Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena : Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 1 mik Leto Vil. - Štev. 27 Gorica - 7. julija 1955 - Trst izhaja vsak četrtek KRIŽ KRISTU /N PA Živimo v eni najbolj razburkanih dob svetovne zgodovine, dobi zmed in preobratov: Dan na dan nam zvenijo na uho grozeče besede: versko preganjanje, vstaja, gospodarska kriza... V tej zmedi in stiski se javlja človeštvu vse polno prerokov. Skušajo rešiti svet; toda rešitve ne morejo najti. S svojim delom le še bolj silijo svet v zmedo. Katoličani pa vemo, da je v naših rokah edina rešitev! Križ Kristusov, ki ga papež, vidni poglavar Kristusove Cerkve, dviga visoko v zrak, nam je znamenje in poroštvo rešitve. Skoraj dva tisoč let ze vrši Cerkev v tem znamenju poslanstvo miru in ljubezni. Čudovita dela so bila ustvarjena v tem znamenju: stari, srednji in novi vek so nam jasna priča. Nikdar in nikdar pa tudi niso mirovale sile pekla! Neprestano so napadale križ, to znamenje Kristusove moči. Danes pretresa eden najhujših bojev med križem in satanom nebo in zemljo. Brezbožni komunizem s svojimi naivnimi pomočniki gre v boj proti križu Kristusovemu. Meče krize^ iz javnih poslopij, požiga cerkve, castilce križa preganja, zapira v ječe, tira na prisilno delo in mori. V tej krvoločni satanski borbi proti križu mora biti naše srce polna ljubezni in usmiljenja do trpečih bratov. Morda jim kdaj upada pogum, da bodo vzdržali ob takem nasilju. Naša dolžnost je zato, da jih podpiramo z molitvijo in da vpijemo v svet o krivicah, ki se jim gode, ker sami tega ne morejo in ne smejo. S trpečimi brati trpi tudi naš skupni oče — papež. Namestnik Kristusov je, vidni poglavar svete Cerkve. Njemu veljajo besede »Peklenska vrata je ne bodo premagalita, n Jaz ostanem z vami do konca sveta«. Zato imejmo zaupanje kljub težkim časom in zmotam, ki hočejo imeti zadnjo besedo. Že mnogi so skušali premagati križ in Cerkev. Mogočne sile so se zarotile, da morata izginiti iz sveta. Toda diktature so prešle, tirani so postali prah, a Cerkev stoji nepremagana, križ še oznanja vero v Kristusa, papež še opozarja svet pred zmotami in brani resnico. Dobam težkih preganjanj so sledile dobe novega razcvita. Ponosni bodimo na občudovanja vredni pogum Kristusovih namestnikov, ki so ga pokazali v vsakem boju. Ponosni bodimo na Pija XII., ki neustrašeno stoji na braniku ze poldrugo desetletje. Njegov apostolat besede je neizčrpen, vsakemu m ob vsaki priliki daje smernice za zmago resnice nad zmoto. Pa tudi to je značilno, da najdejo komunistični in filokomunističm listi j)ri skoro vsakem papeževem govoru, naj jih govori že delavcem ali uradnikom, železničarjem ali gospodarstvenikom, fizikom ali zve-zdoznancem, dijakom ali profesorjem, j>ovod, da papeža napadejo in mu podtikajo slabe protisocialne namene. Že samo to dejstvo zadostuje —. če bi tisoč drugih ne bilo — da katoličani lahko spoznamo v katerem taboru je Kristus in kje se skriva Antikrist, ki križ sovraži. STKKkGORk m POLITIČNE NOVICE Kriza rimske vlade Konferenca na Cipru MILIJONI ZA NEZDRAVO ZABAVO. Univerza v Knliforniji je ugotovila, da potrosijo Amerikanei 100 milijonov lir za ro-tHane-slikaniec, tako zvane »fumetti«. Ta Vsota je večja kot pa so izdatki za šolske knjige osnovnih in srednjih šol v vsej dr-*Hvi, in presega štirikrat vsoto določeno *« nakup knjig po ljudskih knjižnicah. Kriza rimske vlade gre prati koncu. Mandat za sestavo je dobil de-mokristjanski kandidat poslanec Se-gni. Po rešitvi vladne krize bo KD morala reševati tudi notranjo krizo, ki je pereča od De Gasperijeve smrti. Daši je KD izšla številčno močna iz volitev, je vseeno morala izbrati pot večstrankarske vlade, kar je Italijo reševalo v vseh težkih trenutkih. Mandat or Segni je od svoje stranke že prejel vsa navodila in polnomočja. Največje težave so z liberalci, ki se ne strinjajo z agrarnimi načrti in petrolejem. Po zagotovilih, ki jih je dala KD in Segni, so liberalci pripravljeni sodelovati v novi vladi. Južna Tirolska Južnotirolsko vprašanje stopa v ospredje prav' ob vladni krizi. Demonstracijam v Innsbrucku je sledila manifestacija na Dunaju, ki je izzvenela v protest proti Italiji, ki ne izpolnjuje sporazuma med Gruberjem in De Gasperijem. Dunajski' protest poziva avstrijsko vlado, da se zavzame v Rimu za nemške rojake na Južnem Tirolskem. Če je potrebno, naj Avstrija opozori vse države podpisnice mirovne pogodbe z Italijo, ki jamčijo za izvajanje o-menjenega sporazuma. Italija pa nasprotno zagotavlja, da se vestno drži sporazuma, le da so se časi menjali. Indijski preds. Nehru v Jugoslaviji Beograd je toplo sprejel indij-skega predsednika Nehruja. Množice, ki so sprejele Nehruja, so tokrat bile drugače naučene kot pa zadnjič, ko je prišla v Beograd ruska delegacija. Kmalu po prihodu in uradnih sprejemih sta oba državna poglavarja začela uradne razgovore. Poročilo o razgovorih bo objavljeno šele konec tedna, ko bodo razgovori končani. V soboto popoldne je Ne-liru govoril v beograjskem parlamentu. Nehru je govoril v hindu-stanščini, katero so prevajali odstavek za odstavkom v srbohrvaščino. Tudi Nehru se zavzema za miroljubno koeksistenco, ki ne pomeni nevtralnost, niti snovanje novega bloka, ampak delo za mir. Zavzel se je za narode Azije in Afrike, ki jih je treba pritegniti v svetovna odločanja. Neredi v Alžiru Neredi v Alžiru še vedno niso ponehali. Francosko poveljstvo je pri-peljalo na pomoč okoli tisoč vojakov svoje tujske legije. Na poti iz Indokine v Oran v Severni Afriki se je v tujski legiji nekaj vojakov naveličalo biti samo številka. Skle-nili so, da pobegnejo. Ko se je ladja bližala Suezu je z nje poskakalo 67 vojakov, ki so izbrali svobodo iz tujske legije. Toda egiptovska policija je vse ujela. Vojaki pripadajo različnim narodom. Po njihovih izjavah je življenje v tujski legiji zelo težko in bi jih mnogo pobegnilo, če bi le mogli. Britanska vlada je povabila Grčijo in Turčijo na konferenco na otok Ciper. Predmet konference bo proučitev položaja na Srednjem Vzhodu in o otoku Cipru, kjer grški nacionalisti zahtevajo priključitev h Grčiji. Anglija ima baje namen predložiti načrt o tridominiju: Grčija, Turčija in Anglija. Kat. manifestacije v Belgiji V Liege v Belgiji so bile preteklo soboto velike katoliške manifestacije. Med katoličani in socialisti je bilo sklenjeno premirje, da se ne bodo med sabo napadali. Velikega sprevoda ,so se udeležili voditelji katoliške stranke in bivši njeni ministri. Na glavnem trgu je govoril bivši katoliški prosvetni minister, ki je dejal: »V. šolskih zadevali je javno mnenje za nami. Prav zaradi tega naj vedo oni, ki so danes na vladi, da bodo prihodnje volitve dale prav nam. Boj za katoliške šole gre dalje.« Socialisti nikakor niso pričakovali, da bo v njihovem središču imelo katoliško zborovanje tak uspeh. Za prihodnjo nedeljo pripravljajo katoličani veliko zborovanje v prestolnici v Bruxellesu. Odnosi med Grčijo in Albanijo Med državljansko vojno v Grčiji so bili prekinjeni odnosi med Grčijo in Albanijo. Sedaj je Albanija zaprosila posredovanje ZN in izrazila pripravljenost, da zopet vzpostavi redne diplomatske odnose s svojo sosedo. Položaj v Argentini Po sestavi nove vlade se je položaj v Argentini umiril. V stolnici v Buenos Airesu je bila slovesna sv. maša, kateri je prisostvovala velikanska množica ljudstva, ki je po končani slovesnosti pela narodno liimno. Vedno bolj prihaja na dan, da so razdor med državo in Cerkvijo netili prevratni elementi, katere je v ozadju dirigiral komunizem. Peronove načrte o ločitvi Cerkve in države so ti elementi znali izrabljati. Zaprte katoliške ustanove in sedeže kat. akcije so zopet obnovili. Apostolski nuncij je že imel razgovor z vladnimi eksponenti, ki obžalujejo škodo, ki jo je utrpela Cerkev. PO SVETU NAOKROG ~ ZDRAV DUH V BOLNEM TELESU. Danes, ko nas vse preveč vznemirja misel na bolezni in trpljenje, čeravno je nevarnost obolenja manjša kot v preteklosti, se lahko marsikaj naučimo od osemdesetletnega