'M *Z PDIIZ ur,au„,tjo3 
+09 *Z W1U u4o~a~ uoddrd 
a~~~~~ ~r~~ čpnqnoR snvq~lw,aLun str (q 
'Z 111)11Z uuogrj Iut p 

gv8anp~ ~ iq oc 

+ r14p.4.un u»noajpi,~r
;anM~ ~o~~ +wunBa;,~u)a u4j.lwoa 
umau!.],Io .1tp‘;?Lj p.tu, unQllqp~uQwy 143144 
Qun u13floalowu #qlaQlhz sjuucl 

"`~ q~~ i;ii aoa iq Aa 

'~áát,~ •~ uoa uawlvubrz čpru 
,3' mutu,% uoa quafin~ atpiiq}aaz 


Car In tesar


ali 

Saardaiska ladjedelnica.


Zgodovinska pripovedka. 

Poslovenil 

.rimar 

odlza,ja'ek.. 

jbja . 

Založil in prodaja J. Giontini v Ljubljani . 
1886. 


Tiskala lg . pl . Kleinmayr Fed . Bamberg v Ljubljani . 


Prvo poglavje . 

Bilo je lepega jesenskega dne leta 1697 . 
Po velem jesenskem Iistji starih topolov, k i 

so bili zasajeni okolu pristanišča, pihljal je 
gorak južen veter, in nad rudečimi streham i 
Holandskega mesta Saardam letele so ptic e 
selivke v dolgih vrstah v svoja južna domovja. — V ladjedelnicah, po katerih je to 
sicer jako neznatno mesto vže od nekedaj 
slovelo, so ta dan nekoliko preje končal i 
delo, in maloštevilne ladije, ki so bile v pristanišči zasidrane, nakitene so bile z raznobojnimi narodnimi zastavami, kar se je, kakor 
znano, le v posebno svečanostnih slučajih 
zgodilo . 

Vsak pa, ki je bil v mestu znan, vede l 

je, čemu se vse to pripravlja. Jeden najbogatejših ladjedelskih mojstrov je obhajal 
poroko svoje najmlajše hčere. Po očetovej 
želji naj bi se vršila tako sijajno, kakor zahtevajo to stari Holandski običaji. Skoro 
polovica vseh meščanov je bila povabljenih 
na svatbo in med njimi tudi ()Če župan . — 

I* 


Mojster Brovn, tako je bilo ime ladjedelskem u 

mojstru, je prisegel, da hoče svojej hčerki 
Beti napraviti svatbo, katere naj bi se spominjali ljudje še čez 50 let . In v resnici j e 
to storil! Vže na vse zgodaj se je začelo 
radovanje in nekaj let vže meščanje Saardamski nij so videli take svatbe, kakor je 
bila ravno ta, neveste Bete Brovnove. Povabljeni so bili pa tudi vsi pomagači boga 
tega mojstra. Brovn prišteval jih je ravno 
tako k družini, kakor lastne svoje sinove , 
in veliko mu je bilo na tém, da jim nijničesa manjkalo. — Visoko vežo, ki je po 
starem Holandskem običaji obsegala vse pritlične hišne prostore, so izpremenili v plesišče, a na stopnicah v prvo nadstropje s o 
priredili prostor za godce. Za dvojno plačilo 
in polne vrče dobrega vina so igrali brez 
prenehljeja okrogle poskočnice. Stene in strop 
pa so okrasili z zelenimi venci in krasnim i 
zastavami. Vrata, skozi katera se je prišlo 
na vrt, so sneli, zato, da so oni na plesišči 
z onimi na vrtu sedečimi lehko prosto občevali. Postrežkinje so letale s pekarijami in 
pijačami sem in tja in presrečni nevestin 
oče je bil kmalu tu, kmalu tam ter dajal 
slugam potrebne ukaze. V senčnatej lipove] 
lopi pa so sedeli imenitnejši meščanje. Med 
njimi je bil tudi mestni župan, mož tolstega 


Života, čegar obličje je bilo skoro bolj rudeče , 
kakor temnorudeče Bordovino, katero je oč e 
Brovn danes svatom piti dal . Pri pojedini 
je imel le on prvo besedo, vsi drugi pa so 
ga tako pazljivo in potrpežljivo poslušali , 
kakor bi bil mož nezmotljiv v svojej modrosti . 
Razgovarjali so se tudi, kakor je pri takih 
priložnostih običajno, o stvareh, ki se dogajajo po svetu sploh. Zelo pazni pa so postali meščanje Saardamski, ki si na svet u 
nijso mogli misliti večje države od svoj e 
Holandije, ko je poprijel besedo nek mladenič , 
ki je do sedaj molčeč sedel za mizo. Rekel 
je, da si ne more misliti stalnega miru, 
kakor baš zatrjuje gospod župan, temve č 
misli on, da bode v kratkem nastal bojn i 
klic, ki bode od vshoda Evrope ves svet 
pretresel. Debeli župan je poslušal, smijaje 
se, to drzno prerokovanje . Ko si obriše z 
debelo svojo roko široki ustni, reče : «Mladi 
moj prijatelj govori o tem, kakor slepec o 
barvah. Od kod se nam je nadejati vojske ? 
To bi morali mi, ki smo od vlade, pač bolj e 
vedeti. 

Mladenič, podstavljena in širokoplečat a 
oseba, kateremu je praznično oblačilo kaj 
dobro pristojalo, je bil tujec, vsaj poznal o 
se mu je to na prvi pogled. Odložil je pri 
teh besedah počasi svojo lončeno pipo in 


odgovoril županu z inozemskim naglasom : 
«Vsaj ne stoji nikjer pisano, da bi moral a 
biti vojna ravno z Holandijo! Vsaj živi na 
svetu še veliko narodov, ki se lahko bojujej o 
in veliko je še držav poleg Holandske, ki 
si utegnejo vojsko napovedati . » 

«Res je tako», reče župan, kateremu s o 
te besede jako srce olajšale, «on ima prav ! 
Toda malo nas briga, če si vročekrvneži 
tam zadej v Rusiji, ali sploh tu okoli glave 
razbijajo. — Hahaha! Mi bomo pa prej ko 

slej pili v miru svoj čaj, kadili v miru i z 
svojih pip in tesali svoje ladij e! » 
Županov sosed pa je prijel za čašo te r 
napil : «13Qg . blagoslovi Holandijo ! » 

«In ženina in nevesto », pristavijo drugi . 

Čisto in veselo so zazveneli kozarci in 
oče Brovn si je mel veselja roke, misleč, 
da bo ostalo vse tako dobre volje, kakor j e 
bilo. Proti županu obrnivši se pa je rekel : 
«Kaj čuden dečko ta Peter Mihajlov. Dasiravno ga imam rad, me je vender kar groz a 
blizu njega, in če me včasih s svojimi velikimi, temnimi očmi ostro pogleda, zdi se mi , 
kakor bi bil on, a ne jaz gospodar v ladje 
delnici. » 

«Gotovo je rodom Rus, kaj ne?» vpraš a 
nekdo iz družbe. 


Mojster Brovn prikima. «Sedaj je vže 

štiri mesece pri meni na stavišči. Pri delu 
je kaj priden, to je res, stori pa tudi lehk o 
za tri druge, kajti močan je kot medved . 
Poleg tega je pa dečko tudi prekanjen i n 
ostroumen, kakor ne kmalu kdo . Pred kratkem je napravil na nekej novej ladiji krmil o 
svoje iznajdbe, in to ne da bi bil koga vprašal 
za svet. Delce to pa je prav izvrstno i n 
dobro služi. Toda, Bog ga vedi, kaj je š e 
vse v njem! Meni se dozdeva, da ga tar e 
kaka reva, ali kak spomin v preteklost ali 
kaj tacega. On se ogiblje drugih ljudij in 
občuje v mojej ladjedelnici le z nekim mladim tesačem po imenu Peter kanov, ki j e 
njegov rojak. Tega-le menim v višnjeve m 
jopiču s srebrnimi gumbi . » 

«Ta je pa vender prav po holandski 
opravljen, kakor nas jeden . Le pogledite njegove višnjeve nogovice z rožami, mahedra

vaste hlače in ta klobuk se širokimi kraj i 
in z zeleno prevozo! Ali nij to lepa staro 
holandska noša, ne pozabivši opasnika, k i 
mu drži s čipkami ošito srajco? » 

«Da, da, na videz je vse to res», pritrdi 
Brovn, « a Holandec vender nij . » 

«Jaz sem pa Rusa vse drugače predstavljal», opomni nek trgovec s cimetom , 
ki je bil iz sorodstva ženinovega. «Meni so 


pravili, da imajo Rusi dolge, čez kolena 
segajoče suknje, fino perilo, dolge brade , 
visoke škornje iz najboljšega usnja in bele 
opasnike. » 

«Res je tako », pritrdi župan, «taka j e 
njihova narodna noša . Tako opravljene sem 
jih videl v Asterdamu, ko je cesarica Zofija 
odposlala ono veliko poslanstvo na francoskega cesarja . » 

Ko so se odličneje meščanje za mizo v 
tem smislu dalje pogovarjali, povzročil j e 
na plesišči prihod nekega moža več govorjenja, kakor da bi bilo iz jasnega treščilo 
med zbrane svate. Ples je zastal in godci 
so jenjali gosti. Sluge pa so vidno v zadregi 
gledali, kaj to pomeni. Nekateri mladeniči so 
vže pestili roke. K sreči je ravno ta čas 
prišel oče starešine. 

«Oj, mojster Brovn, to nas je lepo iznenadno, takih gostov se nij smo nadejali» , 
posmehoval se mu je jeden plesalcev. 

«Kaj tacega se v Saardamu še nij pri

petilo», zavpije drugi, čegar čelo je bilo o d 
jeze po polnem zarudelo. «Kako se sme 
prikazati ,rumeno pero' na poštenej meščan : 
skej svatbi? » 

Tudi mojster Brovn je opazoval zel o 

oplašen osebo, ki je povzročila toliko nevolje , 
in videti mu je bilo, da je tudi on nevoljen . 


Ko je tuji mož zapazil, da se mu približuj e 
hišni gospodar, je snel spoštljivo svoj klobuk , 
na katerem je imel dolgo rumeno pero, z 

glave in rekel skoro tresočim glasom : 
«Oprostite, spoštovani mojster, da vas motim, toda jako nujno opravilo me je pri 
peljalo do gospoda župana . » 

Zdaj še le so se razburjeni svatje pomirili . 
Jako životni župan je kmalu na to prišel 
in poklical redarja — to je bil po svojem 
poklicu — na stran . 

«To je kaj druzega», reko na to mla

deniči, «mislili smo, da je prišlo to rumen o 
pero na svatovščino !» (Taka peresa je imel o 
takrat Holandsko redarstvo, ki je pa stal o 
na jako slabem glasu, na klobukih) . 

«Torej kaj imate Jan?» vpraša župan 

mladeniča visoke rasti v rudečej suknji, «zakaj me motite na svatovščini? Povejte hitro! » 

«Gospod župan, dovolite», jeclja redar 
z okornim jezikom. «Stvar je zelo važna . 
Ravnokar je bil pri vas nek Anglež, ki s e 
je imenoval poslanika Britanske kraljice i n 
je vprašal po vas. Odgovoril sem mu, da je 
gospod župan na svatbi . . . ,To me ne 

moti', reče Anglež, ,grem tedaj tudi jaz n a 
svatbo.' . . . Jaz sem mu hotel odsvetovati, 
toda gospod mylord je ostal svojih misli in 
trdil, da ga . to ne moti .» 


«To je čuden mož», mrmral je župan . 
«Kaj neki hoče?» 

Redar je zmajal z ramami. 
«Kako bi ga h spoznal?» vpraša nadalj e 
župan. 
«Brez truda, ker je viže tukaj », odgovori 
redar. 
«Ta-le? Hahaha! To je kak nadmornar 
ali kaj tacega!» 
«Ne, gospod župan, to je mylord, ki s e 

je pa nalašč lahko preoblekel, da je lažj e 
sam prišel in da bo lažje z vami govoril. » 

«Tako torej! Zdaj še le umejem! Ta 
gospod je gotovo zelo prekanjen in njegovo 

opravilo mora gotovo zelo kočljivo biti. Prav, 
da je prišla stvar do mene, kajti za tak o 
važne reči sem ravno jaz pravi mož . » 

Redar je na to odšel .
Nadmornar, o katerem je župan slišal ,


da je preoblečen lord, to je bogat in ime 
niten anglešk državljan, stopi zdaj bliže. 
Pozdravil je hladno iii namignil uljudno z 
roko, na katere] je imel lep prstan z briljanti . 

«Par besedi bi rad tajno z vami govoril, » 
zašepeta županu in gre mimo njega, kakor 
mimo kakega tujca. 

« To mora biti jako važna državna za 
deva, ker se tako skrivnostno obravnava» , 
mrmral je župan sam se saboj. 


11 

Ne da bi kdo opazil, stopi za nadmornarjem, kateri je zavil v neko z jaz 

minom zaraščeno sprehajališče . Od daleč s o 
se čule tu še vesele poskočnice, znamenj e 
da so ondu na plesišči vsi nemoteni in dobre 
volje. Ko se je tujcu zdelo, da ga nihče ne 
opazuje, se je vstavil, prekrižal roki na hrbt u 
in pričakoval župana, ki je tudi kmalu z a 
njim prišel. 

«Kaj velevate gospod mylord?» Vpraša 

župan priklonivši se, kolikor mu je to dopušča l 
precej debeli trebuh. 

Lord je položil prst na ustni. Župan mu 

prikima v znamenje, da obljubi molčati . 

