made vhen formal negotiations tovard settle-ment vere begun last veek.
The offer to negotiate came from Harry Koehler, Examiner publisher. in a telephone call to Harry Wohl, CNG president.
"This." said Don Steven, CNG ex-ecutive secnUiv, "repreaents the first affirmative aetion by the man-agement in response to our aUnding request for strike settlement negotiations."
Buttle eries resound through the avenues of Washington. Republicana dcnounce Democrata and the leader of the Democratic party ansvers hot-ly, vith epithets like "boobs" and "liars." What ia the rov about?
The American people knov very little ahout international politica. With a fev notevorthy exceptions, American nevspapers treat international nevs as of no real significance vhen compared vith football acores, priie fight return«, police court scan-dal and the lateat gossip from Holly-vood. Consequently, foreign affaira are more or lesa of a sealed book, ex-cept for the fev who read and study the subject outside of the daily preas.
Two Foreign Polici««
Professor Schuman, in his vork on "International Politics," vrites that there are tvo traditional U. S. for
iHlamls and ita proposal to fortify the i.'lu!)d of Guam, vhich liea directly under the Japanese archipelago, muat cotnpel it to participate actively in any struggle for the control of the Pacific.
American intereats in Europe are even more important. The United Kingdom is the large*t single pur-chaser of U. S. exports. Canada is second, France fourth and Germany fifth. America'* biggest customers are in Europe. Theie are also heavy private investments and large unpaid var debts. European developmenta are a vita! part of American public life.
Dollar Diplomocjr
The big noiae in Waahington is far from the point. If President Roosevelt did not say that the firat line of American defense is in France, he
eign policies. The first is the doctrine n?ight cerUi"ly have done ao becauae
of isolation. The second ia the Mon-roe doctrine. Isolation meann staying at home and tninding our ovn business. The Monroe doctrine meana, in its latest phase, building a defense barrier around the Americaa.
The Monroe doctrine is not isolationist. Quite the contrary, it took Secretary of State Hull to Litna carly in December and led to a fierce con-troversy betveen representatives of the United States, vith the backing of the Caribbean countries. and the representatives of Argentina, sup-ported by Brazil and Chile.
Rivolr? Witk Garatajr
Recent attempts of German business concerns, assisted by the Ger-
the statement is entirely true. The U. S. ruling class is engaged in an aetive campaign to line up American re-aourccs and American manpover for the defense of the British and French empires. In such a struggle, the French frontier is obviously the firat line of defense.
Dollar diplomacy haa led American business and political intereata into every important market and every important inveatment field in the vorld. The isolation talk ia political bunkum. The U. S. ia today the second largeat investing nation and the second largest trading nation in the vorki. It has the greatest pro-duetive power of any single nation and an immense reservoir of man-
man government, to penetrate the | po ver.
Latin America market have met vith fierce economie and political reaiat-ance from U. S. politicians and busi-nessmen. The var for Latin America trade vas never more strenously vaged. U. S. representatives are, as usual, in the thick of the battle.
As the imperialists move tovard the ncxt vorld var, they realize that the support of the U. S may again prove a decisive factor, as it vas in the 1914 blood-bath. Roosevelt, as an efficient and highly intelligent spokesman of American ruling class
The United States is not practicing isolation in the Far East. On the con- i intereata, is doing his bit in 1939 as trary, it« centrol of the Phillippine j Woodrov Wilson did his in 1916.
ARCHLIOHT1 "
Donald Lotrich
illlllllhi.
»lil!
ISazi Seizure Refused ! V. S. Recognition
In a formal note sent to the German embassy by Aeting Secr«tary of State Sumner Wells, in ansver to the Commun!,t7fo^^^ German statertent that the German ty nnd nU who wpre not in ^^nt re.ch has takon ovor control of the!wilh lhc Strnit declaration, blamed
Branch No. 1 J^F. held its regular i rsset. Every Communist is aetive. monthly meeting at the Slovene La- Most Socialists are inaetive, and ali bor Center laat Friday night. Follov- the drudgery through vhich the Par-ing the meeting, ve discuased the t> has gone has left a lot of luke-trrnds in the Socialist Party. It is warm and inaetive comrades. only natural that some of the com-	*
rades are disillusioned over the dis-integration of the Party. AH theae years they have vorked and carried on in the hopcs> that they vould build a strong movement. When it is time to reap some of the harve^t, ve have hardly any Party left and vhat is left of the Party is so badly battered that it vili rcquire a lot of cnergy to recoop its forces. Some of the comrades vere inclined to blatne the
government of Bohemia and Moravia
the Militanta foi the break-up of the
under a proteetorate decrce, it vas , Pnrty. Arvd vhile it »s true that the
plainly sUted that:
'The government of the United States does not recognise that «ny legal basis exist* for the status ao in-dicatcd. Nor has our government recognized Gcrmany's seizure of Memel
The greatest glory of a frec-born people is to transmit that freedom to i their children.—Havard.