starčka, ki ga je pred časom avto do smrti povozil. Avtopsija je dokazala, da so pljuča starčka zaznamovana z neštetimi brazgotinami prestane pljučne tuberkuloze; želodec je nosil znamenja ran, že davno pozabljenih, žile so bile poap-njene, ledvice v slabem stanju. Kljub temu je žena izjavila, da mož ni bil niti en dan v postelji. Kadar se je počutil slabo, se je vedno tolažil, da bo naslednji dan že boljše. Nikoli se ni potožil zaradi bolečin in nevšečnosti, ki bi iz vsakega drugega človeka naredili invalida. PLAČA PROTI SKUŠNJAVAM. Avstralski pristaniški delavci zahtevajo v gotovih dneh znaten povišek svoje dnevne mezde. Ce n. pr. nalagajo ali razlagajo tovore, ki bi jih spravili v neposredno skušnjavo, kakor tobak, whisky, vino in dišave, tedaj menijo, da morajo biti njihove dnevne mezde višje, da jih tako zavarujejo proti tem skušnjavam. SVETO DREVO V NEVARNOSTI. Sve-to drevo v Budda Gaji v Indiji, pod katerim je pred 2500 leti Budda bil osrečen z »božjim razodetjem«, se je sedaj na veliko žalost indijskih budistov začelo sušiti. Drevo je bilo dvakrat posekano in je vedno znova pognalo in v teku stoletij in tisočletij je ta sveti kraj obiskalo na milijone romarjev. »Rastlinski zdravniki«, ki so bili klicani na kraj »nesreče« so ugotovili, da drevo hira zaradi strupenih plinov, ki jih izločajo številne sveče, ki jih verniki prižigajo okrog drevesa. SPOMENIK ŠE ŽIVEČIM. Winstonu Churchillu, bivšemu angleškemu ministrskemu predsedniku že sedaj ko še živi postavljajo spomenike. Tako so pretekli teden odkrili njegov kiji v slavnostni dvorani londonske mestne hiše. Kip je delo jugoslovanskega umetnika-emigranta Oskarja Nemona. Stal bo poleg kipov državnika Pitta, vojvode Welingtona in admirala Nelsona. STRAŠNA NESREČA PORTUGALSKIH VOJAŠKIH LETAL. Dne 1. julija so na Portugalskem praznovali dan letalskih sil. Za to priliko so organizirali razne manifestacije, katerih naj bi se udeležile skupine letal iz raznih oporišč v državi. Tako se je tudi skupina 12 letal dvignila zgodaj zjutraj z vojaškega oporišča Ota, 50 km od Lizbone, v smeri proti mestu Coimbra. Štiri letala so se srečno vrnila, o ostalih osmih pa ni bilo sledu. Raziskovalne skupine so zasledile razbitine osmih letal na pobočju hriba v bližini Vila Nova blizu mesta Coimbra. Vsled megle so letala zadela ob gorovje in se razbila. Vsi piloti so izgubili življenje. MEDVEDI NA TIROLSKEM. Iz Merana poročajo, da medvedje že delj časa vzbujajo strah in trepet kmetom, saj so jim doslej raztrgali že 28 glav živine. Zasledili so to zverjad v dolini Non na planini Pfandl pri jezeru Trenta. Vendar lovcem ni uspelo, da bi jih ustrelili. ŽRTEV ZNANOSTI. Italijanski profesor Ponzio že desetletja proučuje radioaktivnost v zdravniške svrhe. Radioaktivni žarki so napadli roke in pojavil se je rak. Že osemnajstkrat se je moral podvreči kirurgom. Zadnja operacija jc bila najhujša, morali so mu odrezati levo roko. Zdravnik kljub temu ni izgubil vere v življenje in v znanost. KOMUNISTIČNI TISK. »Oggi« poroča, da je glavni komunistični dnevnik »Unita« izgubil v enem letu 21% svojih bralcev in sicer pri dnevni izdaji 27%, pri nedeljski pa 15%. Pred enim letom je »Unita« prodala dnevno v vsej Italiji 435.000 izvodov, danes jih proda 318.000. Največ je izgubila v Rimu, Milanu in Genovi. Razlog, pravijo, da je porasz pri volitvah v velikih industrijskih obratih. KNJIGA IN NARODI. V Bocnu se je zaključila razstava avstrijskih knjig. Ob tej priliki je predsednik razstave podčrtal, kako važno vlogo ima knjiga za medsebojno razumevanje dveh sosednjih narodov; zastopnik vlade iz Rima pa je čestital organizatorjem razstave k uspehu. BOJ PROTI MNOGOŽENSTVU. Pakistanske žene protestirajo proti mnogoženstvu, ker jih to ne dela enakopravne z moškimi. Po koranu je namreč dovoljeno mnogoženstvo in dozdaj si nihče ni upal ugovarjati pravilom te svete mohamedanske knjige. Zdaj so pa kljub temu nastopile žene za svoje pravice in dobile zagotovilo od ministrskega predsednika Ali Mohameda, da se bo v bodoče ta neenakopravnost odpravila. TRŽAŠKI ŽUPAN GRE V ZDA. Vlada ZDA je povabila tržaškega župana Barto-li-ja, kot zastopnika tržaške demokracije, na obisk v Washington, da si ogleda na licu mesta ameriško demokracijo. Obisk bo trajal od 30. avgusta do 20. oktobra. V RIMU so na prostoru svetovnih razstav posvetili v nedeljo novo cerkev v čast sv. Petru in Pavlu. VOLITVE V PAKISTANU. V Pakistanu so volili v ustavodajno zbornico. Muslimanska zveza, t. j. stranka ministrskega predsednika, je izmed 80 mest dobila 25, dočim jih je prej imela 64, vendar je še najmočnejša stranka v državi. Komunisti so dobili le eno mesto. Kot kaže niso Indijci preveč navdušeni za rdečo zvezdo progresivne svobode. HONG KONG Mons. Friderik Donaghy, škof iz Wu-chov-a, o katerem smo poročali, da je bil izgnan iz komunistične Kitajske, je izjavil na tiskovni konferenci, da kitajski komunisti postopoma udušujejo v vsej deželi krščansko veTO. Kdor hoče ostati na Kitajskem sedaj kristjan, mora biti pogumen, je dejal monsignor. Navzlic vsemu zatiranju pa je v njegovi škofiji Wuehov hodilo k sv. maši 60% tistih, ki so hodili pred prihodom komunizma. Msgr. Donaghy, ki je bil decembra leta 1950 aretiran in pet mesecev zaprt, je bil obtožen, da je oviral vladnemu predstavniku, da bi prišel v stik s predstavnikom rimske katoliške Cerkve v Wuchovu, da je svetoval mladini, naj se ne vpiše v komunistično zvezo, ker je nasprotna katoliški veri; da je pozival katoličane, da ne podpišejo resolucije, ki je obtoževala nan-kinškega nadškofa zločinov proti državi; končno da je odgovoren za organizacijo Marijine legije, ki jo smatrajo komunisti kot prevratno organizacijo. Izjave tega ameriškega škofa predstavljajo najbolj jasen preklic in zanikanje izjav kitajskega komunističnega predsednika Cu En Laja in drugih slaboobveščenih vplivnih glasov, ki so še nedavno vzdrže-vali trditev, da je veroizpoved v komunistični Kitajski v celoti svobodna. SMRT SLOVENSKEGA PESNIKA. V taborišču Eisenerz na Zgornjem Štajerskem je koncem maja odpel svojo zadnjo pesem Jože Urbanija, v zamejstvu dobro znani pesnik — Limbarski. V Moravčah v Slo-veniji žaluje za njim njegova družina, umrl je daleč od nje kot pregnanec in begunec. Težka je bila njegova življenjska pot. Še mlademu očetu se je ponesrečil otrok-edinec, poslej ga jc kovalo trpljenje in še na večer življenja je moral okušati vso grenkost brezdomstva. Vse to izraža njegova pesem, ki je tako topla in mehka, polna domotožja, a tudi vedrine in globoke vernosti. Njegov talent je občudovanja vreden, če pomislimo, da je bil preprost kmet in nato navaden delavec. Sedaj zapušča svoji družini in nam vsem svojo precejšnjo pesniško zbirko. Pisal je v vse slovenske katoliške časopise, ki izhajajo izven njegove domovine. Ker je umrl v največji revščini in mu njegovi svojci ne bodo mogli postaviti spomenika, poziva uredništvo Koroške kronike iz Celovca vsa uredništva slov. časopisov in revij, naj bi v svojem naročniškem krogu pričeli s primerno akcijo za nagrobni spomenik. "katoliški glas" v vsako slovensko družino I NAS TEDEN IZ SVETEGA EVANGELIJA Šesta pobinkoštna nedelja isti čas, ho je bilo mnogo V IV ljudstva pri Jezusu in ni-so imeli kaj jesti, je poklical učence in jim rekel: »Ljudstvo se mi smili; kajti, glejte, že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. In če jih odpustim lačne na njih dom, bodo na potu omagali, zakaj nekateri od njih so prišli daleč.a — Njegovi učenci so mu odgovorili: »Kako jih bo mogel kdo nasititi s kruhom tukaj v puščavi?« — Vprašal jih je: dKoliko hlebov imate?