«Zelo važna državna skrivnost,» zašepet a 
lord debelemu županu na uho . «Vaša sreča 
je v vaših rokah ; tisoč cekinov dobite, ak o 
mi pomagate iskati neko osebo, katero moj 
vladar posebno spoštuje. » 

«In katera oseba naj bi bila to? » 

«Ona ruskega carja Petra . » 

« Kaj mi poveste ! » 

«Naša vlada je gotovo pozvedela, da j e 
ta visoki gospod sedaj tu v Saardamu. » 
«Tu v našem ljubem Saardamu? » 

«Oj kolika čast za nas! » 

«Da in sicer preoblečen . » 

«Stvar postaja vedno bolj kočljiva!» 


«Res, in zato se zanašam na vašo bistroumnost. Car je še mlad mož, jedva nekaj 

čez dvajset let star, ima dolge temne lase , 
visoko čelo, temne, ognjevite oči in je krepke 
postave. Tako vsaj so mi popisali njegovo 
osebo. Poleg tega ima naša vlada tudi tajn o 
sporočilo, da živi car skrivno v Holandij i 
z namenom, izučiti se kot priprost delave c 
ladjedelske umetnosti in da je torej Njeg . 
Veličanstvo brž ko ne tukaj kot priprost 
delavec v službi. » 

«Kot priprost delavec — ruski car — teg a 
ne morem umeti ! » 

«Verujem, toda meni je glavni nalog , 
da dobim tega moža in zato se zanašam 
na vas. » 

«Našli ste pa v mojej osebi tudi pravega 
moža zato, gospod poslanik,» odgovori župan . 

Ko sta se poslanik in župan o tem 
razgovarjajoč sem in tia, izprehajala, vsedla 
se je v plesnej dvorani vesela družba okol u 

mize, kjer jo je čakala izvrstna večerja . Ribe, 
pečenka in izvrstne pekarije v lepih porcelanastih posodah so pokrivale mizo, ki j e 
bila pogrnjena z lepim znežnobelim platne 
nim prtom . Kameniti vrč, napolnjen z angleškim pivom pa so si podajali gosti neprenehoma iz rok v roke . Po starej Holandskej navadi so se delale napitnice in prepe


13 

vale skupno vesele pesmi . Le dva mladenič a 
se nista veselila z veselimi svati; bila sta 
to Peter Mihajlov in Peter Ivanov. Slednji 
je sedel na koncu mize in zrl na svoj 
okrožnik, kakor bi gledal v kako temno jamo . 
In kadar je prišla vrsta nanj, da bi pil, od 
majal je z glavo in veleval strežniku dalj e 
iti. Neka mlada, brhka deklica, ki je sedela 
ne daleč od neveste in je bila nje družica, 
pogledala ga je včasih s prijaznim nasmehom . 
Znano je bilo, da je Peter lepo Marico prav 
rad imel, in da si le vsled svoje revščine do 
sedaj nij upal pred nje varuhom snubiti za 
njo. Nje varuh pa je bil oče župan, kateremu 
njega visoko mnenje o samem sebi in njegova vzvišenost nad navadnimi ljudmi ni 
kakor nisto dopuščali svoje varovanke ubogemu tesarskemu pomočniku v zakon dati . 
Marica je bila tistega dne še veliko lepša , 
kakor navadno, in vsak drug mladenič b i 
bil ponosen na tako lepo nevesto . Toda 
Ivanov je takrat niti opazil nij ; tudi nij 
stopil ves večer na plesišče . 

Mej tem ko se je zunaj počasi zmračilo , 
razsvetlili so urni strežaji z duhtečim zelenjem preprežene hodnike s pisanimi svetilnicami, katere so bile narejene iz papirj a 
z oljem napojenim. Te svetilnice je prinesel 
nek kapitan svojemu prijatelju, nevestinemu 


očetu iz Kitajskega. Vsa družba je bila jako 
vesela te nepričakovane razsvetljave ; posebno 
pa so se veselili tega mlajši, ker jim je bila 
na ta način zabava podaljšana za nekaj ur. 

Ker je bilo še precej toplo, sklenili s o 
gosti igrati na prostem družbine igre . Tudi 
Marica je hotela igrati. Ko so svatje ostali 
od mize, pogledavalo je za Ivanovom, ki b i 
moral po dolžnosti in pravici peljati lep o 

županovo sestričino na prosto . Naposled 
zagledala ga je, slonečega na podboji. Hitro 
stopi k njemu in mu reče nevoljna : «To 
vender nij prav kako se danes obnaša š 
Ivanov? Daj mi roko, da ne postanem huda ! 
Zdiva igrat! » 

Ivanov je globoko vzdihnil. 

«Kaj ti je, da si tako Čuden?» vpraša ga 
ona. Obrnil se je k njej in jej zašepetal na 
uho : «Vsaj vender poznaš moje trpljenje . 
Misli si, moj polkovnik iz Rusije, kateri m e 
zasleduje, ker sem pobegnil, je, bil danes v 
ladjedelnici. Videla boš, da sem izdan in da 
bom moral z njim! » 

«Ne bodi vender tako boječ», zavrne g a 
Marica. «Tako visok gospod ne bo dosti po 
tebi opraševal. Lehko si misliš, da, bi ne 
promls dolgo, ko bi hotel tebe meti . > 

«Misliš ?» 


15 

«Gotovo da! Bodi torej brez skrbi in 
pojdi igrat! » 

«Bil je pa uže skrajni čas, da sta šla 
kajti igra se je bila uže pričela in je vzbujala mej svati dokaj veselja. Posebno lepo 
je bilo pri teh igrah videti pisana krila zalih holandskih deklet, katera so se po svojej 
mičnej narodnej noši uže takrat odlikoval a 
od vsih Evropskih narodov. Svetlobarvno 
krilo, ki je segalo skoro do gležnjev, tak o 
da je bilo videti le zale črevlje z zaponami, prepasano je bilo nad kolki z bogato 
ozaljšanim pasom, ki je bil čestokrat po več 
sto goldinarjev vreden. Jopič je bil navadno 
temne barve in pri bogatih narejen iz baržuna. Rokavci so bili do komolcev tesni ; izpod komolcev pa se je videla lepa bel a 
srajca, katere rokavci so bili lepo nazaj 
zavihani. 

Modrece so si na prsih okinčale se srebrnimi prevozami, čestokrat tudi se zlatimi 
denarji, ki so imeli utisnene podobe svetnikov . 

Na glavo so si devale poseben lišp. Lase 
na zatilniku je pokrivala fina, pajčolanu po

dobna ruta, ki je segala daleč čez vrat in 
spredaj globoko na čelo, tako da se je videlo le nekaj las nad senci. Nad čelom so 
si krasile glavo se šapljem iz zlate plehovine, 


16 

ki je segal do ušes v podobi lepih rožic . 
Nevesta in družica ste imeli nad šapljem 
še lepo mirto in mesto baržunastega modreca 

belosvilen jopič se širokimi rokavci, ki s o 
bili podvlečeni se takim blagom iz kakeršneg a 
je bilo krilo narejeno . 

Marica je bila torej opravičeno ponosn a 
na-se v tej obleki in nij jej bilo zameriti , 
da se je hudovala nad Ivanom, ki tega Iišpa 
nij hotel opariti, temveč je tudi sedaj sta l 
popolnoma razmišljen in je vselej preslišal 
svoje ime, ako ga je vodja igre poklical . 
Bil mu je še vedno ruski polkovnik v misli h 
in za to mu njegova slaba vost nij dala miru . 

Da bi ga Marica izdala, tega se nij bilo 

bati, in razven nje nij nihče vedel o tej 
skrivnosti. Nihče? Da, da, nekdo je še vedel 
o tem, tega se je spomnil ubogi Begunj, k o 
se je odpravljalo proti domu. Veselilo ga je 
torej, da se mu je pridružil ravno ta človek, 
ko se je od Marice poslovil. Bil je pa to 
njegov delavski tovariš in rojak Peter Mihajlov, katerega je iskreno ljubil, za katereg a 
bi bil vse storil, ako bi bilo treba . 

Komaj je prijatelja zagledal, potegnil g a 
je hitro na stran in krenil z njim v nek o 
temno stransko ulico. Tu mu je razodel 
vzrok svoje bolesti in ga ponižno prosil njega 

sveta in pomoči. 


17 

«Brez dvojbe me zasledujejo kot beguna» , 

reče mu Ivanov ; « če tudi Marica tega verjeti 
neče. Toda ti sam veš, kako strog je na š 
car z onimi vojaki, ki svojih dolžnosti izpolnjevati nečejo in zato pobegnejo . Zasledujejo jih na vse strani do skrajnega morj a 
in če jih dobodo, pošljejo jih v Sibirijo, ako 
jih smrtno ne bičajo . » 

Jaz sem ti uže preje povedal, da si kri

vično ravnal, ker si pobegnil . Gotovo je, da 
moraš biti zaradi tega kaznjevan», odgovori 
mu Mihajlov resno. «Po mojem menenji nij 
nobeno dejanje bolj kaznjivo, kakor to, svojemu carju uteči. » 

«Ti lahko govoriš», reče Ivanov potrt , 
«ti 'Asi še nikdar nosil puške na rami . » 

«Kdo ti je to pravil?» seže mu Mihajlov 
v besedo. Oko se mu je pri tem zasvetilo 
in videti je bilo, kakor bi njegova orjašk a 

postava vedno večja postajala. 
Ivanov je stopil začuden korak nazaj . 

«Ne bodi vender precej tako hud», tolaži l 
je svojega rojaka. «Zaradi mene si lahko 
nosil deset let vojaško suknjo ; jaz te zato 
gotovo ne zavidam . Jaz pa nečem ničes a 
slišati o smodniku in o svičenkah in se zahvaljujem za vse vojne lavorike. Mar mi je 
le, da sem pošten tesar, in zato hočem pridno 
delati, da si zaslužim svoj vsakdanji kru h 

Podkrajšek, Car in tesal . 2 


18 

in da dobim Marico za ženo. Gotovo je, da 

si ti ves drugačen od mene . Jaz menim, in 
čestokrat se me polaste te misli, da si pri 
nas v ladjedelnici le za kratek čas, a n e 
zato, da bi si kaj prislužil . — Povej mi 
Mihajlov, kaj ne, da imaš tudi ti nekaj skrivnega v srci, kar te vedno skrbi? Meni sme š 
zaupati! Govori! » 

Smijoč se, je Mihajlov zmajal z ramami . 

«Neko skrivnost imam pač», reče mu 
čudni ta mož, «toda ne skrbi me prav nič , 
in predno odidem, ti jo hočem razodeti . » 

«Kaj, ti nas hočeš zapustiti? » 

«Kmalu! » 

«Morda se hočeš vrniti na svoj dom ? 
Gotovo te doma težko pričakujejo? » 

«Ne vsi», odvrne Mihajlov dvoumno . « O 
tvojej zadevi in pa o zadevi ruskega poslanika, katerega se bojiš, ker te zasleduje , 
hočem jaz posredovati . Zanesi se na mé i n 
ne boj se ničesa! » 

«Kaj praviš?» vsklikne Ivanov jako za 
čuden. «Ti torej poznaš natančnega gospoda 
polkovnika in pri njem tudi nekaj veljaš? » 

Mihajlov zmaje z ramami in seže tovarišu v roko, ne da bi mu kaj odgovoril . 

«Tebe ne more nihče spoznati», zagodrnja 
Ivanov, seže mu v roko in želi lehko noč . Potem 
pa krene po stranskej ulici proti domu počivat . 


19 

Tudi Mihajlov je storil tako, a pot njegov 
je bil navidezno veliko daljši . Na pol glasno 

sam se saboj govoreč korakal je v rnesečnej 
svitlobi in pri tem tako močno z rokam a 
mahal, da bi bil slehern lahko mislil, mož 
je preveč pil. 

Tako hodečemu pa je sledil nek človek 
visoke postave in skrival se mu je za drevesi, 
da ga Mihajlov zapazil nij . Zavit je bil v 
dolg vojašk plašč. Kadarkoli ga je veter zasukal, zablistela je izpod njega lepa z zlatom 
bogato prepletena vojaška suknja. 

Ko je Mihajlov dospel do svojega doma, 
potrkal je trikrat na nizka vrata kolibe, v 
katerej je stanoval, odkar je prišel v Saar-
dam. Potrkati pa je moral močno, da ga je 
slišala stara, na pol gluha gospodinja, ki j e 
potem kašljajoč in godrnjajoč prišla odpirat. 
Navadno mu je tudi očitala, da prepozno 
domov prihaja . Toda Peter Mihajlov ji n a 
to ni odgovarjal . Prepevaje kako rusko bojno 
pesem, vzel ji je luč iz rok ter odšel v svoj o 
pritlično sobico. Tu je imel na mizi poleg 
okna polno papirjev, knjig in zemljevidov . 
Tja je postavil svetilnico, sedel potem za 
mizo ter se s podprto glavo tako zamisli l 
v knjige in druge risarije, da nij ničes a 
druzega videl niti slišal. 

2* 


Kar potrka nekdo močno na vnanje okn o 
njegove sobice. Mihajlov predrami se iz svojega premišljevanja, skoči kvišku, potegn e 
si lase raz čelo in posluša . Trkanje se je 
ponavljalo. Mihajlov stopi bliže k oknu. 

«On je», zašepeče pred s e 

Potem mu s par besedami pove nekaj 

v ruščini, vzame svetilnico in gre odpirat. 
«Torej ste res vi?» Vzklikne Mihajlov vidno 
iznenaden ter odpira vrata, kolikor se d a 
tiho . 

«Šele danes opoludne sem dobil vaš e 
pismo. » 
«Pohvaliti moram vašo pridnost, prijatelj 
Lefort. » 
Tujec se prikloni, in ko ga Mihajlov po 
vabi vstopiti v njegovo sobo, šel je za njim . 

Drugo poglavje. 

Zupan Saardamski je tisto noč po ženitovanji prav slabo spal. Njegova mlada unukinja je pač slutila, da je strijeek malo preve č 
pil, kar se je pa, se vé da, večkrat zgodilo. 
Tudi stara hišinja, gospa Jera je temu pri 
trdila, a župan zapodi ju zmerjaje iz svoje 
sobe ter si ukaže v drugič prinesti čašo čaja . 


