C. C. Post ale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 6 Gennaio I9':8. Posamezna itevilka 25 stoiink Izhaja vsako sredo in pefek. Si ane za celo leto 15 L • » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. 0MB?Mffl $t 2 V Gonci, v petek 6. januarja 1928 tetoxi Nefrankirunu pisma .»* ne sprejemajo. Ogla% se računajo po doj*o» voru in se plačajo \ naprej. — List izdaj» konwrcij »Gor. Str* ie«. — Tisk Katoliih/ tiskarne v Gorici. R> va Piazzutta št. 18. Uprava in uredni&tvo ulica Mameli &tev. l (prej Scuole). Teles, int. Stev. 30* Z delom do ciljsa Zadnjič smo na tern mestu pot udarili životvorno dolžnost dela, kateremu mora biti posvečeno naše življenje. Kor velja za druge, velja seveda v prvi vrsli tudi za »Goriško Stražo«. Kukor je bilo njenih deset dosedanjih letnikov v trdi in po* žrivovalni, toda uspešni in zmago* vifi službi nasega slovenskega ljud* stva, fuko bo tudi lefošnji letnik usmerjen po pravcu dela za dobrot bit naše domačije. Kot polHično glasilo Slovencev v Itaiiji se bo »Goriška Straž.a« v prvi vrsti podvrgla nalogam politic: nega delavca in borca. Ravni črti, katere se je držala skozi vse dot sedanje trenje, bo vztrajno in bon beno sledila tudi v bodoče. Pravic, ki nam gredo kot samobitni narod* ni manjšini, ne bo nikdar zatajila in se bo vedno potegovala, da si pvU boritno prostor na solncu božjem, ki nam pritiče: smo in ostati hoce* mo samostojno rash ljudstvo. Rav* no tako bo pa tudi vedno razlagala dolznosti, katere nas vežejo na dr- zavo, v kateri živimo. Ker pa dobro vemo, da slonita po* Htična zrelost in njen uspeh na vert skih, narodnih, gospodarskih, so* cialnih in kulturnih temeljih, zato hočemo vsem tem činiteljem po? svetiti svojo delovno siio. Krščanska resnica, Kristusov nauk, nam je vogelni kamen naše domačije. Krščanskim načelom bo; mo poskušali pripomoči do image v vsem našem javnem in zasebnem življenju in bomo z vso močjo svo* jega percsü podpirali vsa iozadevt na prizadevanja. Širiti kraljestvo božje na zemlji smatramo za svojo vrhovno dolžnosi. Buditi, kvepiti in braniii narodno prepriCnnje, sveto dedščino naših očetov, je druga najodličnejša na> loga, kaieri bomo žrtvovali svoje zmožnosti in delo. Zboljšanje našega gmoinega pot ložnja je tudi nujno, če hočemo ohnmiti svojo gospodarsko neod- visnost. Zaio tega vprašanja ne bo* mo nikoli pustili iz vidika. Bodrili bomo v našem človeku smisel za umno gospodarstvo, vzgctjali ga bomo k varčnosti in treznosti in po možnosti mu bomo kazali poia, po katerih naj se reš-i iz sedanjih težav. Skušali bomo tudi doseči, da se mu olajšajo sediinja bremena. Ustvaritev zdravih socialnih raz* mer bo našla v nas tudi zmiraj vne? te zagovornike. Dramili homo v na; ših ljudeh plodno socialno zavest in ji pomagali do uspeha. Mnogo je na naših njivnh še socialnega plevela, ki ga je treba izirebiti. Sebičnost, sovrašivo, pohlepnost, nezaupanje, nepoznanje, brezbrižnost in še raz* ne slične slabosti zastrupljajo naše medsebojno življenje in ne pustijo, da bi zdrava socialna misel pognala korenike. Za uspešno izpolnjevanje vseh naštetih dolžnosti je pa potvebno, da dvignemo kulturo duha in srca. Samo ljudstvo, ki je globoko