«. — Ti so rekli: »Sedem« — in velel je množici sesti po tleh; in vzel je sedmero hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal svojim učencem, da bi jih polagali prednje; in položili so jih pred množico. Imeli so tudi nekaj ribic. Tudi te je blagoslovil in velel položili pred nje. In jedli so in se nasitili. Nato so pobrali ostanke koscev — sedem košar. Njih pa, ki so jedli, je bilo kakih štiri tisoč; in jih je odpustil. Težave življenja se navadno ne rešujejo tako naglo in zadovoljivo. Nasprotno mora človek iskati izhoda iz svoje zadrege in prav velikokrat ne ve, kako hi si pomagal. Ta čudežna rešitev iz težavnega položaja, ko judovska množica živeža potrebuje, pa ga nima, daje vendar tudi nam dragocene migljaje. Ljudje so bili res vredni, da jim je Kristus pomagal: tri dni so že vztrajali pri njem; hoteli so poslušati njegovo besedo, dasi se je začela oglašati že lakota. Tolika žeja po božjih naukih in tako otroška brezskrbnost ob Jezusu za potrebo hrane, to so redke lastnosti. Le priznajmo, da za naše dušne potrebe nismo zlahka toliko skrbni; naše življenjske neprilike pa nas spravijo takoj pokonci. Tu je treba pomagati in sicer takoj. Bog Ima pri tem bolj drugotno vlogo; prenašati mora našo nevoljo, naše pritožbe, če ne celo naša očitanja. Če se morda v takem težkem položaju spomnimo še na molitev, nam mora biti takoj pomagano, sicer je Bog neobčutljiv in brezbrižen za naše trpljenje. Čudno vendar! Človeku, ki ima moč in sredstva, da nam pomaga, se znamo približati z vsem spoštovanjem; ko nam zagotovi svoje zanimanje, se zanesemo na njegovo besedo in prepustimo njemu, kdaj in kako bo nastopil v naš prilog. Le z Bogom je drugače... Bodimo vendar kristjani tudi v času trpljenja! Predvsem vedimo, da Bog ni naš služabnik. Upoštevajmo, da je on Gospod neizrekljive dobrote in nedoumljive modrosti. Kar imamo v življenju neprilik, niso nikakor tu zgolj za trpljenje; omilijo naj se nam zato, ker naj bodo stopinje, ki nas dvigajo in približajo njemu, ki mu je križ bil poklic in orodje. »Glej, nisem te ljubil le za šalo!« je rekel nekoč sv. Angeli iz F»linja, ko je v zamaknjenju smela gledati v njegovo krvaveče božje obličje. Kot kristjani priznajmo, da imajo tudi vsi udarci življenja svoje važno mesto v onem načrtu, ki ga je za nas zamislila in narekovala božja dobrota in modrost. Izmed mnogih primerov iz naše dobe naj navedemo tu vsaj enega. Ko je koncem prve svetovne vojne izbruhnila ruska revolucija, je bil v Moskvi znameniti naravoslovec Artemijev profesor na tamkajšnji univerzi. Da se reši, je leta 1917 pustil vse in zbežal iz Rusije. Na en mah je zgubil vse: svoj odlični položaj, službo, imetje in — domovino. Skoraj mu je bilo obupati. Bival je sprva v Berlinu, nato se je preselil na Dunaj. Sredi katoliškega življa se je tam začel zanimati tudi za našo vero, ki jo je do tedaj on, pravoslavec, prav malo poznal. Po resnem razmišljanju in študiju jo je tudi vzljubil. Po dolgih notranjih bojili je leta 1924 sprejel katoliško vero. Zatem je čez pet let ta priletni mož od dunajskega nadškofa prejel posvečenje v mašnika. Iz raz-kolništva ga je božja Previdnost privedla V katoličanstvo, in od vse-učiliške stolice do oltarja; vse je bil izgubil, Bog mu je pa naklonil višje vrednote. Verno udanost in zaupanje v Boga torej! Božja pota so čudovita. OB 50-LETNICI SMRTI msgr. Urbana Golmajerja Tržaška pTovinca Šolskih sester se te dni z veliko hvaležnostjo spominja svojega plemenitega dobrotnika — ustanovitelja to-majškega zavoda, stolnega kanonika tržaške škofije msgr. Urbana Golmajerja. Saj smo obhajali letos 2. julija 50-letnico njegove smrti. Msgr. Urban Golmajer je bil rojen dne 21. maja 1820 v Žirovnici v lepi brezniški fari na Gorenjskem. Oče mu je bil Simon Golmajer, mati pa Marija Ovsenek. Po njej je bil Golmajer pravi bratranec »velikana učenosti« Matija Copa. Že v otroških letih je kazal izredno na-darjenost, zato ga je oče poslal v šole. Leta 1839 je napravil izpit za domačega učitelja, naslednje leto je študiral c. kr. licej v Ljubljani. V jeseni leta 1812 pa se je napotil v Gradec študirat pravo. Toda imel je globokoverno mater, ki je bila vse hrepenenje svojega srca zlila v eno samo vročo željo in dolgoletno molitev, da bi njen sin postal »gospod«. Sam pripoveduje o tem v pismu nekemu prijatelju: »...Ti se čudiš, kako je ta malovredni študent duhoven postal. Ko sem odhajal na univerzo, so me mati spremljali do vznožja gore Zelenice, ki leži med Koroško in Gorenjsko, in so se mi smejali, da sem toliko upanja imel v svet, ter so mi rekli: Ver-‘ban, pojdi, kamor hočeš, ti boš gospod. Moliva sem zate in še bom moliva, da boš pravi gospod. — In res, po dveh letih sem zapustil univerzo, šel v semenišče in postal duhoven.« Bogoslovje je študiral v Gorici, kjer je bil 21. septembra 1817 posvečen v duhovnika. Tedaj se je pričela zanj doba javnega življenja, tako težka in trnjeva, da bi bil marsikateri močnejši klonil glavo pod težo bremena. Golmajer pa je bil mlad, * močne volje in svetlih idealov poln, dela In boja željan, zato je pogumno nastopil novo življenjsko pot. V jeseni 1817 ga je tržaški škof Jernej Legat poslal za kaplana v Roč v Istro. Ljudstvo je bilo tu povečini hrvatsko, le malo je bilo italijanskega življa. Golmajer je v Istri služboval celih 30 let. Leta 1877 je bila razpisana župnija Tomaj pri Sežani na Krasu. Golmajer, ki je poznal krasno lego Tomaja, je zaprosil in jo tudi dobil. Našel jo je v verskem in materialnem oziru zelo zanemarjeno, zato se je s polno paro vrgel na delo. Vse, kar more goreč dušni pastir storiti v blagor svojih ovčic, je delal Golmajer. Učil jih je, tolažil, po potrebi svaril in opominjal, jim v stiskah tudi gmotno pomagal, kolikor je mogel. Mnogo se je trudil, da izboljša kraškemu kmetu gmotno stanje. Na Krasu uspevajo trte, ki rode črno grozdje, iz katerega stiskajo Kraševci močno dobro vino — teran — ki je bil takrat edini vir dohodkov revnemu ljudstvu. Da bi vpeljal pravilno nego trt in izboljšal vinorejo, je ustanovil prvo »Kraško vinarsko društva«, kateremu je bil dolgo vrsto let spreten voditelj in predsednik. Zasaditi je dal krasen 5000 kv. m velik vinograd, kjer *o sadili, cepili in gojili amerikanske trte. Golmajer je bil mož starega kova, pa vendar vnet za vsak koristen in pameten napredek. Najbolj pa mu je bila povsod pri srcu mladina, ki je bila duševno zanemarjena in nevedna zlasti v verskih resnicah. Mladini je posvečal najplemenitejše sile svojč-ga srca. Zanjo je sklenil postaviti dom, kjer bi uživala pravo krščansko vzgojo in si zidala temelje za časno in večno srečo. Že prvo leto Svojega službovanja v Tomaju je začel misliti na vzgojni zavod za žensko mladino. Toda šele. ko je leta 1891 stopil v pokoj in ga ni več težilo breme župnije, je to svojo zamisel začel udejstvovati. Na gričku Tabor pri tomajski župni cerkvi je kupil malo hišo z vrtom. Tomajska občina in župna cerkev sta odstopili nekaj parcel, na katerih je postavil šolsko poslopje. Vse stroške zidanja in prepisa je kril sam z lastnimi prihranki in z nabranimi darovi. Ko je bila stavba dogTajena, se je dogovoril z vrhovnim predstojništvom Kongregacije Šolskih sester v Mariboru, ki mu je poslalo dne 25. avgusta 1898 prve tri sestre. Bil je slovesen tisti prvi 25. avgust. Tomaj se je bil za ta dan ogrnil v posebno slavnostno odelo. Z vseh oken so plapolale zastave in zastavice. Ljudstvo je v procesiji spremljalo sestre v farno cerkev, kjer jim je g. kanonik izročil ključe zavoda in jim podelil sveti blagoslov z Najsvetejšim. V septembru istega leta so sestre pričele s poukom. Msgr. Golmajer je še 7 let gledal, kako se razvija njegova ustanova. Prebival je v mali okrogli sobici v starem Taboru, ki so ga leta 1930 podrli. Dva vesela dogodka sta v teh zadnjih letih kot svetla sončna pramena posijala v njegovo samotno življenje. Dne 25. marca 1899 je slavil svoj zlati mašniški jubilej. 