Zeló razjarjen natlačil si je uže v tretje 
svojo lončeno pipo, dasiravno se je po sobi 
uže tako kadilo, da nij bilo moč pred sé videti . Smijoč se je letela Marica od svojeg a 
strijca ter mu obljubila skuhati juho, kakeršno kuhamo bolnikom . «Kaj, jaz bolan? » 
zavpije starec za njo . « Jaz nijsem bolan , 

toda jeza, skrb in delo mi škodujejo. 
» usedel se je na svoj veliki z usnje m 

prevlečeni naslanjač, molel nogi od sebe ter 
sklenil roké pred saboj. Pipa mu je molela 
čez ramo nizdolu in tanki dim, katerega j e 
spuščal iz pipe je kazal, da je mož pozabil 
celo na svojo najljubšo zabavo in to le vsle d 
tega, ker mu je šlo vse narobe. Zastonj je 
pregledal vse izpiske domačega prebivalstva , 
da bi našel kako sredstvo, cesarja lažje zasledovati. — Delavci iz ladjedelnice, kater e 
je uže na vse zgodaj k sebi poklical, da b i 
jih izprašal, odpovedali so mu po svoje m 
mojstru priti, ker morajo delati in ne sme 
nihče brez dovoljenja iz ladj-edelnice. 
Slutil je namreč med njimi carja, ker m u 
je to pravil Anglež. 

V vseh teh zadregah pa ga je potrla 

najbolj novica, da je prišel nek rusk častnik 
v Saardam. Nastanil se je v gostilnici «pri 
rumenem levu» in ljudje so ga uže zjutrajvideli izprehajati se na morskem pristanišči . 


Celo županu se je zdelo, da so tem u 
možu vse te skrivnosti znane ; toda kako bi 

jih zvedel po častniku? Zastonj se je napotil 
v tej zadevi osebno v gostilno «k rumenemu 
levu», kajti povedali so mu le-tam, da gospo d 
polkovnik ne vsprejema nikakeršnih obiskov. 
Močno razjarjen, da se njegova uradna veljava tako prezira, tekel je domov ter spustil 
ondi svojo jezo nad družino. Toda tudi tu 
se mu nij kaj poneslo . Vesela unukinja s e 
ni hotela dolgo z njim razgovarjati in Jer a 
je imela dokaj posla v kuhinji. Samo stari 

sodniški sluga, ki nij mogel uteči, poslušal 
je z občudovanja vredno hladnokrvnostj o 
razsrdenega gospoda, ne da bi se bil zmenil 
za to godrnjanje . Molčeč je prinesel drug o 
pipo, kadar je bila prva prazna, ali pa če 
se je razpršila na tisoč koscev na kamenitih 
tleh uradne pisarne . Gospod župan je imel 
navado, da je v svojej jezi večkrat vrge l 
pipo ob tla. 

Ravnokar je treščil uže tretjo od sebe . 

Ne da bi zinil besedo, prinese Naes 

četrto pipo . \rže je prižgal žveplenico in boječ 
približal se razkačenemu gospodu županu , 
ki je od same jeze kar pihal . 

«Proč s tem» , završi starec in izbij e 
z nogo slugi pipo iz rok. «Vrti se mi uže 
itak po glavi! Ne bom več kadil !» 


Kmalu na to prinese nek sel pism o 
Angleškega poslanika, v katerem piše županu, 

da mu zviša nagrado na dva tisoč cekinov , 
ako poizve do večera druzega dne, kje j e 
ruski car. Poslanik se je bil med tem s 
posebno pošto odpeljal v glavno mesto te r 
obljubil vrniti se do druzega dne . 

«Kuga naj pride čez vse mesto, ako mi 
odide to darilo», vsklikne debeli oče župan, 
prebravši to pismo. «Sluga, prinesite mi suknjo !» Stari Naes urno zleti in prinese kmal u 
nudečo se zlatom obšito pliševo suknjo. 
Župan, ki je mej tem golorok po sobi korakal, se obleče . Tako urno sluga svojemu 
gospodu uže dolgo nij stregel, ko ravno takrat. Cez nekaj minut stopal je uže čestitljivo mož s trsteno svojo palico v roka h 
po ulicah. Baroko, ki je segala daleč če z 
vrat in deloma zakrivala debeli obraz, si j e 
bil pač malo po strani na glavo položil ; tud i 
klobuk okrašen se zlatimi trakovi držal se 
je malo po strani. Toda kaj naj bi odločevalo vse to pri tako važnih opravilih, katere 
dobro razrešiti je bil le on poklican ! 

Na ladjedelnicah je bilo vse živo, po

sebno pa na staviščih mojstra Brovna, kje r 
sta delala tudi Mihajlov in Ivanov. Izdelali 
so bili ondi ravnokar ladijo po najnovejših 
konstrukcijah . Ker so jo nameravali uže 


drugi dan spustiti, treba je bilo ta dan š e 
pridno delati. Delovodja, ki je na mest o 
mojstra nadzoroval delo, bil je jako nevoljen , 

ko je zvedel željo čestitega župana. Le-ta 
je namreč hotel, da se pokličejo vsi mlade 
niči od dela, ker je slutil mej njimi pose! no 
nevarno osebo in jo je hotel na vsak nači n 
dobiti. Tako govoriti se mu je zdelo posebno 
primerno, da izpelje vso stvar kolikor se d á 
tajno, kajti le tajno ravnati priporočal m u 
je angleški poslanik prav živo . Toda pri 
poštenem delovodji se je upekel . 

«Kaj nevarno osebo?» zavpije pošteni 
mož . 
«Take osebe domnevate si mej mojim i 
delavci, gospod župan? To je razžaljivo z a 

pridne mladeniče. Hoj, Ivan, pozvoni z 
velikim zvonom (tako je ukazal nekemu 
delavcu, ki je stal ravno poleg njega) in 
zaukaži vsem, da se vstopijo v vrsto. Potem 
bodi vam, gospod župan, dovoljeno izpraševati. Toda, če ne najdete hudobneža, morate 
nam očitno povedati, da smo pošteni ! » 

Ubogi župan se je tresel od strahu, tod a 
ugovarjati si nij upal . 
Delavci so se med tem zbrali in župa n 

jih je začel izpraševati. Pri tem pa je opazeval njihove obraze z ó'no natančnostjo , 
kakor kak sodnik, kadar ogleduje hudo


25 

delnike . Največ mladeničev je bilo domačinov, katere je uže od mladih nog poznal ; 
tujca sta bila le Mihajlov in Ivanov, ki st a 
slučajno bila oba onega imena kakor ruski 
car Peter. Zupan prosi delovodjo, da odide 
z vsemi delavci ; le oba Petra si pridrži . 
Ubogi Ivanov je bil mej preiskavo kmalu 
rodeč, kmalu zopet bled, kajti bal se je, d a 
je to preiskavo vpeljal ruski polkovnik, k i 
je slutil, da je Ivanov vojaški begun. V prevelikej svojej bojazljivosti stopi z županom 
na stran, in ga ponižno prosi : «Ljubezniv i 
in čestiti gospod, ne izdajte me! Vem, d a 
ste dobili povelje za menoj pozvedovati, toda 
rotim vas, ne izdajte me temu polkovniku . » 

«Torej je ta Anglež polkovnik», mislil s i 
je neumni župan . Po svojej kratki pamet i 
je takoj sodil, da je Ivanov oni, katereg a 
je imel iskati in se je dozdevnemu carj u 
globoko priklonil. 

«Bodite brez skrbi, presvetli gospod ; skr

beti hočem, da vas nihče ne spozna», reče 
mu jako spoštljivo. 

Ivanovu se je dozdevalo, da nij prav umel . 

« Kako me imenujete ?» Vpraša ga začuden . 
«No, Anglež je pač želel, da ne smem nikomur povedati, kdo ste vi, — toda mej nama. » 

Mlademu pomočniku se je vsa ta stvar 
pač zelo čudna zdela in treba bi mu bilo 


26 

izpregovoriti jedno besedo, in vsa ta pomota bi bila razjasnjena . Toda tega si n ij 

upal, temveč pritrdil je raje vsemu iz zgolj 
strahu pred polkovnikom, kateremu je župa n 
po njegovem mnenji pomagal . 

Zupan pa je bil sam pri sebi tudi jak o 

vesel, da se mu je posrečilo carja tako lepko 
dobiti. Obsipal ga je z vso ljubeznivostjo , 
prosil ga, da ga obišče in mu celo svoj o 
hčer Marico v zakon obljubil . 

«Cesarja za zeta dobiti,» govoril je sam 
se sabo na potu proti domu, «kaj tacega se š e 
nij nobenemu županu v Saardamu pripetilo . » 

Brhka Marica se je jako začudila, ko jej 
stri je pove, da ga bo Ivanov obiskal . 

Starec pa se je smijal prav zvito pred 
se, ko jej je to novico povedal ter še dostavil , 

da se bo kmalu še bolj čudila . 

Marica nij vedela, kaj vse to pomen i 
in prosi strijca, da jej to stvar razjašni . Iz 
početka nij hotel ničesa povedati, a ker m u 
le ne da miru, prelomi naposled dano besedo , 
da hoče molčati, in jej pove, da je tesar 
Peter Ivanov pravi car ruski Peter prvi . 

«Kaj?» Vzklikne deklica smijoč se , 
«Peter Ivanov je car? Ne bodite smešni , 
strijc! Ce je Ivanov ruski car, no, potem 
sem jaz hči Tuniškega bega ali pa Kitajskega cesarja!» 


27 

«Neumna stvar si,» zaropoče župan, «ki 
ne urneje ničesa o visokej politiki, o državnih 
tajnostih in o diplomaciji. Toda gledi, da ne 
pozabiš, kako se imaš od sih dob obnašati 
proti Ivanovu! Razumeš ? Ce tudi želi Njeg a 
Veličanstvo nepoznano ostati, moramo j e 
vender čestiti, kakor zahtevajo to dvorske 
šege. In, da mi držiš jezik ' za zobmi, klepetulja ti ; kajti živa duša ne sme zvedeti , 
kako visok gost živi v ladjedelnicah Saardamskih! Angležki poslanik mi je to posebn o 
toplo priporočal, in tudi gospod Ivanov želi , 
da ostane stvar mej nami ! » 

«Tako je želel Peter sam? Hahaha! Rada 
mu verujem, kajti bati se mu je . . . . » 
Pri teh besedah je omolknila, ker ravn o 

o pravem času se je še spomnila, da b i 
svojemu prijatelju zelo škodovala, ko bi povedala strijcu, kako je pobegnil od vojakov. 
In ko je to premišljevala, spomnila s e 

ie tudi, zakaj je Ivanov strijčevej pomoti 
tako rad pritrdil in zakaj ga je tudi pustil 
v tej pomoti, da je on (Ivanov) ruski car . 
Pred vsem se je moral mladenič pač bati , 
da se zvé, kdo je on sploh. Ce bi se pokazalo, da on nij car, bil bi gotovo kaznjevan ; 
če bi se pa zvedelo, da je vojaški begun , 
bi kazni gotovo tudi ne utekel . Ubogi mladenič v tem sigem položaji torej nič bolj


28 

šega storiti nij mogel, kakor da je prevze l 
ulogo ruskega carja, katera mu je bila tak o 

rekoč posiljena in da jo je izvrševal, koliko r 
jo je pač mogel . Seveda pred zbeganim županom to nij bilo nikakor težko, kajti bil 
je to mož one vrste ljudi, o katerih pravimo, da zbog prevelike množice dreve s 
gozda ne vidijo. Zato je bilo pa tudi skoro 
gotovo, da je veroval na cara Ivanova l e 
zato, ker si je bil to misel v glavo utepel . 

Angležkega poslanika pa, ki se je imel drugega dne z potovanja vrniti, Ivanov nij prav 
brez strahu pričakoval . 

Toda sedaj se je bivšemu tesarju prav 
dobro godilo. Zupan ga nij pustil več od 
sebe, temveč" povabil ga je na kosilo te r 
mu odstopil svojo najboljšo sobo za stanovanje. Peter se je vsemu temu udal, vsaj 
je bil po tej čudni izpremembi svojega stanu 
veliko bliže svoje] Ijubej Marici . Jezilo ga 
je le, da se je tudi ta njemu nasproti popolnoma izpremenila, ogovarjaje ga, kako r 
strijc le z «presvetli gospod» in da se m u 
je pri vsakej besedi globoko priklanjala . 

Oče župan je bil čez vse mere vesel . 
Po njegovem mnenji mu obljubljenih tiso č 
cekinov nihče več vzeti ne more, težko j e 
torej pričakoval vračajočega se poslanca , 
da bi ga postavil pred caija vseh Rusov, 


29 

katerega je tako hitro našel. — Brez vsakojih nadaljnih sitnosti bi se bilo to lehk o 
zgodilo, ko bi ne bila, žal, unuka županov a 
izblebetala te državne skrivnosti starej Jeri . 

Ta je povedala čudno to dogodbico brez 
odloka svojej botri, starej branjevki . Iz tržišča za sadje raznesla se je ta govoric a 
po vseh cestah in ulicah, tako da je v tek u 
24. ur vse mesto vedelo o tej novici. Umevno 
je tudi, da je povzročilo veliko hrupa posebno še to, da obče znani poprejšni tesa r 
Ivanov nij nihče drugi kakor car mogočn e 
ruske države . Znano je, da gredo take novosti daleč po deželi, ako so enkrat mej 
ljudstvom, in nij se torej čuditi, da so v 
prav kratkem času celo v sosednej Francij i 
slišali o čudnej tej pravljici . Ker je bilo pa 
francoskemu kralju na prijateljstvu z Rus i 
ravno toliko, kakor angležkemu, pošlje tud i 
prvi svojega poslanika v Saardam. Sklenil 
bi bil rad z Rusi odbojno in udarno zvezo . 
Ker se je torej stvar nenadoma tako zasukala, zdelo se je angležkemu poslanik u 
primerneje, da ostane nepoznan . Ko se je 
vrnil v Saardam, bil je tedaj zopet kot nad 
mornar tako oblečen, kakor na ženitovanj i 
in se je nastanil v nekej priprostej gostilni 
poleg pristanišča . Ker so vsako leto ob tiste m 
času obhajali v Saardamu veliko ljudsko 


30 

veselico, imel je lepo priliko, da bo takrat 
popolnoma nemoten prišel v dotiko z dozdevnim carjem . 