zajelo iz virov znanja in izobrazbe, je spot sobno, da se zave važnosti navede* ' nih vprašanj. Samo pri takem Ijud- \ stu bomo našli umevanje za živ* Ijenjske dolžnosti, ki jih moramo vršiti v zvestem skupnem delu, v skupnih borbah. Zato kljub raznim tezkočam ne smemo zanemarjati prosvetnega dela. Sirimo dobro čtU vo, negujmo lepo pesem, skrbimo za materino govorico, pazimo na našo deco, plemenitimo naša srca in bo- ! gatimo naše znanje. To delo, četudi ; vCasih naporno, bo rodilo plodne sadove, kajti izobraženemu, zna* \ čajnemu Ijudstvu je zagotovljen j obstanek. \ Naj zaključimo! Obširen je delo? krog, ki smo si ga začrtali. Ker nas preveva živa zavest dolžnosti, upa? mo, da ga bomo zmagali. Vse ovire, ki bodo zastavljale našo jasno in ravno pot, bomo skušali zlomiti. Tudi neumevanje in ozkosrčno sit- narjenje domačih ljudi bomo od: ločno pobijali. Ko gre za biti ali ne biti se ne smemo obremenjevati z malenkostnimi pomisleki, ampak moramo videti samo svetli končni cilj. Kaj se godi po svetu? | Finančni odbor ju^oslovanske narodne skupščine pretresa te dni prihodnji državni proračun. Prora? ! čun 'je v parlamentarnih državah ! ena naivažncjših pravic državne.^a | zboiu. Pri proračunski razpravi >c i pokažc, kako trdno stoji vlada. Proračunska razprava je pa tudi najlepša prilika za kritiziranie vladnc^a delovanja, državne upra* vc in za postavljanje smcrnie za ! bodočn jst. Zato je umcvno, ako ! parlarncntiirna opozicija v svobod- nih državah porabi vsako priliko in prebrska vsc kote in kotičke, da pokliče ministre na odtfovor radi morebitnih ncpravilnosti. Ministri pa ob taki priliki naštevajo, kaj so storili, povedo, kakšno je stanie v njihovih področjih, in razlagajo i svojc načrte za bodočnost. V Jugoslaviji ima pa redna pro? računska razprava še to prednosT, da vcdno zclo utrdi notranjo vez j mcd posameznimi pokrajinami v državi. Jutfoslovanski državni proračun jc zdaj, kot.smo rckli, pred finance nim odborom. Ko ga bo finančni odbor prctrescl, popravil in sprcjel, ga bo predložil skupščini, ki ga bo še cnkrat prc^ledala in potrdila. V ^lavnem bo tfotovo ostalo pri skle* pih finančnetfa odbora. Do'zdaj je finančni odbor pre^ ulcdal in sprcjcl že več oddelkov proračuna. Vršile so se že hude de= bate o važnih vprašanjih, n. pr. pri proračunu ministrstva za vere itd. Nas pa zanima poscbno dcbata o proračunu zunaniega ministrstva, j ki se jc vršila v poncdcljck 2. ja= nuarja. Prvi je dobil bcscdo zunanji minister dr. Marinkovič. Povedal ni nič posebneLja. Kckcl je samo, da jc proračun zelo nizek in da ie mi? slil ustanoviti tri nova poslaništva, ki so skrajno potrebna, namreč v Haagu (Nizozemsko), v iužni Ame= riki in v Tokiu (Japonsko), pa mu finančni minister tcga ni dovolil. Takoj za Marinkovičem je po? vzcl bescdo voditelj opozicije Pri* bičevie. Pribičevič je najprvo zah* teval, naj se v skupščini ustanovi odbor za zunanjo politiko, nato je pobaral ministra, po kaj je šel dr. Korošec lansko leto na Bolßarsko v Sofijo, nato pa je govoril o raz? merju Jugoslavijc do njenih sose* dov. Glede Ncmčije je poudaril, j da je ^otovo želja vseh strank, da postanc njcno razmcrje do Jußo= ! slavije kolikor