'Po slovesni daritvi v cerkvi mu je tedanji sežanski okrajni glavar dr. Peter Laharnar pripel zlati viteški križec Frane Jožefovega reda. 21. maja 1900 pa je zavod na slovesen način proslavil 80-letnieo njegovega rojstva. Sicer pa je živel mirno, samotno, svetu odtujeno življenje. Mnogo je molil, mnogo trpel, saj so ga mučile raznovrstne bolezni. Ko so dne 2. julija 1905 jutranji zvonovi peli prvi pozdrav nebeški Kraljici, je njegova plemenita duša zapustila borno zemljo ter splavala k svojemu večnemu Izvoru. Zavod Šolskih sester je skozi dolgih 50 let zvesto vršil poslanstvo, zaradi katerega je bil poklican v življenje. Redovnice so se požrtvovalno posvečale krščanski vzgoji deklic tomajske občine. Pozneje so otvo-rile internat in tako odprle vrata zavoda tudi drugim deklicam. Leta 1908 je bila v zavodu ustanovljena gospodinjska šola, ki je vzgojila lepo vrsto poštenih vrlih krščanskih gospodinj in mater, pa tudi Kongregaciji dala mnogo dobrih redovnic, ki so prav v gospodinjski šoli začutile v sebi poklic za požrtvovalno socialno delo. Zavod se je s težavo preboril skozi temno dobo fašizma. Vendar je v tem času povečal svoj delokrog z ustanovitvijo strokovnega tečaja. Od leta 1943 do 1947 so bile v zavodu sledeče šole: Otroški vrtec za vse otroke tomajske občine, petrazredna osnovna šola, gospodinjska šola in strokovni tečaj. Danes pa zavod žal ne služi več svetemu, vzvišenemu namenu, Zaradi katerega je bil ustanovljen. Brezbožna komunistična revolucija, ki je v Sloveniji brezobzirno uničila vse cvetoče verske ustanove, tudi njemu ni prizanesla. Po priključitvi Tomaja Jugoslaviji je bil leta 1947 ukinjen y zavodu šolski pouk. Poleti 1949 pa so bile nasilno izgnane zadnje redovnice -— 10 po številu —, ki so po mnogih težavah in trpljenju našle zatočišče v Zavodu Šolskih sester v Trstu. Tam v Tomaju na Taboru v senci Najsvetejšega pa tiho spava On, ki je zavodu žrtvoval vso svojo ljubezen. Njegov duh pa bdi nad njim in moli k Bogu, da bi zavod zopet vstal k novemu življenju. MADRID Iz življenja Cerkve SVOJEVRSTEN KELIH V Kaliforniji v USA je neki novomašnik uporabljal pri svoji novi maši kelih iz urana, kobalta in kadmija, to je prvin, ki se iz njih pridobiva atomska energija in so jih uporabili za atomsko bombo. Za izdelavo tega keliha je bilo treba izrednega dovoljenja komisije ZDA za atomsko energijo- Kelih bodo poklonili svetovnemu svetišču v Hirošimi na Japonskem, kjer je atomska bomba pokazala svojo grozno moč. VATIKANSKA DRŽAVA V nedeljo 19. junija dopoldne je prisostvovala izredna množica vernikov v cerkvi sv. 'Petra slovesni proglasitvi 19 mučencev Francozov iz škofije Laval za blažene. Vsi so bili žrtve francoske revolucije. Pri slovesni proglasitvi je zastopal francosko vlado francoski finančni minister Pflimlin. Minister je bil v ponedeljek zjutraj sprejet v privatno avdienco od svetega očeta. Vseh mučencev, ki so bili preteklo nedeljo proglašeni za blažene, je 19. Prva skupina 14 jih je bilo obglavljenih 21. januarja 1794 v Lavalu. Listine o njihovem mučeništvm prinašajo nekatere njihove odgovore pri zaslišanju in dogodke junaške smrti, ki spominjajo na mučence v prvih stoletjih katoliške Cerkve. Blaženi Gallot je na primer takole odgovoril sodnikom revolucionarne komisije: Javno na trgih in na vseh krajih bom vedno izpovedoval, da sem katoličan in ne bom nikoli zatajil našega Gospoda Jezusa Kristusa. Blaženi Pelle je stopil pod giljotino in se obrnil proti množici ter rekel: Imeli ste zaupanje v nas, ko smo vas učili živeti, učite se od nas tudi umreti. Blaženi Am* broise, ki je bil v mladosti žrtev nekaterih janzenističnih mnenj, je izjavil: V tre- nutku, ko sem na tem, da se bom pojavil pred Bogom, sem vesel, da morem s krvjo izmiti mojo zablodo. Blaženi Tritpierie jo potem, ko so ga silili k prisegi, da jO zvest republiki in da ne izpoveduje nobene vere niti ne katoliške, odločno protestiral: Sem sin sv. Frančiška, zato bom zvest Jezusu Kristusu do mojega poslednjega diha. Blaženi Migoret je vrgel v obraz svojemu bivšemu učenem, ki je postal V revoluciji javni tožilec, tele očitke: Prav ti zahtevaš mojo smrt? Se ne spominjaš, kako Sem te sprejemal v moji hiši, kako sem te pošiljal za mojo mizo in te nežno ljubil? Prav, ne bom prisegal, višje cenim smrt. — Ko je bil blaženi Andre na tem da stopi pod giljotino, ga je ustavil nek član revolucijske komisije, dvignil kozarec rdečega vina in dejal: Na tvoje zdravje! Pijem vino, kot da bi bila tvoja kri. Blaženi mu je nato odgovoril: Jaz pa bom, nasprotno, prosil v nebesih zate. Blaženi Turpin du Cormier je stopil zadnji pod giljotino in recitiral Te Deum. Predno so ga zvezali, je poljubil tnalo, ki je bilo namočeno s krvjo njegovih sobratov, nato je vesel položil glavo pod giljotino. Druga skupina so bile redovnice, ki so prav tako vse odklonile prisego in še na- prej vršile svoje delo kot bolničarke. Tudi te so bile obglavljene. Ko je redovnfca blažena Thuiler bila vprašana, če položi prisego, je tt> odklonila in si sama odstrigla lase. Pomočnik krvnika ji je š sabljo razrezal obleko. Nakar je rekla, smrti se ne bojim, toda ali bi mi ne mogli prihraniti te bolečine. Ko so jo ponovno vzpodbujali k prisegi, je odvrnila: O Bog, višje ceniti neko bežno življenje od slavnega in nesmrtnega življenja? Ne, nikoli. Rajši umrjem. Končno je bil usmrčen tudi župnik Burin, ki je vsak dan ne oziraje se na smrtno nevarnost podeljeval skrivaj zakramente katoličanom, ki so ostali zvesti. Usmrčen je bil ko so ga navidezno klicali k nekim osebam, da jim podeli zakramente. Vsi so bili močni v veri. Učimo se od njih in jih posnemajmo. RIM 'Kardinal Celso Constantini je objavil razpravo z naslovom: Nova ikonografska herezija, v kateri trdi, da moderno slikarstvo ne-le ponižuje katoliški kult, ampak da se z likovno umetnostjo in herezijo zanikuje samo božanstvo Jezusa Kristusa in njegove Cerkve. Številni tako zvani u-metniki vrše zahrbtni napad proti Cerkvi in veri ter s svojim slikanjem mečejo blato celo na podobe Kristusa, Matere božje in svetnikov. Kardinal podaja nauk Cerkve v vprašanju slikanja svetih podob ter opozarja umetnike, naj upoštevajo ta nauk in ustvarjajo slike, ki bodo Bogu v čast in vredne svetosti Božje hiše. Poudarja, da se Cerkev ne boji tega, kar je lepega novega, marveč samo kar je grdega in neprimernega za predmet, ki ga slika obravnava. Razprava kardinala Constanti-nija navaja obširni izbor primerov zmot pri slikanju svetih podob s strani neke domnevne moderne umetnosti. TROIS RIVIERES - KANADA Dan ko bi hoteli v naših šolah odvzeti dobrino verskega pouka bi pomenil prvi korak za nevarni razvoj, tako je dejal ministrski predsednik quebeške province ob odprtju šole v Trois Rivieres. Ena glavnih nalog, tako je nadaljeval minister, je, pomagati, da se mladina mote okoristiti z resnicami vere. Njena načela se ne spreminjajo, ker temclijo na večnih resnicah. Iz tega razloga pripisujemo verskemu pouku tako veliko važnost. LORENZO M.ARQUES - MOZAMBIK Sloviti umetniški zbor malih dunajskih pevcev se bo na svojem potovanju v Južno Afriko ustavil v tem mestu in priredil dva koncerta. Vodi ga Harald Heddings. Sestavljajo ga dečki v starosti od 8 do 14 let. FRIBURG Slovita zgodovina papežev v 22 zvezkih od Ludvika Freiherr von Pastori, ki gre. od konca srednjega veka 1417 do 1800, bo objavljena v znani založbi Herder v Fri-burgu. Na leto bodo izšli trije zvezki. Prvi zvezek bo izšel letos v jeseni. Ena najbolj ganljivih verskih prireditev zadnjih let v Španiji je bila pot 6000 moških iz Madrida do Cerro de Los Angeles, ki je zemljepisno in duhovno središče dežele, oddaljeno kakih 15 km od španske prestolnice. Romarji so bili po večini voditelji bank in bančni uradniki ter akademska mladina. Spovedovali so jih med potjo številni duhovniki. Vso pot je sicer vladal strog molk, s čemer je bil poudarjen značaj molitve in pokore. Sveto obhajilo so prejeli v zgodnjih jutranjih urah, nakar so po namenih svetega očeta molili za boljši svet. Prireditev je bila organizirana od škofijskega tajništva za moške duhovne vaje. DUNAJ Veliko moško romanje v zahvalo za podpis avstrijske mirovne pogodbe bo privedlo letos člane dunajske katoliške akcije v svetišče Maria Zeli. Vodil jih bo dunajski nadškof kardinal Innitzer. Mnogo romarjev se je zaobljubilo, da bo šlo peš z Dunaja v Maria Zeli. Prehodili bodo v treh dneh peš razdaljo od Dunaja do slavnega svetišča. Na pot se bodo podali 9. julija. TOKIO Knjižna založba Don Boško