Ker francoski poslanik nij bil nič menj 
prekanjen kakor angležki, pričakoval je tud i 
on te priložnosti. Po brodarsko oblečen j e 
hodil po vseh javnih pivnicah in gostilna h 
v ladjedelnicah in povpraševal po enem te 
sarskem pomočniku, o katerem ljudje pravijo, da je ruski car . Ko mu pa povedo, d a 
naj gre k županu, ker je sedaj tam dozdevni 
car, napoti se res tja. Toda župan ga od 
slovi prav na kratko, kajti čuval je Ivanova, 
kakor bunčico svojega očesa in nij ga pusti l 
v nobeno družbo. 

Nevoljen se je moral poslanik vrniti. 

Mej tem se je zmračilo in po cerkvah j e 
zvonilo «Angeljsko č'eščenje.» Tesarski pomočniki so odstavili delo ter se vračali, 
vesele pesmi prepevajoč, proti domu. Tudi 
na svojega tovariša Ivanova, so uže skovali 
neko pesmico, in francoski poslanik jih j e 
čul, ko so se mimo njega idoč razgovarjali, 
da mu jo hočejo zapeti ob priliki velike 
ljudske veselice . Mestno starešinstvo je nam 
reč hotelo visokega gosta slovesno na to 
veselico povabiti . 

lVlej tem zapazi francoski poslanik dv a 

moža, ki sta se, ločena od drugih delavcev, 


31 

prav živahno razgovarjala. Eden od nju j e 

bil ogrnjen z dolgim jezdeškim plaščem . 
Nosil je visoke rumene škornje od poluvstrojenega usnja. Na glavi pa je imel klobuk od sive klobučevine z lepim zeleni m 
peresom . Po njegovej zunanjosti in hoji 
soditi, je bil častnik . Oba se podasta potem 
v neko pivnico ob morskem obrežji in se 
vsedeta pred vrati v lipovo lopo . Kakor je 
bilo videti, zamislila sta se tam v nek prav 
važen in skrivnosten razgovor. Francoski 
poslanik pa, ki ju je z glavo majaje, o d 
daleč opazoval, nij se mogel od nju ločiti. 
Kolikor je on ljudi poznal, slutil je takoj 
da to nijsta navadna tesača iz ladjedelnice, 
ali sploh holandska rokodelca, in zato se j e 
mudil tako dolgo počakati je hotel priložnosti, da bi se smel tema možema pridružiti . 

Cez četrt ure sta se moža zopet vzdignila . 
Po obnašanji tujega častnika do svojega 
spremljevalca je bilo ]etiko spoznati, da j e 
ta višji od njega, če tudi je jako priprosto 
oblečen. Prekanjenega francoskega poslanika 
se polasti neka čudna slutnja, ki mu veleva, 
da bode pravega carja veliko prej našel, 
kakor domišljavi, neumni župan. 

Ko prideta tujca mimo njega, odkrije s e 

jima prav uljudno in reče : «Oprostita gospoda, jaz sem tujec tu in sem na svojem 


32 

večernem sprehodu zašel . Če gresta tudi vidva v mesto, prosim, vzemita me sabo . » 

Ker mu tujca nista oporekala, šli so vsi 
trije skupaj proti mestu, ki je ležalo v večernej megli pred njimi . 

Francoz je kmalu napeljal pogovor n a 
znano mestno govorico . Castnika je to navidezno neprijetno dirnulo, a njegov spremljevalec je zmajal z ramo in rekel : «Jaz ne 
verujem, da bi bil car tu . » 

«Jaz tudi ne», odgovori Francoz, «in 
zato imam jako važne razloge . » 
Tujca sta pri teh besedah osupnila . 

«Razloge imate?» vpraša zategnjeno častnik. «In kake, dragi mi gospod, če smem 
vprašati? » 

«Vsaj so vam znani notranji razponi, ki 
razjedajo silno rusko državo, odkar je umr l 

Aleksej », reče mu francoski poslanik. K otroci 
njegovi vojskujejo se zaradi vladarstva vedn o 
med sabo. » 

«Ti prepiri so uže končani», seže mu 
tuji častnik v besedo, «odkar je car Peter 
svojo vladeželjno sestro Zofijo po polne m 
izključil od vladarstva. Da je car Peter postavni prestolonaslednik, o tem pač nij dvojbe . 
Ker mu je bogato in veliko sorodstvo njegove soproge Evdoksije veliko pomagalo , 
vpine se je car javno krivičnemu ravnanji 


svoje sestre in premagal nje zaveznike, cesarsko telesno stražo, zvano «Strelici» . Ves 

svet vé, da živi sedaj kraljičinja Zofija v 
nekem samostanu v prognanstvu in da vlada 
car sedaj le sam, če tudi je bil njegov bra t 
Ivan do lanskega leta, ko je umrl, po imen u 
njegov sovladar. » 

«Zgodovino Rusije poznate tako natanko, 

kakor bi bili tam doma», reče sedaj poslanec. 
«O carji pa ne morem misliti, da je tak o 
lahkomiqen, ali pa tako slabo poučen, da 
bi ne vedel, da je kraljičinja Zofija zopet 
provzročila vstajo «Strelicev», z namenom , 
vladarstvo svojega brata na-sé spraviti . » 

« Ti nesramneži! Uničiti jih hočem! » 
vsklikne vidno razjarjen mladi častnikov 
spremljevalec. «Lefort, še danes se vrneva 
domov . » 

Poslanik je dosegel s tem strašnim sporo

čilom svoj namen. Odkril se je na to, globoko 
priklonil in rekel : «Izdali ste se, presvetli 
gospod, vi, in nihče drugi, ste ruski car! » 

Tretje poglavje. 

Petru Ivanovu se je kar po glavi sukalo , 

odkar je bil prisiljen igrati vlogo mogočneg a 
vladarja. Maričina premetena, a le navidezn a 

Podkrajšek, Car in tesar . 3 


34 

vljudnost in pa starega župana zmeden o 

govorjenje so ubogega mladeniča popolnom a 
zbegale. Da pa je vsa stvar postala prav 
smešna, prišel je še angležki poslanik, ki j e 
se svojim dvoumnim govorjenjem novopečenega kralja spravil v največjo zadrego . 
Razjasnjevati bi moral reči, o katerih se 
ubogemu tesarskemu pomočniku nikdar niti 
sanjalo nij. Izraziti bi bil moral svoje misl i 

o politiki in kar je še takih rečij več. Pri 
tem pa ga je poslanik pogledoval tako resno , 
a župan zopet se je držal tako imenitno , 
da je Ivanovu kar vroče prihajalo . Vender 
si nij upal ugovarjati, in to le iz bojazni, 
da bi ga ne spoznali. Ko pa je poslanik 
privlekel iz žepa velik pergament z velikim 
nudečim pečatom, ki je bil shranjen v voščenej kapici, in ga silil, naj ga podpiše, pošla 
mu je potrpežljivost. Listina, ki je bila pisana 
v angležkem jeziku, katerega Ivanov prav 
nič razumel nij, obsegala je po izpovedb i 
poslanikovi , novo trgovinsko pogodbo mej 
Anglijo in Rusijo. Ivanov je dobro vedel , 
da bi igral ulogo goljufa v velikej meri, k o 
bi to pogodbo podpisal . To storiti mu je 
branil njegov pravni čut. Prestrašen skoči 
kvišku in vrže pero, katero mu je župan za 
podpis ponudil, na tla, in reče : «Gospoda 
moja, pustimo to, vsaj jaz nijsem car!» 

Gospoda pa se zasmejala in župan reče 
poslaniku : «Jako premetena glava je to ; 
kako diplomatično se zna izgovarjati ; dajmo 
Veličanstvu čas za premislek! Tri dni imate 
časa, presvetli gospod!» — Toda Ivanov mu 
prestriže besedo, rekoč : «Najboljše do sodnega dne !» in jima uide . 

Domov dospevši je bil sam se sabo jak o 
nezadovoljen. Zal mu je bilo, da nij takoj 

iz početka povedal, da nij cesar, temveč l e 
vojaški begún. — Gotovo je, da bi bila z to 
izpovedbo izginila njegova sreča na večn e 
čase. Slovo bi moral dati svojej Marici za 
vselej, kajti po odgonu bi ga tirali v mrzlo 
Sibirijo. V tej bojazni se je odločil poiskati 
Mihajlova. K sreči ga je našel doma. Ko 
mu govori o svojej nesreči, reče mu oni : 

«Poslušaj me Ivanov, jaz ti dam dober svet ! 
Ako me ubogaš, ne bo ti škodovalo . Da ti 
nijsi car — to vem jaz najbolje, toda obnašaj 
se še tri dni kot car. » 

«Se tri dni, torej do dne ljudske veselice ? 
Zakaj pa? » 

«Ne vprašaj me, temveč ubogaj bre z 
ugovora! Dam ti svojo častno besedo, d a 
dobiš tudi za to plačilo, in da se ti ne bo 
nič žalega zgodilo! » 

«Ti mi daš svojo častno besedo? Hm , 
to je pač prav lepo in od tebe tudi jak o 

3* 


ljubeznivo — toda bojim se, da vse to ne 
bo dosti pomagalo ! » 

«Ubogaj!» veli Mihajlov s krepkim glasom. Pri tem pa je ubozega Ivanova se svojim i 
Žarečimi očmi tako srpo pogledal, da je le-t a 
ves osupnjen pobesil oči k tlem . 

Vrnil se je domov tako potrt, kakor j e 
prišel, a vender je sklenil, ravnati po nasvetu svojega tovariša. Se vé-da so bili ti 
trije dnovi zanj jako neprijetni . Pri vsakem 
koraku, katerega je storil, gnjetla se je okol u 
njega množica ljudij, ki so se mu spoštljiv o 
odkrivali in vpili : «Bog vas sprejmi, Veli

čanstvo!» Ta je želel od njega to, drugi zope t 
kaj druzega, tako, da si ubogi Ivanov slednjič 
nij več upal na cesto. Počasi so mu mine-
vale ure v njegovej sobici . Kar pride župan 
in ga povabi v imenu mestnega starešinstva 
in vsega meščanstva slovesno na ljudsko 
veselico. Zvito ga je pri tem pogledoval se 
svojimi drobnimi, svitlo-modrimi očmi, in 
ker je svojo zlato tobačnico tako pomenljivo 
med prsti sukal, slutil je Ivanov takoj, d a 
je s tem povabilom še nekaj posebnega v 
zvezi. In res ni dolgo trajalo, kar pride starec 
z barvo na dan. Ko je po raznih govoricah 
pripravil Ivanova, dal mu je razumeti, da 
mu svojo vnukinjo Marico rad za ženo dá . 
Ivanov bil bi vsled te ponudbe župana od 


samega veselja objel. Toda ker je bil sploh 

jako nesrečen človek, stavile so se mu tud i 
tu velike zapreke . Zupan je namreč zahteval, 
naj podpiše kupčijsko pogodbo angleškega 
poslanika, in to je bilo gotovo veliko zahtevanje. 

«Pomislite, presvetli gospod, » reče župan , 
«da bo sklenjena ta pogodba v korist angležke in ruske države. Ruski narod vam 
bode vedno hvaležen za napredek, katereg a 
bode vaša velika država po tej pogodbi v 
kupčiji in obrtu deležna. Nikakor pa si ne 
drznem vaše] modrosti staviti kakih pogojev , 
temveč se najponižneje za danes poslavljam . 
Jutri, na dan slavnostne veselice, bode m i 
čast, da popeljem Vaše Veličanstvo s častnim 
spremstvom na travnik, kjer se bo streljalo , 
in tam bom prosil, da mi objavite svoj e 
cesarsko menenje . 

Slavnostni dan je napočil . Topovi so grmeli in veseli glasovi godbe so se razlegali . 
Celo mesto Saardam je bilo slavnostno okinčano in raz hišne strehe so vele mnogobrojne narodne holandske zastave. Mestno 
starešinstvo z županom na čelu se je podalo 
okolu poludne k carju, da ga popelje na 
strelišče. — Prostor na strelišči poleg pristanišča je bil z različnimi šotori in pivnicami za to veselico kaj okusno prirejen. 


Mestni očetje so visokemu gostu na čas t 
oblekli svoja praznična oblačila, in reči se 
mora, da so v svojih dolgih črnobaržunasti h 
suknjah, v belosvilenih brezrokavnikih, se zlatimi verižicami okolu vratu in v črevlji h 
se zapenkljami obračali vso pozornost na se . 
Ivanov je bil prav dobre volje in je pozdravljal gospode mestne očete tako, kako r 
bi bil res car. 

Oče župan smijal se je na tihem obnašanji Ivanovemu, kajti mislil si je, da bi 
Ivanov nikakor ne bil tako vesel, ko bi m u 
on ne bil obljubil Marice zato, da bo podpisal kupčijsko pogodbo. Ko so ga pa spremljevali na strelišče, obnašal se je kot prav i 
car ruski, ne pa, kakor da je primoran 
igrati vlogo carja. Vzrok vsemu temu obnašanji Ivanovemu pa je bil Mihajlov sam , 
ker mu je v jutro rečenega dne po neke m 
mladem ribiču poslal pismice, v katerem ga 
zagotavlja, da bode vsa stvar do večera razjasnena. Tudi angležki poslanik gojil je, k o 
se je približal vzvišenemu gostu, po njegove] 
veselosti sodeč, najboljše nade, da se mu 
posreči izvršiti načrte njegove vlade. Le 
Marica nij bila se svojim ženinom nič kajzadovoljna, marveč jezilo jo je, da si upa 
danes tudi njej nasproti kazati se imenitnega 
gospoda . 