n
BOOK OF THE MONTH
H
Mil ita nt« vere reaponsible to some extent for vnat followed the 1932 Detroit convention, and the subse-quent rccruiting of ali radical element«, the aqualibrium of the Party vas further offset by the Vithdraval of the so-called old guard. True enough, the Trotskyites vho joined the Socialist Party in the past fev yenrs, did more harm than good so far as the organization is concemed. Furtheimorc, those in reaponsible pesitions ccrtainly did not manage things properly. But the greatest blov to the Socialist Party came from Roosevelfs Nev Deal. While the Socialists aKvays talked about unem-ployment insurance, unionization, cooperation, etc., the Nev Deal administration because of their pover, vas able to actually put some of these to vork. Unemployment insurance, WPA, the VVagner Act, the TVA, and other similai program-*, vhile they have only a semblance of Socialiat thought in them, never-
It is my opinion that the vorking class vili have to unite under one ban. ner if they are to achicve the purpose for wh»ch they strive. By that I mean, that some day the rank and file Communists and Socialists vili form the nucleous of an aetive, claas-conscious, ui:d honest radical movement, for, the Communists are vorkers just as vc Socialists. Our interests are iden-tical, therefore. Such unity may not come in our da.v. Perhaps, such re-act.ionarv forces which are behind tho Hitler regimc vili force the vorkers to unite into one mass organization. Thus, despite cvorything and every-hody, there vili be no outlet for the Communists and Socialists but to unite. At present, ve haven't much to ndd to such unity. Hcnce, the Cr.mmunists have things pretty much their way among the vorkers, but as the situatirn clears and our comrades realize and understand that lhey must become aetive, ve may yct regain for the Socialist Party some of the prestige and influence it had in the past.
« -
This subject vili be discussed further at the next meeting of Branch No. 1 to vhich ve hope aH of our comrades vili come. Wc believe thcy nre cxceodingly informative, these discussions, and the vievpoints are exceedingly intereating. From these discussions ve may yct evolve nev
life and a plan to carry us through.
«
Vcry* little has been said about Oscar Ameringer's American Founda-
diicction and the people took to them. VVhcther ve vant to admit this or not, the fact is that the Nev Deal has performed just enough of this charitable vork to upset even a good many Socialists, not to say anything about people vho vere only sympa-thetic to the Socialist Party.
Whetker the fooee-atep vrill lead to povtr or rumation 1 * for German? only time wt|| teli.
^^	action.9 .lho	Ition 'or Abundance. It is interesting
to note how people throughout tho states received this plan. It might not be sound theoretically, and it may be off balance in many places, but the point in the whole matter is that people viU be attracted to the pro-position much more readily then if ve give them some hard misunder-stood proposals. No doubt, a lot of The Communists have changcd their i will come out of this orgnniza-tactks and policy just as often as the I tion They vili vhip together radicals vlnd changes its course and have tied ! nf *U huP!* «n(i »hades and thus vield their tail to the Nev Deal kite. Th«y	political pover to elect people
stili perslst in double-croaaing thV i	to their idea of abundance.
class-conscious vorkers and play ali	thought behind the vhole idea is
ends against the mlddle just ao that to utilize the man-pover and the
they can gain s.vmpathizers and mem- | physical properties and abilities of bera. 1 am not ao sure that their aeta I	i j
are altogether vrong No doubt. thev j lH<' counily in order to 8ecur* foT follov the policy of doing ev«rythinK c"ch clt'*<'n • l»rger retum for his ot anvthing juat ao they succeed. In l»bors and an abundance of the other vorda, hov you get there ia not i things he re^uires. After ali the
srz? £ "d^TCTuS ^ rr T ^ -th-
the Communists most often be dis-, H,ime M th' lhou*ht of the SocialisU, honest, that they have to dodge the •'^•Pt th«t ve have an exceedingly laaue, that they have to diaailluaion I difficult obatacle for the average their follov«rs. but they do have one individual to surmount in Socialiam.
UL l.i _ ..
■■■..k*
»	.....v j:,

i-- J	■■ _t__ ■ M %
................................. I......a II
i ...... ^MMii^sfellTI	—