bo izdala v kratkem sveto pismo nove zaveze v »romaji«, to je v japonščini z latinsko abecedo. Delo je napisal pater Friderik Barbaro in bo izredno koristno zlasti misijonarjem, ki še ne obvladajo številnih značk japonskega jezika. RIM Skupina ne-katoliskih romarjev se bo pod vodstvom katoliških duhovnikov v kratkem podala na romanje v Rim. Ta pobuda, ki si jo je zamislila anglikanka Barbara Simonds iz New Yorka, naj bi bilo predvsem dejanje povratka h krščanski edinosti. V Rimu se bodo romarji seznanili o zgodovini in resnici Cerkve in bodo lahko boljše spoznali edini skupni vir vseh krščanskih veroizpovedi. BRUXELLES Danes se prične generalna letna skupščina mednarodne pomoči katoliške 'kari-tas. Skupščina se bo vršila v Bruxellesu, kjer je sedež zveze in ji bo predsedoval nadškof iz Malinesa in bclpij.ki prim,, kardinal Van Roev. DUNAJ »e Na neki skupščini katoliških roditeljev na Dunaju so govorniki zahtevali svobodo in enakost pravic za katoliške šole. Zahtevali so, da se podpora in brezplačna dobava šolskih potrebščin s strani države razširi tudi na katoliške šole. Govorniki so živahno protestirali proti temu, da so še vedno v veljavi zakoni, ki so jih postavili nacisti. ti dr ta lo trn r>c fei pri do Gremo v Korotan 510 Primo-rcev se je priglasilo za skupno romanje h Go9pe Sveti na Koroško; Tržačanov je 485, ostali so Goričani. Na Koroškem si sedaj belijo glave, kam nas bodo dali, ker se nas je preveč prijavilo. Prepričani pa smo, da bo vse prav urejeno in dobro pripravljeno. Le to povemo, da smo dobili v dveh zavodih po- stelje brez rjuh in tako jih bo nekaj bolj po vojaško počivalo, oziroma si bodo vzeli rjuho s seboj od doma, kakor jim bo še sporočeno. Imamo naročenih 11 velikih avtobusov in samo v nekaterih se bo porabilo tudi nekaj sredinskih sedežev. Pri tako velikem številu potnikov je pač vse to razumljivo. Vsi romarji boste dobili v kratkem točen spored z navodili. Tukaj objavimo samo to: kdor nima priliv obnovljene o-sebne izkaznice ali kdor nima uradnega dovoljenja za potovanje (mladoletni, poročeni), bo ostal doma. Zato si takoj ob-novito osebne izkaznice in poskrbite vse potrebne listine. Prizadete bo obvestil CIT iz Trsta. Preti nami je veliko in dolgo romanje. Skrbimo že naprej in vsi, da bo vse lepo uspelo. Poudarjamo ponovno vsem: gremo na romanje in ne samo na izlet! Or Šlo »o tal JlO( dat inu frči v0. 2 »lij »o »lo, CERKVENO OBVESTILO Vernikom in duhovnikom openskega dekanata sc sporoča, da pri obredih v cerkvi nastopajo vedno samo cerkveni pevci. Pevski zbori komunističnih organizacij ne morejo nastopati v eerkvi. Vsaka druga navada pri pogrebnem opravilu v cerkvi je s tem odpravljena. Is dekanijskega uruila na Opčinah 2. julija 1955. Z Hoc I v je r D, «u ; je h l>reč »liša ">ovi S fazl< »el L, , (le \ Vr«ti |He j* s. Si, £ '* ftl Uvj Nova železna zavesa v Italiji. Postavil jo je „Messagg. lfeneto“ Na cesti iz Čedada v Nadiško dolino, kaj kmalu iz območja mesta, je ob cesti lesena barakica, ki je zeleno prepleskana. V baraki čepi noč in dan možiček s svinčnikom in papirjem v roki, na vratu ima obešen daljnogled, na steni mu visi telefon, ki je stalno priklopljen na »Messaggero Veneto«. Pred barako sloni staro kolo, ki so ga nekoč rabili prodajalci lista po Vidmu. Čez cesto pa visi velikanski napis: ABBASSO LA PROVOCAZIONE SLAVA NELLE VALLI DEL NATISONE Tu je nova železna zavesa. Til preko se ne sme. Možiček v baraki zelo pazi na promet. Svinčnika mu ni treba veliko špičiti, tudi telefon rabi le za kratek čas. V nedeljo dne 26. 6. pa je službujoči dopisnik v baraki pobesnel. Že ob 6.30 zjutraj je po cesti iz Čedada priropotal avtobus. Še v srajci je možiček skočil iz barake in bral: Targa Gorizia N. 9441. Tukaj so! Revolucija! Upor! Veleizdaja! Možiček liitro telefonira v Videm na uredništvo številko koriere, potem pa pobaše staro šajtrgo svojega kolesa in dirja na vso sapo za kariero. V Barnasu stoji koriera na cesti. Kje so aktivisti? Varuhi javne varnosti, pomagajte, iščite! V cerkvi so, molijo, župnik pridiga, čujte in strmite, nato sledi maša v slovenskem jeziku. Kje je škofija, da ustavi slovensko mašo? Vsi domači verniki beže iz cerkve, od sile polomijo vrata, samo naš obmejni čuvaj piše pod korom svoj dopis, ki ga, kot edinstven pojav v Evropi, lahko berete v »Messaggero Veneto« 28. 6. 1955. IZ SLOVENIJE OBČUTNO POMANJKANJE KVASA je i opaziti v Mariboru in vsej okolici. Celo pekarne ne morejo dobiti nujno potrebnih količin. Ponekod na podeželju tudi po vec dni ne pečejo v pekarnah kruha, kar povzroča hude motnje v preskrbi prebivalstva. Kvas v prahu, ki se včasih dobi, pa je ne samo zelo drag, marveč tudi dostikrat sploh ne vzkipi. Krivda pa ni na trgovski mreži, marveč v dejstvu, da tovarne kvasa ne izdelujejo dovoljnih količin, po drugi strani pa v poletnih mesecih tudi Potrošnja naraste. Glavni vzrok pomanjkanja kvasa pa je očitno dejstvo, da ljubljanska tovarna kvasa ni dobila potrebnih količin melase iz Zrenjanina. GRADNJA MARIBORSKEGA KOLODVORA napreduje bolj počasi. Vendar pa le notranjost že toliko urejena, da se bodo Vometni urad in potniške blagajne v je-s*ni lahko preselile v nove prostore. Glav-Ha dela »o sedaj na zunanji ureditvi norega postajnega poslopja. PREVZGOJENA OPOZICIJA. Pred kratkim so izpustili iz zapora uniV. profesorja Janeza Fabijana, dasi mu naložena kazen še ni potekla. Skupaj z njim je bi-jld izpuščenih tudi pet ali šest duhovnikov, taed katerimi je bivši škofijski tajnik. Doma si razlagajo to izpustitev, češ da je fežim nekoliko popustil v svoji gonji Proti katoliški duhovščini. Splošnih napadov nanjo res zadnje čase ni bilo, zato ipa še vedno prihaja do spopadov v po-jsameznih krajih. Vse pa je odvisno od lokalnih komunistov. Evo primera: Na Orlah naj bi bila letos birma. To pa ni ®lo v račun tamkajšnjim komunistom, pa sestavili odposlanstvo in to je zahtevo pri župniku »v imenu ljudstva, ki *ioče birme«, da je birmo treba odpovedati. Ko pa se je župnik branil, češ da 1ma vendar precej prijav za birmanje, so ifeiimovci zagrozili, da bodo s škofom Vovkom fizično obračunali, če se bo prikazal v vasi. Za novo leto je bila objavljena amnezija političnih zapornikov; ob tej priliki pričakovali izpust nekaterih »vojnih zločincev«. Dasi jih nekaj še vedno sedi, KAKO SO IZDELALI DIJAKI GORI-ŠKIH SREDNJIH SOL onstran meje, poroča »Ljudska pravica«, so ugotavljali na zaključni konferenci učnega osebja v Novi Gorici. Nekaj zanimivih številk! Na višji gimnaziji v Novi Gorici je izdelalo 76 odstotkov dijakov, na nižji gimnaziji v Novi Gorici 64, v Šempetru 65, Črnem vrhu nad Idrijo 66, v Dobravljah 62, v Kanalu 59, v Kojskem 58, na Dobrovem 53, v Mirnu 53 in v Vipavi le 45 odstotkov vseh dijakov. (Iz »L.P.«) NA KRASU. V petek 10. junija je razsajala tudi po Krasu nevihta. Posebno so bile prizadete vasice v brestovski dolini. Strela je razklala več električnih drogov, pokvarila napeljavo po hišah, v nekaterih tudi stene in pohištvo. V Klancu so skoro vsi ljudje popadali na tla. Nekemu kmetu je ohromelo polovico života, a si je z zdravniško pomočjo kmalu opomogel. Pri Majerjih je porušila vodnjak. Istočasno je povzročila strela občutno škodo tudi na pošti v Komnu. Hvala Bogu, da ni bilo človeških žrtev in da je toča prizanesla temu že itak revnemu delu Krasa. POGREB BREZ DUHOVNIKA župnišču. Ko se je že bolj približal, so vendar izpustili dr. Vrčona, dr. Alujeviča, dr. Jana in druge. Pri izpuščenih pa je mogoče opaziti posledice dolgoletne »prevzgoje«, ki so je bili deležni. (»Klic Triglava«, št. 166) INŽENIRJU MILANU VIDMARJU, za-služnemu učcnjakiu in mednarodno priznanemu strokovnjaku za elektrotehniko, je ob njegovi sedemdesetletnici ljubljanska univerza podelila svoje najvišje priznanje za uspešno znanstveno in kulturno delo, častni doktorat. Vsekakor prav, kot je na slovesnosti ob tej priliki obrazložil rektor Univerze, profesor Anton Kuhelj, da se Otonu Župančiču in mojstru Plečniku v tej časti sedaj pridružuje še Milan Vid-maT. Toda