«Čakaj, to ti bo še presedalo!» zašepne 
mu na uho, ko ga je prvič pozdravila in 
jej je milostno ponudil roko, da mu jo poljubi. 

Ivanov se je pri teh besedah komaj š e 
smeha zdrževal . 

Med tem so se pričele ljudske igre, prirejene na čast Veličanstvu, ruskemu carju . 
Vrsto teh iger je otvorilo tekanje za stavo , 
katerega se je udeležilo lepo število krepkih 
tesarskih učencev v svojih prazničnih oblačilih. Obkoljeni prostor, katerega je moral 
zmagovalec v petih minutah trikrat preteči, 
obstopilo je od vseh strani veliko radovednega občinstva. Zupan je dal se svojo palico 
znamenje, da se tekanje prične. Bliskoma 
se zaženo dečki v tek, tako da so jim pisani trakovi na klobukih po zraku odleta 
vali. Med tekanjem pa je igrala godba poskočnice, in županova vnukinja je držala v 
rokah lepo vezan opasnik, da ga dá zmagovalcu v dar. 

«Kako je to dopadlo Vašemu Veličanstvu? » 
vpraša potem jezična Marica Ivanova, ki j e 
sedel na visokem naslanjaču, okrašenem z 
vsakojakim zelenjem . 

« Se precej ,» reče jej prijazno Ivanov, 
«toda jaz mislim, da bi bil jaz to bolje na 
redil. » 


«Kaj, cesar bo za stavo letal ?» smeje 
se Marica, «kaj tacega bi se vendar ne spodobilo. > 

Več ljubkih ribičaric stopi na to pred 
prestol dozdevnega carja, in jedna izme d 
njih prosi dovoljenja, da bi smele nekaj narodnih plesov predstaviti. Lepe in krepke 
postave teh holandskih primork dičila je Še 
posebno priprosta, a jako originalna njihov a 
narodna noša. Na glavi je imela namreč 
vsaka veliko in jako visoko avbo in vrh 
nje še šopek cvetlic, ali pa velik kop. Izpod 
avbe so se jim vsipali čez ramena gost i 
kodravi lasje. Lepo nagubančena srajca j e 
bila za vratom prav visoka, a nje rokavci 
so segali prav do zapestja. Crno krilo, ki 
je segalo do čez kolen, je bilo se svetlobarvnimi cvetlicami, ki so bile v suknj o 
vtkane, tako rekoč posejano . Prav dobro 
so pristajale temu oblačilu tudi svetlomodre 
nogovice s črnimi rožami in črevlji z zapenkljami. 

Pri plesu zamotali so se posamezni pari 

na jako čuden in umeten način v lepo vrsto , 
katera navidezno nij imela nikjer konca . 
Naenkrat pa se je vrsta na vse strani odprla, in plesalke so posamezno iz nje priskakljale. Ko so se pa vse plesalke za levo 
roko prijele, tresle so v svojih desnicah 


majhnim bobnom podobna godbena orodja , 
ki so bila olepšana se svilenimi trakovi i n 

majhnimi, glasno donečimi zvončki . 

Po končanem plesu podali so se vs i 
odlični prebivalci mesta se svojim častni m 
gostom, dozdevnim carjem, v velik šotor, 
kjer je bila pripravljena velika gostija. Zupan 
je sedel se svojo vnukinjo ravno nasproti 
gospodu Ivanovu, ki se je vedno prav ljubeznivo smehljal . Iz žepa županove suknj e 
pa se je svetil oni pergament, kateri je Ivanovu toliko skrbi provzročil, a mu sedaj 
gotovo niti na umu nij bil več . 

Ravno so pojedli kisle ribe in popili 
kapsko vino, kar je po starej holandske j 
navadi pri vsakej pojedini prišlo prvo n a 

mizo, ko je iz daljave po mirnem ozračji 
zadonel zvon iz stolpa mestne hiše, oznanjajoč, da je četrta ura popoludne minula . 
Zupan si obriše potno čelo in se odkašlja, 
da bi izpregovoril običajno napitnico, ki mu 
je sedaj še tako srce težila. Toda težavnega 
tega posla oprostil ga je precej močen topov 
strel, ki je pretresel zrak nad slavnostni m 
prostorom. 

«Vender enkrat», vzdihne Ivanov na ti-
hem . «To je ono znamenje, o katerem mi 
je Mihajlov davi pisal ; radoveden sem, kako 
se bo vsa ta stvar sedaj razrešila. » 


Gostje so strmeč poslušali, kaj to pomeni , 
in veliko jih je bilo med njimi, ki so mislili , 
da je to bobnenje bližajoče se nevihte. Kar 
vstreli v drugič, in to pot veliko močnej e 
ko v prvič. Zupanu, ki je ravno poprijel 
kozarec, da bi napil odličnej družbi, pad e 
od samega strahu baroka z glave, Maric a 
se prime vsa preplašena za glavo in gospodje 
mestni svetovalci so postali bledi ko zid . 

V tem prijezdi nek polkovnik v ruske] 
vojnej opravi naravnost pred šotor, v katerem 
se je gostila sedaj tako preplašena gospoda . 

Zupan, videč pri odprtih vratih stopiti jezdeca raz konja, imel je še toliko zavednosti , 
da je šel k vojaku in ga vprašal, česa želi . 

«Jaz sem polkovnik Lefort» , reče tuji 
častnik, «in sem prišel, da sporočim župan u 
in vsem meščanom Saardamskim mojega 
gospoda in carja prijazni pozdrav . » 

«Vsaj je Nj . Veličanstvo mej nami», od 
govori župan. 

«Ne tako » , nadaljuje, smijoč se, ruski 
polkovnik. «Oni mladi mož nij car, temveč 
malovreden vojašk begun, kar mu je p a 
milostljivi car uže odpustil . Tu imam pismo 
z lastnoročnim podpisem carjevim na tesarskega mojstra Petra Ivanova. Car nakazal 
mu je toliko denarja, da si bo kupil za sé 


lastno ladjedelnico, a s pogojem, da bo 
izdeloval ladije le za Rusijo. » 

Ivanov vzame veselim srcem pism o 
svojega cesarskega prijatelja in ga dá Marici, rekoč : «Kaj ne, Marica, da je bolje 
tako? Prepričam sem, da se ne boš hudo 
vala, ker nijsem car! » 

Marica se je glasno zasmejala, in tudi 
polkovnik se je moral smejati . 

«Kdo pa je torej pravi car?» vpraša 
župan in vsi okolu stoječi pritrdijo tem u 
vprašanji. 

«Nj . Veličanstvo, car ruski ,» odgovor i 
polkovnik Lefort, «to je Peter Mihajlov, katerega vsi dobro poznate . Ravno sedaj je 
na brodišči Saardamskem in se v kratke m 
odpelje na svojej vojnej Iadiji od tod . » 

Oče župan, kakor tudi angležki poslanik 
pri teh besedah gotovo nij sta bila nič kajvesela. 

Slednji pa reče : «Prevarali ste me, in 
tega vam ne bom nikdar pozabil», ter odide jako razburjen iz šotora. 

«Tisoč cekinov mi je ušlo z njim», mislil si je župan ter vil roke, kakor bi m u 
šlo na življenje in smrt. Mej tem pa se je 
ozrl na Ivanova, ki je ves srečen, uže Bo g 
zna kolikrat, se svojo Marico prebral carjevo 
lastnoročno pismo. 


«On je vsega tega kriv», vzklikne starec . 

Polkovnik pa izvleče mej tem iz Žep a 
listnico z denarji ter jo da županu v roko , 
rekoč : «Prevzvišeni moj gospod pošilja va m 
to malo odškodnino za ves trud, ki ste g a 
imeli te dni zaradi njega . Car bi se vam 
dal uže preje spoznati, toda koristi njegov e 
države, po katerih je bil prisiljen zvezo s 
Francijo , podpisati, so ga silile, da se j e 
držal do danes nepoznanim ; bilo mu je na 
tem, da ga ne izdate angležkemu poslaniku. 

Zupan je jecljal v znamenje zahvale 

nekaj pred sé, kar ga pa nihče razumel 
nij . Previdel je slednjič vender-le, da se j e 
dobro ukloniti in da ne kaže takim gospodom po robu stavljati se. Dasiravno njegov 
zet nij bil car, zadovolil se je s tem, da j e 
bil cesarski ladjestavec . 

Vest, da je Peter Mihajlov pravi rusk i 
car, razširila se je bliskoma mej ljudstvom 
na slavnostnem prostoru in vse je hitelo 

na pristanišče. Po ozkih ulicah se je gnetla 
velika množica ljudi proti morji, da vidi š e 
enkrat pravega carja, katerega prej nihč e 
pogledal nij. Tudi. Ivanov je hitel sé svoj o 
nevesto tja in ravno je prišel še v one m 
trenutku, ko je imela admiralska ladija , 
nakitena z narodnimi ruskimi zastavami , 
odpluti. 


Peter Ivanov je stal na krovu blizu glav 
nega jambora. Oblečen je bil v uniform o 
ruskega polka in na prsih so se mu svetil i 
briljanti ruskih redov . 

Car je prijazno odzdravljal ljudstvu, k i 

je stalo na pristanišči ; na krovu pa je igrala 
vojaška godba rusko narodno pesem. Meščani 
Saardamski so visokega kneza neprestan o 
pozdravljali in mu mahali z rutami in kapami dok, da jim je ladija izginila izpred 
oči. 

V spomin na bivanje ruskega carja v 
mestu Saardamu je mestno starešinstvo pustilo malo sobo, v katerej je bival car kot 

priprost tesarsk pomočnik, popolnoma neizpremenjeno, in v teku časa si jo je ogledalo veliko tujcev, ki so se lehko prepričali , 
da je to, kar ste zdaj tu brali, gola resnica . 
Se danes hrani mestno starešinstvo Saardamsko neko mizo, na katerej je risal car 
Peter načrte k ladijam . Nek majhen obraze c 
ladije, katerega je sam izrezljal, pa je š e 
dandanes razpostavljen v veži one hiše, v 
katerej je nekdaj stanoval. 


Cetrto poglavje. 

«Pač čuden mož je moral biti ta car 
Peter», mislil si je gotovo marsikdo moji h 
čitateljev, prebravši knjigo do tega poglavja . 
In to je tudi res! Toda pri vsem svojem 
čudnem obnašanji bil je vender silen vladar 
in duhovit človek . Gotovo torej ne bo odveč , 
ako še par besedij o njem izpregovorimo . 

Ko se je car Peter I . — tako ga hočem o 
odslej imenovati — vrnil v svoje cesarstvo , 
bila je vstaja Strelicev po njegovem prijatelju 
Gordonu, ki je bil po rodu Skotec, uže udušena. Francoski poslanik je bil gotovo dobro 
poučen, da je dolžil carjevo sestro Zofij o 
sokrivde na tej zaroti. Peter I. je bil jako 
razjarjen vsled nezvestobe lastnega svojega 
sorodstva, to pa še tembolj, ker se je Zofija uže dvakrat vzdignila zoper njega in 
vselej premagana mogla se mu podvreči . 

«Menil sem, da bomo praznevali svidanj e 

pri čaši leporudečega Burgundca, a treba 
bo druge pijače. » Tako je govoril car in 
zarotniki so se tresli od strahu, kajti vedeli 
so dobro, kaj jih čaka . 

Pred samostanom, v katerem je živela 

Zofija, postavili so čez noč 28 vislic. Ko se 
je zdanilo, vzdramilo je silno ropotanje bob


nov pobožne nune iz spanja. Iz gozda sta 
planila nenadoma dva polka vojakov. Pripeljali so ujete kolovodje zarote . Ko je čuvaj 
na zvoniku zapazil bližajoče se vojake, zače l 
je vpiti, da gori. Nune, vse preplašene, po 
padale so na kolena, proseč nebeške duhove 
pomoči. Toda zamán je bilo to. Krvava žaloigra se je začela. 28 najplemenitejših Bojaro v 
ie bilo obešenih. (Bojari se zovejo stari ple

menitaži ruske države.) Nad vislicami so bil a 
zapisana imena obešenih na tablicah. Vsako 
jutro se je ponavljalo to grozno dejanje, 
tako da so se slednjič vešala krivila pod 
težo mrtvih trupelj . 

