------   37------
Nezvesto listje.
Zložila Luiza  Pesjakova.
Na strmi gori stalo            Stoje njegove veje,
Prežlahno je drevo,           In trden je tud' list.
Ponosno in visoko,            Nezvestih in nevernih
Mogočno in lep6.               Je malo le peres,
In veje so obrastle            Da hrumu so sledili
Obilno žlahni les,              In izdaj&li les. —
Prečvrsto listje krilo          Nevihta je minula,
Je veje čez in čez.            Pokoj je kraljeval
In držvo je napadel           In zasluženi blagor
Prestrašen, hud vih&r,      Je drevo spet obdal.
Je srce stare lipe               Cislaje se mu čudil
Zahteval si za dar.             Vsakteri je pogled,
Presilno je pritisnil,          In solnce izhajalo
Pokazal svojo moč,           Mu lepše je ko pred.
Da lepo, blago drevo        Al listje že odpadlo
Ogrinjala je noč.                Se je kesalo zdaj,
Al vendar se upira,           Je prirojene sreče
Ker panj *) je še krepak,     Želelo si nazaj.
Nepremagljiv odbiva          Doseči je ni moglo,
Nevihto ko jun&k.              In revno se suši —
In trdno in mogočno          Kot listje vsako vsahne
— Drevesu na korist —    Ki drevje zapusti.
*) panj zzz deblo.