kakšne zasluge imajo pri tein razni predstavniki cekazekase-ja, Goršiči, Kocijančiči in Ziherli, ki so ministrirali pri tem, kot bi šlo za podeljevanje častnega doktorata kakemu hotentotskemu ljudskemu predstavniku? MAR JE OSEM MILIJONOV RES NE-POMEMBEN DROBIŽ ? se vprašuje poročevalec »Ljudske pravice«, ko poroča o velikopoteznih poneverbah v raznih kmetijskih zadrugah »okrajne zadružne zveze Ljubljana. Tako je v kmetijski zadrugi Vir pri Domžalah za lansko poslovno leto poldrugi milijon dinarjev primanjkljaja, ki ga ne morejo z ničemer opravičiti. Denarja enostavno ni, kot bi šlo v Janezkovem hranilniku za dvadinarski novec. Podobne primanjkljaje so »odkrili« še blagajnikom kmetijske zadruge Peče, Litija, Gabrovsko in Pijava gorica, skupno v znesku osem milijonov. — Seveda bodo sedaj krivcem strogo stopili na prste! KRAŠKI TERAN LETOS V JUGOSLAVIJI NE GRE IN NE GRE, zaskrbljeno tožijo vinogradniki v Dutovljah in Tomaju ob polnih kleteh klasičnega kraškega terana, ko se še sredi junija ne marajo zglasiti kupci... Toda prekupčevalci vina na debelo kljub temu na domačem in tujih trgih prodajajo »pravi kraški teTanct, Čeprav ga na Krasu gotovo niso pokupili in v Dutovljah se vinogradniki upravičeno čudijo, odkod vsem tem prekupčevalcem teran, ko pa njihov še vedno leži v kleteh... Ker se dogaja, da umirajo ljudje, ki po cerkvenem pravu nimajo pravice do cerkvenega pogreba, zato bo koristno, da si ta cerkveni predpis pobliže ogledamo. CERKVENA DOLOČILA O POGREBIH Cerkveni zakonik št. 1.240 pravi tako: Cerkveni pogreb se odreče, če niso pred smrtjo kazali kakih znakov kesanja, sledečim: znanim odpadnikom od krščanske vere, izobčencem, tistim, ki so premišljeno napravili samomor, umrlim v dvoboju, tistim, ki so naročili, naj se njihovo truplo sežge in drugim javnim in očitnim grešnikom. Splošno je znano, da so bili doslej necerkveno pokapani samo prostovoljni samomorilci. Za druge primere se v naših krajih doslej ta cerkveni predpis ni rabil, ker pač ni bilo slabih kristjanov, o katerih govori cerkveni zakonik. V zadnjih letih pa se razmere pri nas spreminjajo; množi se zlasti število javnih in očitnih grešnikov, zato se tudi množijo primeri pogrebov brez duhovnika. KDO SO JAVNI GREŠNIKI? Tu nastane vprašanje, kdo so javni grešniki, ki jim Cerkev odreka krščanski pogreb? Javni grešniki so tisti nesrečni krščeni ljudje, ki na primer stalno živijo z osebami, s katerimi niso cerkveno poročeni, in dajejo javnosti slab zgled. Teh primerov je po sedanjih vojskah vedno več in sicer navadno zaradi pokojnine, ki jo na primer vdova dobiva po padlem možu. Ako bi se vdova drugič poročila, bi pokojnino redno izgubila in zato rajši živi »na veri« in tako dolbiva denarno pomoč od mrtvega moža in živega priležni-ka. Če taka pohujšljiva vdova zboli na smrt in se hoče z Bogom spraviti, se mora pred smrtjo cerkveno poročiti; isto velja za moškega. Ako tega noče storiti in sploh ‘ * & *■; ; i* ^ v. v- • »-4-. .■ s > J; “.V 1' at** • Vi T '• ■ ■- ' ■' * : ' " > - •v-* • jlUl v > a I v i f T/ti-r f • ' - " V* A N* .V. VVw i ■m ? ik > ■ 1. ^ s ’.z ■ * ;r, * k M i? | “ ■ J 1 ' .. ‘ 1. MOLIMO ZA SPREOBRNJENJE GREŠNIKOV Kakršno življenje, takšna smrt! Človek, ki je cela desetletja živel brez svetih zakramentov, ki ni nič molil, nič častil Matere božje, se navadno težko spravi z Bogom pred smrtjo. Prav zato ja koristno, da se v vsaki župniji veliko moli za spreobrnjenje grešnikov; zlasti člani Apostol-stva molitve naj to delajo. Angel v Fatimi je po božji volji učil male otroke in po njih vse nas, veliko moliti za grešnike: »O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.« ne da nobenega znaka kesanja pred smrtjo, spada med javne grešnike in se ga ne more cerkveno pokopati. Cerkveni zakon štev. 1.241 pravi dalje tako: Kdor je izključen od cerkvenega pogreba, se mu mora odreči tudi vsaka pogrebna maša, tudi za obletnico, in druga javna pogrebna opravila. MOLITVE ZA RAJNE Cerkev naroča, naj se vedno moli za duše v vicah, naj se moli za vse pokojne, tudi za take ki niso imeli cerkvenega pogreba, toda te molitve za pokojne, ki niso imeli časti cerkvenega pogreba, morajo biti vedno samo privatne in nikoli javne. Lahko se torej daruje za take sveta maša, toda nikoli oznanjena in ne z viljami. Duhovnik tudi more privatno sam blagosloviti grob takega nesrečnika, javno ob pogrebu pa tega ne more in ne sme storiti. Navadno se ob necerkvenem pogrebu vse preveč govori o pokojniku in njegovem življenju. Ljudje na veliko presojajo pokojnika in prihajajo do znanega zaključka: ni hotel Cerkve pred smrtjo, zato ne zasluži časti cerkvenega pogreba po smrti. Ta zadnja misel je sicer pravilna, ni pa nikakor pravilno, da se preveč govori o pokojnem, ki se ni hotel spraviti z Bogom in je živel v javnem pohujšanju. Pokojnega je sodil Bog, mi pa molimo zanj. Necerkveni pogreb ni direktna kazen za pokojnega, ampak je zdravilni opomin za žive očitne krščene grešnike in odpadnike. Sveta Cerkev, naša skupna mati, želi vsaj ob smrti rešiti neumrljive duše vseh svojih otrok, zato se poslužuje tudi te trde kazni pogreba brez duhovnika. Verniki naj bodo prepričani, da vsak duhovnik s krvavečim srcem odkloni cerkveni pogreb, ki ga po teh jasnih predpisih ne more in ne sme dovoliti. vprašujete odgovarjamo Romanja in mladina Sem še mlad fant in sem večkrat slišal o raznih romanjih, ki jih organizirajo v Trstu. Večkrat se me je polotila želja, da bi se tudi jaz katerega udeležil. To svojo željo sem razodel prijatelju, kateri mi je takole rekel: »Kaj boš hodil na tako romanje?! Saj vidiš, da so taka romanja samo za stare ženice, ki rade molijo. Pri takih skupinah ni mesta za mlade ljudi.« In res nisem šel. Če je tako, res ni prav. Ali so taka romanja samo za stare ženice? Zakaj ne organizirate romanja samo za mladino? Ali smo mi drugi pozabljeni? Dobro veste, da se mi mladi v družbi starejših kaj neradi znajdemo. Če bi kdaj organizirali taka romanja za mlatlino, bi bila udeležba res veliko manjša, a po mojem mnenju in človeško gledano, mnogo bolj koristna. Naša mladina ima tako malo idealov in trdne volje za bodočnost, ker pač premalo pozna, kako je sploh po svetu. Zato, prosim, pomagajte mladini, da bo bolj razgledana, vesela in zadovoljna. Lojze s Krasa * Zdi se nam, da ne odgovarja resnici, če pravite, da se naših romanj udeležujejo samo stare ženice. Te rade romajo, to je res, a ne samo one. Vedno je bilo na naših velikih skupnih romanjih tudi dokaj mladine. Letos je bo menda na Koroškem še posebno veliko, kot slišimo. In vendar imate tudi Vi prav. Potrebno bi bilo organizirati romanja tudi samo za mladino. V to bi bile najbolj poklicane naše študentovske in druge mladinske organizacije. U-pajmo, da jih bo Vaše vprašanje k temu spodbudilo. NADŠKOF, PRED5TOJNIKI IN GOJENCI SLOVENSKEGA ALOJZ1JEVIŠCA OBVESTILA ROMANJE NA BARBANO. Škofijsko romanje na Barbano za slovenske vernike goriške nadškofije bo dne 11. avgusta. Želeti bi bilo, da bi vse duhovnije bile zastopane s svojimi romarji. Točen program bo objavljen v našem listu. NOVA MAŠA. Prihodnjo nedeljo dne 10. julija bo v Nabrežini nova sv. maša. Daroval jo bo č. g. Viktor Godnič, salezijanec. DUHOVNE VAJE ZA DEKLETA se bodo vršile v Trstu od 11. do 18. septembra pri čč. sestrah v ul. Ginnastica. I. tečaj od 11. do 15. septembra bo za delavsko-kmečka dekleta; II. tečaj od 15. do 18. septembra pa za dijakinje. Vodil jih bo bogoslovni profesor dr. Stal-cer M. iz Rima. BARCATA: y škipetarjev POVEST - 26 Z vso močjo sc je zopet dvignil na noge. Hodil je kakor pijan in se opotekal. Gla-ga je bolela, roke ranjene, obleka raz-*rgana — on pa ni pazil na to, samo hitel )c naprej. Dež je ponehal, oblaki so se porazgubili, in tam se je pokazala zvezda. Postalo je bolj svetlo, da je lahko razločeval kraj pred seboj. Sredi te popolne tihote je za-»lišal glas! Ustavil se je. Glas se je po-Vvil, obenem smeh! — Dvignil je glavo lftr poslušal, od kod prihajajo glasovi — izločil je prvo hišo, potem še druge, pri-^el je v Manat. Še kakih sto korakov pa bo videl v hiši svetlobo. Potrkal je na Vr«t«, ki so se odprla. Vstopil je. V sredi jo gorel velik ogenj, okoli katerega f sedelo in ležalo kakih dvajset mož — ' Načinov, ki so spremljali škofa. Oči vseh ' bilo obrnjeno proti vratom, radovedni, I kšen prijatelj prihaja ob tako pozni L1, Vstopil je človek brez pokrivala na | 'v', z raztrgano obleko, bledega obraza, ves Okrvavljen in blaten. Mokri lasje so so sprijemali glave, usta odprta in celo telo je trepetalo kakor od hude mrzlice. »Koliko je ura?