Ko so glavni uporniki pomrli te sramotn e 
smrti, ukazal je car nanesti suhega vejevja, 
katero se je potem zažgalo, da so vešala 
z mrtvimi uporniki vred zgorela . Nune, videč 
plamen švigati nad svojimi okni, mislile so, 
da jim hoté njihov samostan zažgati . Zgo

dilo se jim pa takrat ni nič žalega. Princesinja Zofija, ki je bila vsega tega kriva , 
preseliti se je morala v drug samostan . Nj e 
glavni zaveznik, razuzdana četa Strelicev, s e 
je razpustila in je morala vse svoje orožj e 
pred cesarsko orožnico v Moskvi oddati . 
Njihova vojna znamenja pa so častniki drugih 
polkov na javnem prostoru pokončali . Tako 
kruto in odločno je kaznjeval Peter I . iz


dajstvo in nezvestobo. Bilo je pa tudi treba 
takih kaznij, kajti Rusi so bili pred 200 let i 
še jako svojeglavni, ukrotila jih je le vojn a 
in sila. — Vsa dežela je bila takrat jednaka 
velikemu Žitnemu polji . V mestih je bilo le 
malo olikanih ljudij . Cest, vodovodov, šol in 
tiskarn je bilo jako malo, rekel bi, da v 
neizmernem ruskem cesarstvu komaj toliko , 
kakor v malem holandskem kraljestvu, katerega Peter I. nij brez koristi za svojo državo 
obiskal. Vse, za blagor in izobraževanj e 
ljudstva potrebno, se je vpeljalo, in kjer s e 
to nij moglo zgoditi mirnim potom, pomagali 

ste sila in moč. Stari Rusi morali so celo 
svojo staro nošo, kaftan, odložiti in si po 
rezati dolge brade, kar jih je tako razburilo , 
da so se celo zakleli, carja umoriti . UŽe 
davno poprej so najimenitnejši izmed teh 
starih Rusov zaprisegli, da raje umrjejo na 

razbeljenem ražni, kakor da bi odložili kaftan in si porezali brade . Ker jim pa ta njihova prisega nij kaj dosti koristila, kajt i 
Peter je bil še veliko svojeglavneji kakor vs i 
Rusi, in nij maral prenašati nikakeršne ne

pokorščine, skušali so Bojari, carja kot provzročitelja tega jim jako neljubega ukaza , 
iz sveta spraviti. Ker pa takrat v Moskvi še 
nijso imeli nikake skrivne policije, dolgo ni j 
nihče vedel o tej nevarnej zaroti in niti car, 


niti njegovi prijatelji nijso slutili, v kake] 
nevarnosti je njihovo Življenje ; vsak čas bi 
se bilo lahko pripetilo, da bi se bila njihova 
palača v zraku razpršila . 

Nekega dne pa je izdal nek ud te skrivn e 
zarote sam vso to stvar. Zgodilo se je pa 
to tako-le : Nekov Galicyn, ki je bil brat 
bivšega ljubljenca pri'ncesinje Zofije, je bi l 
jeden glavnih vodij te zarote . V nekej seji 
je predlagal, da se izžreba oni, ki naj umori 
nepriljubljenega carja. Ker pa je nekaj udov 
manjkalo, odložilo se je izžrebanje do druzega dne: Razšli so se na to z navadnim 
gaslom : Zivela brada in kaftan ; smrt carju ! 
Druzega dne je bil izžreban Galicyn . 

Ko je rečeni z večimi prijatelji zapustil 
hišo, v katerej je zborovala ta skrivna zarota, 
zapazi, da se je pri vodovodu zbirala velik a 
množica Jjudij . 

«Kaj pa je?» vpraša Galicyn jednega izmed gledalcev. 
«Nek otrok je padel v vodo», odgovor i 
mu le-ta. 

«Nič druzega?» vpraša nadalje. 
«Bojarja Galicyna otrok je», reče nekdo 
drugi, ki je stal v prvih vrstah ter vse bolje 
pregledal. 

Galicyn postal je bled ko zid . 

Podkrajšek, Car in tesar . 


Njegovi prijatelji so hoteli priskočiti na 
pomoč, toda gledalci okolo vodovoda jim 
nijso naredili prostora. Nikakor nij bilo mogoče prodreti skozi množico . 

Obupno kriči Galicyn : «Moj otrok je ! 
pustite me tja!» Toda zaman! Surova množica se ne gane . — Naenkrat pa se začuje 
vesel glas iz vodovoda. Oni, ki so stali tik 
brega, pripovedovali so, da je zakričala pestunja, ki je bila tako malomarna, da je 
pustila malega otroka samega igrati se p o 
pesku ob vodi, a sama se je pogovarjal a 
z drugimi posli . 

Omedlela je, ko je prišla k vodi in je 

videla le še kos oblačila otrokovega iz vode . 
Sedaj pa, ko se je zopet zavedla, zagledal a 
je plavača, ki je, držeč pred sabo rešeno 
dete, plaval s krepko roko proti bregu. 

To je šlo od ust do ust, in tudi Galicyn 
je zvedel to, ne da bi videl, kaj se godi v 
vodovodu. Slišal je, da je njegov otrok rešen . 

«Bodi si kdor koli hoče, poplačati mu 
hočem to dobro delo, kakor bi bil car ruski» , 
govori Bojar na tihem sam se sabo . 

In ko je to govoril, zakriči gledajoča 
množica : «Veliki naš car je rešitelj ! » 

«Zivi naj Peter, naš veliki car!» p0

zdravljalo je ljudstvo vrlega plavača od vseh 
strani . 


Galicyn pa nij mogel izpregovoriti besed e 

od prevelikega začudenja. Ko se je množica 
razhajala, šel je k rešitelju svojega edineg a 
otroka, ki mu je bil pa največji sovražnik , 
ter se mu zahvali. Peljal se je potem domov . 
Tri dni in tri noči je sedel brez jedi in pijaČe, n'ém in ves zamišljen v svojej sobi. 
Naposled vstane, obleče se pražnje, z rosnimi očmi poljubi ženo in otroka ter s e 
poslovi od nju . 

Kam da gre in kaj namerava, nij mogel 

nihče zvedeti . 
Šel je v carjevo palačo ter ondi prosil , 
da bi smel s carjem govoriti . 
Peter I. dobro vedoč, da so vsi možje 
iz rodbine Galicynove njegovi sovražniki , 
dovoli, da stopi predenj . 
«Presvetli gospod !» reče Bojar, ko j e 
vstopil, «pred tremi dnevi ste oteli mojem u 
edinemu otroku življenje. Prišel sem, da se 
Vam zahvalim za to . » 

«UŽe. dobro, Feodor Galicyn ,» odvrne 
prijazno car. «Ne razglašaj te stvari ; kapelj 
se mi je prav dobro prilegla ! » 

«Predno pa sem vedel, da je Vaše Veli

čanstvo rešilo mojemu otroku življenje, obljubil sem na tihem, rešitelja tako poplačati , 
kakor bi bil jaz car ruski. » 

4* 


«Hm», reče car, «to je bila čudna ob 
ljuba. Jako dvomim, da bi se ti to posrečilo. » 

«Največ, kar more vsak cesar storiti, j e 
to, da pomilosti onega, ki si je smrt zaslužil . 
Evo, car Peter, jaz ti darujem življenje! » 

«Feodor Galicyn, ti si aboten ! » 

«Ne tako Veličanstvo. Poslušajte me! » 

Sedaj pove carju vse o onih skrivnih 
zarotah. Pove mu, da je izžreban on, umo

riti carja, in da je obljubil ta grozni či n 
jutri na nameravanem lovu izvršiti . 

«Da bi bil Vaše Veličanstvo pri tej priložnosti v resnici lehko umoril», dostavi 
naposled svojemu poročilu, «nij mi treba 
še posebej zatrjevati, kajti navadno zasledujete sami divjega prešiča in niti strelci , 
niti gonjači Vas ne smejo spremljevati. » 

Car pogleda moža osupnjen.
«Ti si v resnici hudoben, Feodor Galicyn » ,


reče naposled, «in škoda je le, da si moj 
sovražnik . » 

«Tu je moja glava, Veličanstvo, in p o 
tej mojej izjavi naj več ne živim! Gotov o 
pa je, da sem dopolnil svojo obljubo t » 

«Kaj naj počnem s tvojo glavo?» vpraš a 
car prijazno smejoč se . «Vzemi jo saboj 
domov in ohrani jo za ženo in otroke . Ako 
mi pa hočeš storiti kako uslugo, podari mi 


svoji močni roki, s katerima si se tolikrat 
zoper mene bojeval . » 

Tako je silni ta mož pač malokedaj v 
svojem življenji govoril . Galicyn pade n a 
kolena in prime svojega vladarja za roke. 
Ves ponižan reče : «Presvetli gospod, da bi 
Vas vsi Rusi tako poznali, kakor Vas ja z 
od sih dob poznam, gotovo bi čez leto i n 
dan ne bilo več najti nezadovoljneža v tem 
cesarstvu, če tudi sta prepovedana brada in 
kaftan ! » 

«In ravno to vas peče», odvrne car z 
nasmehom. «To je za vas gospode prehud 
ukaz, da morate dolge jopiče, ki so pač l e 
za otroke, sleči! Za Boga, ali nij mogoče 
brez kaftana in dolge brade biti pošten Rus ! 
Ali sem jaz kaj druzega? » 

S tem pogovorom je bil konec te zarote. 
Zarotniki nijso hoteli, da bi se jim mora l 
car naposled velikodušnim skazovati, kajti 
po Galicynovi izjavi so vedeli, da je njihovo 
življenje v njegovih rokah. Toda pri vsem 
tem notranji mir vender nij bil nikoli dolgo 
trajen. Deloma je bil kriv tega car sam, ki 
po svojej strastnej navadi ni trpel nikakeršnega ugovora. Gorje onemu, ki bi se bil 
protivil njegovim novotarijam! Vselej je morala obveljati njegova in da bi se pri tem 

tisoče ljudi pomoriti moralo . 


Dve reči ste še bili, ki ste nevoljo me d 
plemstvom in duhovščino jako pomnoževali . 
Prvič to, da se je posluževal car za izvršitev 
svojih mnogostranskih in jako srečonosnih 
deželnih prenaredb najraje inozemcev, kateri 
so bili vsled tega staremu deželnemu plemstvu trn v peti. Brodovje in vojno armado 
so preustrojili inozemski častniki, katere s o 
domačini vsled velikih vspehov vedno bolj 
nevoljno in zaničljivo pogledovali. Trije največji ljubljenci carjevi, katere je poklical i z 
tujine, da so pomagali izvrševati velikanska 
dela ter so vvrstili Rusijo med olikane evropske države, so bili Fran Zimmermann , 
topničarski častnik iz Brodnice, torej rodom 
Nemec, Fran Lefort, porojen v Genfu od 
stare francoske rodovine, in pa Skot Gordon . 
Če tudi so si stari Bojari in vladeželna duhovščina prizadevali izpodkopati vpliv ljubimcev carjevih, se jim to vender ni posrečilo, 
kajti ostal jim je do smrti milostljiv in hvaležen gospod. — Drugič je bilo pa tudi to, 
da po smrti patrijarha Adrijana ni volil nobenega naslednika, temveč je združil v svojej 
osebi najvišjo deželsko in duhovsko gosposko . To je stare Ruse jako razjezilo 
a za trden in trajni obstanek ruske cesarske hiše je bilo to postopanje najboljša 
podlaga. 


Da bi povzdignil trgovino in promet , 
moral si je Peter I. pridobiti ozemlja na 
morji. Pridobiti ga je bilo mogoče v severozahodu proti Lifiandiji, ki je bila takrat 
švedska posest, ali pa proti jugu na Crne m 
morji, katero je bilo takrat v posesti mogočnih in bojaželjnih Turkov . — Proti temi 
se je Skat Gordon v nekej vojni jako vspešn o 
boril. Ko je vzel trdnjavo Azov, je bila ruskej trgovini odprta pot po Crnem morji. Da 
bi si pridobil dežele na vzhodnem morji , 
je bilo treba napovedati vojno švedskejdržavi . To pa nij bilo kaj posebno le pko, 
kajti v tistem času je vladal ondi čudni , 
a bojaželjni kralj Karol XII. Peter I. je uže 
dalj časa zavidal zmagujočega kralja in težko 
je čakal prilike, da se poskusi «z dolgo 
raščenim možem v višnjevej suknji», kakor 
so takrat kralja Karola XII . zaničljivo nazivali. A pri Karolu nij bilo treba dolgo čakati te prilike, ker je bil on sam vedno 
pripravljen vojskovati se, ako je le slutil , 
da želé njegovi sosedni knezi vojne . 

V kratkem času so si stali Rusi in Svedi 
sovražno nasproti, in švedska armada se j e 
naglo pomikala proti Rusiji. Bilo je to v 
jesenskem času in zato ruski vojaki še nijs o 
bili za boj tako pripravljeni, kakor je ca r 
želel. Pri Narvi pograbile se se v prvič so


vražne čete, katerim sta zapovedovala kralj 
Karol na jednej, a car Peter na druge] strani . 
Prvič je stal takrat Peter v bitvi sovražniku 
nasproti. Dasiravno je se svojim konjištvom , 
kateremu je sam zapovedoval, sovražnik a 
jako spretno napadal, moral se je slednjič 
vender umakniti, in «dolgoraščeni gospod v 
višnjevej suknji» je bil zmagovalec . Karol je 
zmagal, ker je bila njegova pehota in njegovo topničarstvo močneje od carjevih . Peter 
je bil to uže mej bitvo opazil in ko je zveče r 
se svojimi poveljniki sedel v prenočišči , 
govoril je z njimi o tej zadevi tako mirn o 
in hladnokrvno, kakor da bi se menil o 
manevrih, a ne o izgubljenej bitvi. Ko se 

tako pogovarjajo — mogoče celo brez kake 

pijače, kajti takrat nij bilo železnic, ki bi v 
kratkem času privažale živeža za vojsko , 
in zato tudi car za svojo osebo nij hotel 
nobenega posebnega kuharja sabó, — za 
slišijo iz daljave močno pokanje topóv . 

«Svedi so tu !» zavpije stražnik, ki j e 

stal na dvorišči. 

«Da bi se v Črnem morji utopil!» vsklikn e 
car. «Ali naj zapustimo prenočišče? Dobro ! 
Osedlajmo konje in idimo, gospoda ! » 

Hitro so odjahali v temnej noči sovražniku nasproti. Hudega se nij nič zgodilo , 
kajti Svedi so provzročili ta ponočni hrup le 


zaradi tega, da bi dobili carja v svoje roke . 

je1i so pač veliko ruskih generalov, a carj a 
nij so dobili, ker so ga iskali le tam, kjer 
ga nij bilo. 

Švedski vojaki so vjete Ruse še tisto 
noč peljali pred kralja Karola, ki je pisal 
na priprostej lesenej mizi, in le-ta vpraš a 
jednega izmed njih, kako se je carju ta dan 
godilo. 

Nek star polkovnik stopi predenj, ga po 

zdravi po vojaško in reče : «Našemu presvet

lemu carju se je godilo kakor vojskovodji , 
ki je sovražnika premagal, a ne kot vojsko 
vodji, ki je bil premagan. » 

«Kaj pravite?» reče kralj nevoljno in si 
grize spodnje ustnje. «To je pač čuden odgovor. Po mojem menenji ne more nihč e 
dvomiti, kdo ima pravico danes vesel biti ! » 

«Gotovo ne !» odgovori ujeti ruski polkovnik, «toda naš car je rekel : ,Ravno ta 

poraz 'bo za mé sredstvo, da se učim zmagovati.' » 

Karol XII. nasmehnil se je zaničljivo te m 
besedam, kajti domišljeval si je, da je dokajboljši vojskovodja od okornega severneg a 
medveda. Toda tudi vojna sreča je opotočna, 
kakor vsaka sreča sploh. Poleg tega je pa 

* Te besede je govoril car Peter sam . 

Peter I. tudi resnico govoril, ko je rekel, da 

se hoče zmagovati učiti. Se vé-da je preteklo 
dolgih deset let, predno se je tega naučil . 
V slavnej bitvi pri Pultavi (1709) odškodoval 
se je za izgubljeno bitno pri Narvi in po 
končal švedsko moč v severu za večne čase. 
To vam je bilo klanje, kakeršnega se zgodovina v teku več stoletij spominjati ne vé . 
Mož se je bojeval proti možu, in da-si s e 
je uže večkrat primerilo, da so se bojeval e 
mnogoštevilneje armade, vender nij bilo število mrtvih s številom bojevnikov nikdar v 
takem razmerji . Trikrat so Rusi uže mislili, 
da so izgubljeni, a vselej jih je zopet ohrabril 
carjev klic. Slednjič odločil je strahovit naskok ruske konjice pod vodstvom Menšikoffa 
usodo dneva za carja . 

Karol XII. je imel dosti posla, da je utekel 
silnemu sovražniku . Od tistega časa pa se 
nij hotel več bojevati z mogočnim Petrom . 
Poskušal je pač od strani zmagovitemu sovražniku škodovati, kjer koli je mogel, in zato 
je ščuval vsakovsrtne sovražnike nanj . Posebno posrečilo se mu je to pri Turkih , 
kateri so carju napovedali vojsko . Le težko 
je rešil Peter I. v tem boji svoje življenje 
in svoj prestol. 

V teh stiskah pa mu nij ste toliko pomagali njegova hrabrost in hladnokrvnost, kakor 


baš zvestoba in previdnost njegove poznejš e 
soproge Katarine . 

Ko je vojna sreča jela Petra I . zapuščati , 
posrečilo se jej je, velikega vezirja podkupiti . 
To je bil pač hud udarec za ponosnega carja , 
toda ponižati se je moral pred hudim tem 
sovražnikom. Trdnjava Azov je bila izgubljena 
in car je moral biti zadovoljen, da je p o 
sklenjenem miru (1711) odnesel golo življenj e 
in da so smeli njegovi premagani polki z 
vojaško častjo domov. Turki so zmagali in 
so ostali zmagovalci. 

Ko se je Peter vrnil v Petrograd, kje r 
je najraje bival, bilo je ondotno prebivalstvo 
jako žalostno. Niti zastav, niti slavolokov 
nij bilo videti, a tudi veselega glasu ne slišati . 
Brez petja in zvonenja so šli vojaki v mesto 
in zmagovalec pri Pultavi je sedel na svojem 
konji tako potrt, kakor bi ne mogel več 
kvišku pogledati. K sreči se je leta 171 3 
z osvojitvijo Finlandije po polnem odškodoval 
za to, kar je na jugu zgubil . Tudi je rešil 
s tem ime dobrega vojskovodje. 

Po vsem tem vojnem trpljenji in po vse h 
teh nadlogah Peter I. niti za časa miru nij 
živel tako, kakor mu je veljevalo njegov o 
slabotno zdravje. Namesto da bi se v krogu 
svojih varoval in pazil na ljubo zdravje , 
hodeval je s svojimi ljubljenci v mrzlih zim


skih nočeh na medvedov lov, ali pa se j e 
za jako smešne in neznatne stave čez vs e 
mere napenjal, da je stavo dobil ter tak o 
pokazal svojo čeznatorno moč. 

Tako je jezdil enkrat od skrajne severne 
do skrajne južne meje svojega cesarstva , 
ne da bi se bil preoblekel, ali pa tudi le z 
nogo se dotaknil zemlje. Presedel se je iz 
jednega konja na druzega ter med potj o 
užival to, kar je imel v svojej malhi. Stavo 
le-to je pa tudi dobil, kajti celo dva dni 
poprej je prejezdil to velikansko pot, kako r 
je stavil njegov nasprotnik Men gikoff. 
stavo je dobil košaro polno steklenic sibirskega vina . 

Brez dvombe je bilo težko dolgo vztrajati 
poleg tako silne natore, kakor je bila ravn o 
carjeva. Veliko njegovih ljubljencev je zapadlo nenadoma njegovej nemilosti ; zapustiti 

so morali dvor in deželo in nihče jih nij 
več videl. Od svoje druge soproge Evdoksij e 
se je dal ločiti, ker je bila na strani Bojarjev, 

ter jo je zaprl pozneje v samostan. 
Tretja njegova žena je bila uže prej 

omenjena Katarina, ki je marsikaj čudneg a 
doživela. Bila je 12 let stareja od Petra in 
gotovo se jej nij v nje mladosti niti sanjalo 

o velikej sreči, ko jo je pozneje doletela. 
Nje oče je bil ubog kmet po imenu Samuel 

Skovronski. Živel je v Litaviji ter obdeloval 
ondi se svojo družino polje, ne da bi si bi l 
pri tem pridelal potrebnega živeža . Izseliti 
se je moral zaradi tega . Kmalu mu umrj e 
ženi, in ostal mu je le še edini bolehavi 
otrok. , Nesreča, revščina in žalost poiskal e 
so ga torej tudi na novem domovji . Ko j e 
tudi njega smrt pobrala, usmili se malega 
tujega otroka nek cerkvenik ter ga vzam e 
k sebi. Malo deklico, ki je uže takrat zaradi 
svoje posebne lepote splošno pozornost 
vzbujala, je vse poznalo in ljubilo . Stari in 
mladi so jo imenovali «lepo Marto.» Ker 
je bil pa cerkvenik ubog, nij se jej pri njem 
posebno dobro godilo. Posebna sreča je bila 
za ubogo rejenko, da je pri nekej šolskej 
skušnji prav dobro odgovarjala ter se svojim 

prijetnim obnašanjem prikupila se natan

čnemu gospodu nadzorniku, ki je bil viso k 
duhovnik iz marienburške okolice. Prošt 
Gluck skrbel je za ubogo siroto prav p o 
očetovsko in prav čudno je bilo to, da se 
lepa in previdna Marta, ki je pod njegov o 
oskrbjo vrastla v zalo devico, nij boljše 
omožila. Nje mož je bil namreč priprost vojak v švedskej armadi, dragonec Karola XII. 
Ko sta si Peter in Karol vojsko napovedala , 
morali so vsi švedski možje pod orožje. 
Dragonci so odjezdili in ž njimi tudi Martin 


mož. Gotovo se mu nij zdelo, da svoje žene 

ne bo več videl. Rusi so napadli malo mestece, ki je bilo brez vse obrambe in vsi 
prebivalci so se morali udati na milost in 
nemilost. Marto je ugledal nek višji ruski 
častnik, stoječo na oknu, ko so Rusi v mestece marširali. Po grdej navadi onih divjih 
časov, vzel je ta častnik — bil je general 
Seremljev — brdko žensko kot služkinj o 
k sebi, a potem se sabo . 

Od tega je prišla k generalu Bauerju i n 
od tega k knjezu Menšikoffu, ki je zanj o 
prav pošteno skrbel. Ko je car Peter na 

večer nekega dne kneza Menšikoffa nenadoma obiskal, videla je v prvič carja. Peter I. 
je kneza s svojim obiskom večkrat tako 
iznenadil, posebno kadar nij imel doma 
opraviti, da so potem vso noč pili in igrali . 
Menšikoffa pa ravno nij bilo doma, ko j e 
car prišel. Ko stopi Peter v veliko dvorano , 
zapazi na mostovži lepo Marto . 

«Kdo si?» ogovori jo in postoji na prag u 
dvorane . 

Marta mu mirno odgovori in to je carju 
jako dopadlo. Gledala ga je med tem se 
svojimi velikimi očmi tako mirno v obraz , 
da je car nehotoma moral misliti, da taki h 
očij še na vsem svetu nij videl . 

«Toraj nij si sužnja?» vpraša dalje . 


«Ne, presvetli gospod, prosta sem!» reč e 
ponosno. 

«Od kod me poznaš», vpraša začuden , 
«da me imenuješ presvetlega gospoda, vsaj 
me še nisi nikoli videla?» 

«Videla sem Vas, presvetli vladar! » 

«In kje pa?» 

«Tam, kjer nij mogoče na Vas pozabiti : 
v vojni, sedečega na konji, na čelu Vaš e 
armade.» 

«Cudno je to, lepo dekle ti znaš govorit i 
kakor kaka dvorska gospa . Kje si se tega 

učila? » 

«Ne umejem Vas, Vaše Veličanstvo», od 
govori mu. Rudečica jo je oblila in prvič 
je pobesila oči ter igrala se svojo srebrno 
prsno verižico v tej zadregi. 

Prišedši domov je moral knez Menšikoff 
povedati, kje je dobil to lepo ženo . Ker se 

je po njegovem govorjenji prepričal, da j e 
Marta golo resnico povedala, veselilo ga j e 
to tem bolj, ker poleg boječnosti nij noben e 
pregrehe bolj sovražil kakor laž . Menšikoff, 
jako nadarjen diplomat, je takoj zapazil, d a 
je dekle carju jako dopadlo . Odredil jej je 
torej službo varuhinje srebrnine v carske m 
dvoru. Lepa Marta se je kmalu privadila 
temu svojemu poslu ter je dobro gospodinjila. — Car je nij pustil iz oeij, in ko je 


prestopila k grškej pravoslavnej veri, vzel 
jo je za ženo. Nikdar mu nij bilo Žal, da 
je to storil . Gospa Marta, udova ubogeg a 
švedskega dragonca, je postala carjeva so 
proga. V glavnem mestu je bila svečan o 
kronana. Bog jima je dal osem otrok, deklic , 
izmed katerih je tretja, Elizabeta po imenu, 
postala pozneje cesarica. Velikokrat je bil 
car Žalosten, ker nij imel nobenega sina, 
a cesarica, ki je bila uže od mladih nog 
nekoliko praznoverna, mislila je, da je t o 
božja kazen, ker je prestopila k drugej veri . 
Ko je šla namreč v cerkev, da bi pred duhovnikom prestopila k pravoslavnej cerkvi, 
približala se jej je stara litavska žena ter 
jej prorokovala to nesrečo. Dasiravno je 
ukazal car ženo zasledovati, je vender nihče 
nij mogel dobiti. Tudi on je še tistega dné 
slišal o tem čudnem prorokovanji, in da-si 
je obljubil precejšnje darilo onemu, ki j o 
dobi, nij se to nikomur posrečilo. Niti petrogradsko vojaštvo, niti mestno redarstvo jej 
nij prišlo na sled . Ko se je car se svoj o 
nevesto Katarino od poroke vračal, moral a 
sta to čudno prorokovanje tudi na cesti slišati. Nek slaboumen berač jo stopil pred 
konje svatovskega voza in jima to povedal , 
kar je slišala Katarina uže v cerkvi! Precej 

na to je revež umrl . 


Peter je v svojej naglej jezi in nezaup

nosti — to so bile pač senčne strani njegovega 
lepega in možatega značaja večkrat zapovedal kaj tacega, kar bi bilo za vsacega 
cesarja nečastno . 

Znano je, da je lastnoročno podpisal 
smrtno obsodbo svojemu edinemu sinu Alekseju, katerega je imel od prve žene. Vsled 
velike ljubosumnosti ukazal je jednemu svojih najzvestejih dvornih uradnikov, ključarj u 
Moensu, glavo odsekati in tudi cesarica je 
bila v tistem trenutku v največej nevarnosti, 
da izgubi z ljubeznijo svojega soproga tudi 
krono in prostost. K sreči je Peter še pred 

svojo smrtjo na vse to pozabil. svojej 

oporoki je pokazal svojo veliko ljubezen do 
Katarine s tem, da jo je postavil svoji m 
naslednikom. Kako je ona izvrševala velika 

započeta dela svojega moža, tega tukaj popisovali ne bomo . 

Peter je telesno veliko prej oslabel, kako r 
je to pri nas ljudeh navadno. Ker je bil 
orjaške natore, grešil je mnogokrat na t a 
rovaš, in zato se je moral v poznejih leti h 
zelo pokoriti. — Dostikrat je s svojimi voj

nimi tovariši popival jeseni pozno v noč in 
nič čudnega nij bilo to, ako je potem jezdil 
proti reki Nevi, razbijal ondu led ter se kopal 

Podkrajšek, Car in tesar, 5 


v nje valovih pod milim nebom. Na konji 
se je vsak prej utrudil nego on . 

Ljudstvo, katero ga je bolj ljubilo nego 
plemstvo, pripoveduje še dandanes marsikaj 

o njem, kar dobro opisuje značaj tega čudnega moža. 
Med drugim pripoveduje se, da je nekoč 
na lovu zašel. Zastonj si je prizadeval se 
svojim lovskim rogom lovce k sebi priklicati. 
Edino le jek mu je iz gozda odgovarjal . Uže 
je mislil, da bode moral pod milim nebom 
prenočiti, kaj zelo temačno je postalo in 
vsled gostega drevja in grmovja nij mogel 
niti dalje. Kar zagleda v daljavi luč, ki je 
brlela v koči nekega ogljarja. Brez daljšega 
premišljevanja gre proti koči in prosi ond u 
prenočišča. 