« — je vprašal. Možje so se začudeno spogledali — eden izmed njih je odgovoril: »Ena!« »Poslal me je oče Anastazij; moram takoj govoriti s škofom!« Komaj sedaj so spoznali mladega redovnika. »Oče Mavricij!« — so zaklicali. Vsi so naglo vstali, ga obkrožili, prijeli za roke in posadili na stol. Redovnik je sedel. »Iz Ruhiga si prišel, gospod?« — je vprašal en glas. Utrujeno je pokimal z glavo. »Tako pozno, ponoči, sam in peš! Kdaj si šel od tam?« »Ob enajstih!« Vsi so se začudeno spogledali. V dveh urah je napravil to pot, za katero je treba tri dobre ure s konjem! Gotovo se je moralo zgoditi nekaj posebnega, sicer m mogoče razumeti njegovega prihoda s tako naglico, v tem času po težki in nevarni poti. Naenkrat so se možje spoštljivo umaknili. Vstopil je škof in šel naravnost k očetu Mavrioij.u. Mladi redovnik se je razveselil. Vstal je, se priklonil, rekoč: »Poslal me je oče Anastazij. Velika nevarnost preti Kryezezu. Pridi hitro in reši...« naprej ni mogel več govoriti. Zaprl je oči, moči go ga zapustile, onesvestil se je; da ga niso hitro prijeli, bi bil padel na tla. Škof je z veliko mehikočutnostjo in ljubeznijo gledal redovnika, ki je ležal v omedlevici pred njim. Dvignil je desnico ter ga blagoslovil; nato je z glasom, ki je bil vajen ukazovati, rekel: »Osedlajte mi konja! Gotovo se je zgodilo nekaj nenavadnega. Oče Anastazij bi me sicer ne klical v tem času in ta junak bi ne stavil življenje v nevarnost za prazno stvar.« Cez četrt ure je škof z možmi odjahal proti Rubigu. ALBANSKI ŠKOF • V preprosti sobi rubiškega samostana sta si sedela nasproti dva človeka, dva zrela moža, ki sta že marsikaj preživela, videla, slišala, izkusila; pametna, modra, učena, z železno voljo, kii sta živela samo za blagor albanskega ljudstva: prevzvišeni škof iz Kalmeta in župnik Kryezeza. Sedela sta eden drugemu nasproti, resna, zaskrbljena ter pretresovala vse mogoče načine za Tešiter enega človeškega življenja. »Ti praviš, torej, da je dekle nedolžno?« »Ekscelenca! Samo Bog vidi v človeška srca, vendar potrjujem še enkrat, da je po mojem mnenju dekle nedolžno, ali pa da je grešila proti svoji volji. V slučaju, da je ona kriva, moram dvomiti o vsakem človeku!« »Torej je treba prisiliti starešine da prekličejo storjeni sklep.« »Ne verujem tega, Ekscelenca. Oni držijo v posebni časti kanun prednikov; ni stvari, ki bi jih pripravila, da bi kršili krajevne navade. Skoraj vso noč sem premišljeval to vprašanje, pa nisem našel drugega izhoda, kakor da Vaša milost zahteva od starešin, da vam darujejo življenje mladenke. To je edino sredstvo za rešitev. Ne verujem, da bi ne hoteli ugoditi prošnji lastnega škofa. Samo tako je mogoče rešiti Lulo.« »Pa če ne sprejmejo tega, kaj naj se ukrene ?« »Potem ne vem nobene druge pomoči.« »Jo bom pa jaz našel!« je odvrnil škof ter začel hoditi gor in dol po sobi. »Ali upogniti ali zlomiti! Ne sme se zgoditi, da bi se v moji škofiji izvršila ta smrtna obsodba!« — Obrnil se je proti župniku in vprašal: „ »Koliko časa je treba, da se zberejo tukaj vsi vaški starešine ?« »Eno do dve uri.« »Takoj jih pošlji Iskat, naj pridejo sem čimprej!« Naglo so odšli trije glasniki na konjih. Z bliskovito naglico se je po Kryezezu razširila vest o škofovem prihodu. Nekatere so srečali na poti, druge našli v cerkvi, tako se je novica vedno bolj širila. Ni trajalo dolgo, ko sc je na obširnem prostoru med samostanom in cerkvijo zbralo veliko število ljudi. Pri vseh je šlo od ust do ust samo eno vprašanje: Kaj pomeni ta nepričakovani škofov prihod? — Moral bi priti šele čez nekaj dni, sprejet z vsemi častmi, zvonjenjem, streljanjem in v prisotnosti cele občine. Tudi škofovo spremstvo jih je precej iz-nenadilo: Vsi duhovniki, ki so prišli z njiim, so bili razkropljeni po trgu. Z nobenim niso govorili, le zdaj pa zdaj so si Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VII - 1955 - Štev. 2' Z GORIŠKEGA Za otroški vrtec V ulici Croce v Gorici so 4. julija odprli tritedensko dnevno kolonijo za otroke Otroškega vrtca. — Starši, vpišite otroke v to kolonijo, da bodo v dobrem varstvu. Tržiškim ladjedelnicam je zagotovljeno delo Pred kratkim so tr/iške ladjedelnice dobile naročilo od družbe ESSO za tri velike 35.000 tonske petrolejske ladje. Ta vesela novica je zbudila med delavci veliko zadovoljstvo, ki se je te dni še povečalo spričo novega naročila dveh genovskih pomorskih družb za dve 16.200 tonski tovorni ladji. Ladjedelnica računa, da bo to delo izvršeno v drugi polovici leta 1957. Družinski davek Goričanov Na občinskem uradu v ulici Grispi je na razglasni deski na razpolago občinstvu pregled glavnih plačevalcev družinskega davka. Iz tega pregleda je razvidno, da je v Gorici 8.432 obdavčenih družin, ki plačajo skupno 49 milijonov 408.835 lir družinskega davka za skupno vrednost 1 milijarde in 547 milijonov lir dohodkov. Začasna odpustitev ladjedel-niških delavcev v Tržiču Vodstvo tržiških ladjedelnic je prejšnji teden potrdilo vest o naročilih petrolejskih in drugih tovornih ladij, kar naj bi za lep čas zagotovilo delo v ladjedelnicah. Kljub temu pa je ravnateljstvo začasno odpustilo prav v teh dneh nadaljnjih 600 delavcev. Zdi se, da ima ta začasni odpust delavcev čisto politično ozadje, ker je do odpusta prišlo tik pred volitvami v notranje komisije. Vodstvo je odstranilo tiste, ki so bili v tej borbi najbolj aktivni in so imeli pri tem svoje posebne namene. Sporazum za goriški vodovod Dne 27. junija je stopil v veljavo sporazum o oskrbovanju goriške občine z vodo. Sporazum predvideva neposreden stik u-prave goričkega vodovoda z občino Gorico o vseli tehničnih in finančnih vprašanjih, ki se tičejo izvrševanja sporazuma. Nov kanonik Goriški stolni kapitelj je dobil novega člana v osebi msgr. Antona Cibina, ki je bil slovesno ustoličen preteklo soboto. Tako šteje sedaj stolni kapitelj 12 kanonikov. Msgr. Cibin je bil prej prošt stolnega kapitlja v Poreču v Istri, optiral je pa za Italijo in se ustavil v Gorici, kjer je dobil službo kaplana v bolnici pri Rdeči hiši. — Novemu kanoniku naše čestitke! Koliko je učencev na osnovnih in srednjih šolah na Goriškem V šolskem letu 1954-1955 je bilo v goriški občini 21 otroških vrtcev s 1036 otroki. V mestu sta delovala dva slovenska vrtca: v ulici Croce sta bila dva razreda s 15 otroki, v ulici Randaccio pa en razred z devetimi otroki. Otroške vrtce v Štandre-žu, Podgori in Oslavju je obiskovalo skupno 48 otrok. Osnovnih šol je bilo v goriški občini v lanskem šolskem letu 22 s skupno 2.865 učenci. Osnovno solo v ulici Croce je obiskovalo 83 otrok, osnovno šolo v ulici Ran-daceio pa 38. Standreško slovensko šest-razrednico je obiskovalo 78 učencev, podgorsko dvorazrednico 27 učencev, pevmsko štirirazrednieo 52 otrok, in v Št. Mavru je enorazrednico obiskovalo 15 otrok. Srednje šole je posečalo 4.220 dijakov, Slov. nižjo gimnazijo je obiskovalo 122 dijakov, strokovno šolo 108, licej 56 in učiteljišče 58 dijakov. Skupno število vseh slovenskih otrok v goriški občini, ki posečajo slovenske vrtce, osnovne in srednje šole znaša 709. Odprli bodo obmejni blok v Stupici Iz uradnih krogov se je zvedelo, da bodo v kratkem odprli obmejni blok v Stupici. Ta blok ne bo velikega pomena samo za Nadiško dolino, ampak za vso videmsko provinco. Že odkar je bila začrtana nova meja med Italijo in Jugoslavijo so naši ljudje trpeli veliko ekonomsko škodo, ker je bil ves promet s Soško dolino, Tolminom in Kobaridom ustavljen. Koliko