Starikav mož jako odurne vnanjosti m u 
odpre. 

«Prenočišča bi radi, kaj ne?» vpraš a 
carja, katerega brez dvombe nij poznal . 
«Težko bo kaj, kajti primanjkuje nam prostora! » 

«Zadostuje mi kaka klop, kak kotec , 

kak star stol», reče car. 

Starec je premišljeval, kam bi ga djal. 
Car pa nij hotel povedati, kdo da je, 

kajti posebno rad je v takih slučajih svoj e 
ljudstvo nepoznan opazoval . Ogljar je torej 


mislil, da je mož kak lovec, in sicer pra v 
priprost lovec, ki se je v gozdu zgubil . Car 
Peter I. je imel navado, da je bil, izvzemši 

prav velike svečanosti, bolj priprosto oblečen , 
kot vsak njegovih uradnikov . 

Da bi trmastega starca nekoliko omečil , 
vzame car svojo trebušnjato čutarico iz žepa . 

«Polovico tega ti dam, ako me prenočiš» , 
reče mu. Oči se zasvetijo starcu pri teh 
besedah. Kakor znano, je pri pravem Rusu 
za žgano pijačo vse dobiti, in gotovo bi car 
boljšega sredstva ne mogel najti, ko ravn o 
tega, da si je izprosil prenočišče . 

Pri vsem tem se je starec še vedno prav 

neodločen praskal za ušesi . 

«Imam le dve čumnati», reče mu na to. 
«Jedno rabim za sé , za svojo ženo in z a 
svoje tri sinove. V drugej pa — hehe, ne 
vem, vam bo-Ii družbe . . . » 

«Kaj to, ljubi očka, vsaj nijsem boječ ! 
In da bi bil sam Ivan Vaziljevič, moj praded, ki bi moral od mrtvih vstati, ne boji m 
se ga! » 

«Bode naj torej v Božjem imenu! » 

Na to sta spraznila steklenico in car g a 
prosi, naj mu pokaže stanico, v katere] g a 
čaka ona strašna družba . 

Starec odpre neke s težkim zapaho m 
zaprte duri. 


«Miklavž je notri» , reče mu, «mislim, 
da vas ne bo motil . Ulezite se tja na desno . 
Zadovoljiti se morate pa brez luči, ker j e 
veliko stelje ondu . » 

Car se vleže na steljo in zaspi prav 
sladko, ne da bi ga bil njegov tovariš v 
spanji kaj motil. Ko ga zjutraj ogljar po 
kliče, vpraša Peter, kdo je bil oni, ki j e 
ležal poleg njega, pokrit s črnim prtom. 

« Car Miklavž je » , odgovori mu mirno ogljar , 
«ki je včeraj na kugi umrl . Ne izprašujte me 
dalje o tem! Bog vas obvari gospod lovec! » 

Car mu na to ničesa ne odgovori. Slučaj je nanesel, da je lovsko spremstvo v 
tistem trenutku prišlo po gozdu ravno pre d 
ogljarjevo kočo ter izgubljenega gospoda z 
glasnim trobentanjem pozdravilo . 

Ko je ogljar zvedel, koga je prenočeval , 
padel je na kolena ter prosil milosti. 
«Prihodnjo noč boš pa ti mesto mene 
spal pri Miklavžu» , odgovori mu car ; «tO 

naj bo tvoja kazen . » 

Smejoč se je odjezdil. 

Nekoč drugod je srečal v Petrogradu 
pozno v noč na ulici mlado dekle, ki ga j e 
prosilo milostinje. 

«Ali ne moreš delati, krepko, mlado dekle» , 

reče nevoljno cesar, «in ne veš-li, da, je pre

povedano prosjačiti ?» 


«Znam, da je tako, toda kaj mi je storiti? » odvrne mu neustrašeno deklica . 
«Moja roka je hroma ; delati torej ne morem, 
in moja mati so uže tri tedne na smrtnej 
postelji. Imejte usmiljenje, dobri gospod! » 

«Ali se ne lažeš?» vpraša car beračico . 

«Ne, gospod» odgovori mu krepko, «pre

pričate se lehko o tem. » Na to ga je se 
svojima velikima modrima očema tako mil o 
pogledala, da je car nehotoma menil, da s o 
zveste modre oči njegove Katarine . 

«Dobro tedaj», reče on, «prepričati se 
hočem. Pelji me k materi ! » 

~Ia sta torej, cesar in beračica, po temačnih ulicah iz mesta daleč tja, kjer s o 
stale uže zadnje hiše . Tam potrka dekle na 
okno. Nekdo zakašlja znotraj . A kmalu se 
odpro vrata od znotraj . Kakor je bilo čutiti, 
pritisnil je velik pes znotraj na kljuko ; sedaj pa je skakal dobrikaje se okolu dekleta . 

Strašanska revščina je bila v hiši . 

Na pol pregni.tej slami je ležala žen a 

tresoč se od mraza . Suha je bila do kosti 
in bleda ko smrt. Vsa izba je bila prazna 
pohištva in po spokah v zidu je žvižgal je 
senski veter, da je bilo groza poslušati . 

«Kje je vaš mož?» vpraša gospod . «Ali 

je mrtev in s čem se je pečal?» 


«V cesarskih ladjedelnicah je delal dolgih 
dvanajst let. » 

«Kot tesar?» vpraša car nadalje, ki j e 
uže od nekdaj ta stan posebno ljubil . 

Bolnica prikima. 

«Zakaj nijste prosili letne podpore, k i 
se takim udovam navadno daje? » 

«Moj Bog, kaj pomaga to», vzdihne žena , 

«ta je po postavi pač vsakemu zagotovljena , 
toda uradniki vtaknejo denar sami v žep , 
in veseli moramo biti, da dobimo vsaj pe

tinjo tega. » 
«Vrag naj bi vzel tacega uradnika! Toda 

dobro, da vem! In če je tak nesramnež , 
obrnite se do carja . On je pristopen vsakemu 
in vsako soboto sme priti vsak, komur drago ; 
carjev dvor je vsakemu odprt . » 

«Res je tako», reče vdova, «tudi dobr o 
je, a ne pomaga dosti. Nebesa so velika in 
car je velik — toda k njemu priti nij mogoče , 
ako nij mogoče strežajem rubljev v rok e 
stiskati! . . . » 

Druzega dné je car vse dvorske služab

nike od ključarja do zadnjega kuhinjskeg a 
strežaja iz službe odpustil . Onega uradnika 
pa, ki je kratil vdovam pokojnine, obesili 
so na javnej ulici na vrata njegovega stanovališča. Zena njegova pa je morala vs o 
dedščino deliti s to vdovo. 


71 

Takih pripovedk pripoveduje se o velike m 
carji Petru prav mnogo . Ako je spoznal, d a 
se dogajajo take pregrehe, bil je neizproslji v 
in je kaznjeval neusmiljeno . Težko je minu l 
v Petrogradu dan, da bi ne bil kdo k smrti 
obsojen . Dostikrat pa se je pripetilo, da s o 
pometali celo tolpo hudodelcev v kotel z 
kuhanim oljem. Kakor se pripoveduje, rekel 

je Peter nekoč sam : «Da bi hotel vse nezveste uradnike moje države po zasluženj i 
kaznjevati, dobil bi težko v vsej Rusiji tolik o 
lesa, da bi postavil za vsacega posebej vislice . » 

Predno sklenemo to knjigo, povedati ho

čemo še nekaj malega iz družinskega„ življenj a 
Petrovega. Med mnogimi redkimi rečmi, katerih si je car v življenji mnogo nabral, ime l 
je tudi dragoceno kupico od kamene strele . 
Ker je bila sama na sebi jako dragocena , 
bila je carju še zato tem ljubša, ker ga j e 
spominjala jednega najlepših zmagovalnih 
dnij iz njegovega vojaškega življenja. Pridobil si je to posodo lastnoročno v šotor u 
nekega turškega poveljnika, ko so vojak i 
pod njegovim vodstvom šotorišče napadli. 
Rusi zmagali so onega dne brez dvombe — 
kakor pozneje dostikrat — le vsled carjeve 
osebne hrabrosti in njegove brezmejne srčnosti. Ker je bil to prvi dan, da je zmagal 
sam sovražnika, ljubil je posebno ta kozarec. 


Ko so nekega dne mladoletne velike kneginje praznovale rojstni dan svoje najstarej e 
sestre Katarine, igrale so se tudi v zasebnej 

sobi očetovej. Prigodilo se je, da je malej 
desetletnej kneginji Ani po nesreči ta drago 
ceni kozarec na tla pal. Otroci so glasno 
zavpili, ko se je prekrasni kozarec na trdih 
hrastovih tleh razsul na tisoč koscev. Cesarica, ki je na ta krik priletela, je obledela , 
ko je slišala, kaj se je zgodilo . Poznala j e 
predobro vročekrvni značaj svojega soproga . 

Glavno vprašanje je bilo sedaj le to, kdo 

naj carju pove o tej nesreči. Mala Ana j e 
ležala od samega strahu uže na pol boln a 
v postelji in od vseh drugih si nij upal nihč e 
povedati. Naposled se odloči cesarica sama 
in pove carju, ko je prišel na večer uže 
precej pozno in jako razdražen domov, o 
nesreči . Peter s hripavim‘ glasom zavpije , 
si poravna lase raz čelo, zmaje z glavo in 
prime ljubeznivo soprogo za roko rekoč : 
«Pač se je moralo ubogo otroče jako prestrašiti. » 

Da bi si svoje telesno trpljenje olajšal, 
hodeval je jedva petdeset let stari, a uže 
popolnoma osiveli car v toplice na Nemško . 

Največkrat je bil v Karlovih varih. Mogoče 
da bi bil še živel deset ali dvajset let, d a 
bi ne bil, po svojej strastnej krvi zapeljan, 


'73 

čestokrat grešil na škodo svojemu slabotnemu zdravji . Smrtni kal pa se ga je prijel, 
ko je pomagal rešiti potapljajočo se ladijo . 
Nekega dne je pregledoval obrežje. Uže je 

bil v postelji, ko začuje iz pristanišča topov 
strel, kot znamenje nevarnosti in nesreče . 
Peter hitro vstane in ukaže slugi pozvedeti , 
kaj da je . Kmalu naznani, da je tridese t 
ljudi v smrtnej nevarnosti in da vodniki 
ladij nečejo na morje, ker je jako valovito. 
Ne da bi se dolgo premišljeval, hiti na pristanišče, skoči ondi v najbližjo Iadijo in 
zavpije : «Pojdite sem, plahi malovredneži, 
Vaš car vam bode pokazal, kaj morate storiti!» To je pomagalo . Vsi popotniki so bil i 
rešeni, a car je bil od tistega dne dalje 
smrtno bolan it] je čez nekaj mesecev 
umrl. (1725 l.) 

tudi nij bil brez napake ta čuden a 
slavni mož, vender je pa bil brez dvomb e 
izvrsten vladar in ustanovitelj ruske moči 
in velikosti . 

Podkrajšek, Car in tesar . 

6 


Jan. Giotiiijipri. v Ljubljani


se tudi dobivajo : 

Cesar faks in Mehika. V Ljubljani 1868. Spisal J.Aléšovec.
30 kr.
Cas je zlato. Podučna povest za mladost . Spisal F.Hofmann .
V Ljubljani 1864 36 kr .


Lično vezana	 50 kr. 

Cerkvica na skali . Pravljica 12 kr . 

Dve Čudapolni pravljici . Drugi predelani in popravljen i 
natis. 18S1 . I. Peter Krunov; H. Okamnjenei na Blanskem 
gradu; v slikanej, lepej vezbi . . 16 kr. 

Erazem Predjamski . Povest iz petnajstega stoletja. S podobo. Cetrti natis. V Ljubljani 1886 . .. . . . . 20 kr. 

Hitri Računar z ozirom na sedanji denar po avstrijski 
veljavi in na novo mero in vago. 8. popolnoma predelani in popravljeni natis . 1885. V usnji	 60 kr. 

V polusnji 40 kr. 
Jama nad Dobrušo. Pravljica 20 kr. 
Kljukeo lainjivi 20 kr . 

Kuharica slovenska ali navod, okusno kuhati navadn a 
in imenitna jedila . Narekovala M. Bleiweiss. V Ljubljani 
1878 . Veljajo lično vezane	 1 gold. 90 kr . 

Kuharske bukve, nove, ali nauk, najboljša in imenitnejša 

jedila brez posebnih stroškov pripraviti . Z 200 jedilnimi 
listki. Tretji natis. V Ljubljani 1877. Vezane . . 90 kr. 

Najdenček, ali pravični se tudi živine usmili . 1881 . Drug i 

predelani in popravljeni natis . V slikanej, lepej vezbi 20 kr. 
Nikolaj Zrinjski, hrvatski junak 20 kr. 
Poduk, kako se dela žganje vsake baže, mrzlo in gorko, 

in brez posebnih naprav. V Ljubljani 1879. Velja 1 gold. 
Repoa'tev, duh v Krkonoških gorah . Tretji predelan i 

in popravljeni natis. 1881. V slikanej, lepej vezbi 20 kr. 
Sanjske bukve (s podobami) 15 kr. 
Sto malih pripovedek za mladost . Spisal Krištof Smid, 

poslovenil Ivan Tomšič. 1872 40 kr,

Lično vezane	 50 kr . — 1 gold . 
Vošllna knjižica, ali vošilni listi za novo leto, godove in 

rojstne dneve. Spisal Ivan Tomšič . 1870 . . . 20 kr. 
Zbirka ljubimskih in ženitovanjskih pisem . 30 kr.