trgovin so morali v Čedadu zapreti zavoljo tega. Sedaj v Nadiški dolini upajo, da se bo Z odprtjem novega obmejnega bloka njihov položaj zboljšal. S TRŽAŠKEGA Politično zborovanje v Dolini Slov. demokratska zveza in krajevna komuni stična partija sta priredili v juniju dva javna politična shoda na trgu v Dolini. Prvega je vodil dr. Br. Agneletto, drugega pa tajnik partije, dolinski župan Lavriha. In kaj sta govorila? Po govornikih sami uganete vsebino predavanja. Vsi resni poslušalci so pozdravili izvajanja dr. Agneletta, le to jim je žal, ker taki govorniki redkokdaj pridejo v Dolino in to je velika škoda. Komunistični govornik pa je imel na programu pregled političnega položaja. In zdaj čujte, kaj je dolinskemu županu politični položaj: polemika z dr. Agnelettom in krajevnim župnikom, katerima je posvetil velik del govora. Župnika je javno napadel in obsojal zaradi zadnjega civilnega pogreba. Med drugim se mu je pošteno zareklo in je izklepetal grožnjo, ki spada pred so- dišče: rekel je, da vlada med župnikom in njim županom tako razmerje, da bo šel eden končat v Coroneo, eden pa v bolnico! To grožnjo jo zavil v dolg stavek, a povedal jo je kakor tukaj stoji. Med drugim je tudi napadal g. Vidmarja in pripovedoval stvari, nad katerimi sta se oba napadena duhovnika pošteno smejala. Tako je torej končal svoj pregled političnega položaja z novim napadom na katoliške duhovnike. Tekma iz verouka Tudi župnije devinskega dekanata so priredile v sredo 22. junija tekmo iz verouka med šolskimi otroki petega razreda posameznih šol. Tekma se je vršila v Šempolaju pri č. g. dekanu. Najboljši je bil Petelin Bogdan iz Nabrežine; pa tudi ostali so kar dobro odgovarjali in pisali. Vsi so bili obdarovani z lepimi knjigami. Kako je bilo s procesijo pri Sv. Jakobu Vsi slovenski časopisi, ki izhajajo v Trstu (Primorski, Delo, Demokracija, Novi list), so poročali v zadnjih dveh tednih, da so cerkveni predstojniki prepovedali procesijo sv. R. Telesa pri Sv. Jakobu, da so prepovedali slovensko petje, javno molitev in da slovenski verniki niso smeli nositi cerkvene zastave sv. Cirila in Metoda v procesiji. Zaradi tega da je po poročilu teh listov nastal velik hrup v župniji in da so nekatere, vernice celo javno zapustile cerkev. Vseznali »Novi list« je celo dvakrat poročal o zadevi in delil nauke na desno in levo. No, in kaj je bilo v resnici? Procesije sv. R. Telesa pri Sv. Jakobu sploh nikoli nimajo in tudi letos ni bila v načrtu. Procesija sv. R. Telesa se vrši vedno samo v stolnici sv. Justa in te procesije se udeležujejo tudi naši verniki od Sv. Jakoba. Tudi letos so se je skupno udeležili in lahko bi nesli tudi zastavo sv. Cirila in Metoda v procesiji, toda ni bilo močnih ljudi, da bi jo nesli. Zastava je velika in težka in je treba moške roke. Priporočamo štirim odgovornim urednikom omenjenih listov, naj se drugo leto spravijo v štiri-stop in naj nesejo težko zastavo, saj so krepki. Tudi priporočamo, naj naše ljudi vodijo v to skupno procesijo in če kaj ne bo v redu, naj pozneje po mili volji kritizirajo. Resnica nad vse, z neresnico pa proč! Zaključek velesejma V nedeljo zvečer je bil zaključen VIL tržaški velesejem. V soboto je bilo tudi nagradno žrebanje za avto Fiat 600. Sreča se je nasmehnila 15-letnemu dijaku Mavru Bertonu. Trgovski odnosi Tirgovins-ka zbornica v Milanu, ki ima nalogo, da pospešuje trgovske odnose med Italijo in Jugoslavijo, je ustanovila v Trstu svojo pomožno delegacijo. Šolski uspehi Na Nižji gimnaziji v Trstu je polagalo malo maturo 152 kandidatov. Izdelali so 103. Popravne izpite jih ima 42. Padlo jih je 6. Zaradi bolezni je izostal 1 kandidat. Na Industrijski strokovni šoli v Rojanu je izdelalo malo maturo 39 kandidatov, popravne izpite pa ima 22 kandidatov. Na industrijskem strokovnem tečaju na Opčinah s priključenim tretjim razredom je napravilo malo maturo 9 dijakov, popravne izpite pa ima 13 dijakov. Na industrijskem strokovnem tečaju v Dolini s priključenim tretjim razredom je napravilo malo maturo 18 dijakov in 2 imata popravne izpite. Na Industrijskem strokovnem tečaju v Nabrežini, ki ima priključeni tretji razred, je izdelalo malo maturo 17 kandidatov, 7 pa jih ima popravni izpit. Usposobljenostni izpit na Učiteljišču so dovršili: Barich Aida, Bogateč Marija, Folchi Ana Maria, Grdovič Karla, Koncilja Cirila, Legissa Irma, Renzi Maksimilijana, Mauri Marjan, Sedmak Danilo, Šušteršič Srečko, Terčič Bruno. Popravne izpite ima 18 kandidatov. Odklonjeni sta bili 2 kandidatinji, in ena kandidatinja se ni javila k izpitom zaradi bolezni. Na Trgovski akademiji so uspešno dovršili maturo: Ferluga Jadranka, Klun Mira, Meden Egon, Sedmak Ivan, Sosič Viktor, Tortni Hilda, Vrabec Milena in Zajec Nadja z odliko. Popravni izpit ima 12 kandidatov, odklonjen je bil en kandidat. Hud protest Predstavniki političnih in gospodarskih organizacij v Trstu so izglasovali daljšo resolucijo in jo naslovili na rimsko vlado zaradi neizpolnjenih obljub o 32 milijardnem rotacijskem fondu, ki naj bi bil na razpolago Trstu za izredno pomoč. Danes v Trstu spoznavajo vsi, da je velikansko posojilo, o katerem so govorili meseca oktobra lani in vsa zagotovila raznih ministrov an poslancev, bilo le pesek v oči vsem onim, ki le preradi gledajo proti jugu. Velike ladje, ki prihajajo v Trst samo odvažajo mlade in dela sposobne moči na tuje zemljine. Odhod v Avstralijo Prejšnji teden je ladja Faisea zopet dvignila sidro in odpeljala 1404 emigrante v daljno Avstralijo. Med temi je bilo tudi 700 Tržačanov, ki si tu ne morejo ustvariti zadovoljnega ognjišča. Volitve v cerkvi 380 mož in fantov iz Ricmanj je dobilo uradno vabilo od dolinske občine, naj pridejo v nedeljo 3. julija v cerkev volit novega župnika. Riemanjska župnija ima staro pravilo, da lahko vsi moški volilni upravičenci volijo novega župnika, ki ga škofija predloži. Sedaj je škofija predložila za župnika č. g. Albina Grmeka — drugih kandidatov ni bilo — in Ricmanjci bi lahko volili, če bi prišli. Prišlo jih )o samo 33 in so pač s tem pokazali, kako se zanimajo za cerkev. Volitve so se v redu vršile pod vodstvom državnega uradnika in openskega g. dekana. Na Tržaškem imajo isto pravico samo moški verniki v Borštu. V drugih župnijah teh pravic ni. Gledališka predstava v Dolini V NEDELJO 10. t. m., ko imajo v Dolini farni praznik, bodo dijaki klasične gimnazije igrali tudi Dolinčanom veseloigro » R O X I « S predstavo, ki je dosegla že po mnogih krajih na Tržaškem zelo lep uspeh, bodo prav gotovo zadovoljni tudi Dolinčani in se bodo od srca nasmejali. Veseloigro režira prof. Jože Peterlin. Predstava bo v farni dvorani, začetek ob 20.30. Dolinčane in okoličane slovenski dijaki prijazno vabijo. ZANIMIVOSTI TEGELEN • Osem od 33 predvidenih pasijonskih iger se je že vršilo v Tegelenu na Holandskem. Gledalcev je bilo 40.000; med njimi so bili številni Belgijci, Nemci, Francozi, Danci, Angleži in Amerikanci. Od 150.000 prostih mest za prihodnjih 23 u-prizoritev je 130.000 sedežev že razprodanih. SLOV. MISIJONSKE ZDRAVNICE V samostanu zdravniških sester v Angliji je bila preoblečena za sestro zdravnica dr. Ela Ehrlichova iz Žabnic, nečakinja pok. prof. dr. Lauiberta Ehrlicha in sestra misijonarja v Indiji Janeza Ehrlicha. Kot zdravnica jc več let delovala v katoliškem misijonu v Indiji, kjer je zgledno življenje redovnic-misijonark nanjo tako vplivalo, da je še sama vstopila v samostan. Vrnila se je v domovino in nato v Angliji izvršila noviciat. V istem noviciatu sta še dve drugi slovenski zdravnici, ki prav tako čakata, da bosta po preobleki šli v misijone. ATOMSKA PILOTA STA STOPILA 1 V SAMOSTAN Medtem ko iščejo napredne države sred stva, s katerimi bi vedno bolj izpopolnil atomsko orožje, sta prva dva pilota, k sta odvrgla prvi dve atomski bombi sto pila v samostan. V mestu Bilbao na Španskem je bil prei kratkim posvečen v duhovnika letalec at meriških zračnih sil Henry Bernal, ki ji spustil prvo poskusno bombo nad puščavi Los Alamos. Ko je pozneje zvedel, kak