moßoce prisrčno. i Nato so tfovorili še drußi opozi- cionalci, n. pr. črnogorski fcdera^ list Drljevic, radičevca Pavle Radic in Pasarič in zcmljorodnik Jovano* vie. Ko so končali, se je dvi^nil dr. Marinkovic in izjavil, da mora za? vrniti oeitke, ki so jih govorniki opozicijc naslovili nanj. O odboru za zunanje zadeve je mcnil, da je dobra stvar, da pa raz? mere v Jugoslaviji še niso zrele za tak odbor. Glede razmcrja do Bol? garije je rekel, da zastopa politiko zbližanja s sosedno slovansko drža? vo. Dr. Korošcc da je s svojim po? tovanjcm v Sofijo zclo koristil do> bri stvari. Potem je opisal razmerje do drugih držav. Rckel je: »Naše razmerje da Grčije je dobro. Jasno je, da hoče Grčija ustvariti ožje prijateljske stiske z ltalijo, toda tudi mi žclimo imcti z Italijo prijateljske odnošaje. S.edaj se vršijo po^ajanja z .^rško vlado. Videli bomo, kakšni bodo uspehi, ki bodo' lahko za našo trßovino bolj ali manj ugodni, ki pa ne bodo prav nie vplivali na razmerjc med obema državama.« Glede Albanije je povedal skde? ee: »Nasproti Albaniji se nismo nikdar obnašali kot država?pokro? viteljica. Diplomatski stiki so pra-^ vilni_. toda to Albanije ne ovira, da ne bi tu in tarn zavzemala stališea, ki se ute^nc zdeti nepravilno. Sicer pa je Albanija neodvisna država in lahko sklepa poj4odbe z drußimi dr? žavami.« Glede naeela »Balkan balkanskim narodom« je mnenja, da se da to naeelo izvesti samo na temelju rav? nopravnosti malih in velikih bal? kanskih narodov. Nje^ovo delova* nje ima za cilj, da države o svojih zadevah same med seboj razprav- i ljajo. On izkljueuje vsako tu je vmešavanje. Pri ustvarjanju tega naeela se ne sme iti tako dalee, da ' bi se vmešavali v notranje razmere posameznih držav. V vseh s-tran» kah in v vseh državah so ljudje, ki zastopa jo isto misljenje, in vsi ti se bodo zbrali okoli države, ki naj bolj odloeno brani to načelo. Razmerje do Nemčije. O tej toeki je Marinkovie rekel sledeee: »Jaz sem iskren in odlo* een pristaš čim ožjega zbližanja z Ncmeijo. Na to tudi dclam, kolikor je v mojih moeeh. Ta politika je v skladu z našim celokupnim medna? rodniiri položajem, z našim razme? rjem do dru^ih dr/av in z našimi mednarodnimi obveznostmi. Ven? dar ne smem pričakovati, da se bo to prijateljstvo tako hitro ustvari? lo. Kolikor se nas tiee ni dejansko prav nobeneßa spora. Opozarjam, | da tudi leta 1914. ni bilo nobcnih toek, ki bi nas delile od Nemeije. Kljub temu je vodila takrat Nem* eija politiko, ki je dovedla do voj^ ne proti volji našc^a naroda. Mi se nadejamo, da bodo .^ospodje, ki so sedai v Nemeiii na površju, dobro uvidevali pravo vlogo Nemeije v mednarodnrm svetu. Če se bo ta razvoi podaljšal in dosledno izva? jal, bo priyedel do resnieneßa pri? iateljstva. O zvezi z Rusijo pa je Marinkovie izjavil: »Glede Rusije se tukaj ne more govoriti o razmerju do ruske^a naroda. Na* rodi imajo medsebojne kulturneve? zi. Tukaj pa ^re za politiene zveze. Vlada, ki danes obstoja v Rusiji, ne raeuna z Rusijo. Celo rusko imc je vr^la ven. Mislim pa, da je treba tu? di s to vlado imeti stik. Zato sem 1. 1924. stopil z njo v stik. To sma? tram potrebno tudi danes. Septem? bra 1927. sem poskušal z njo stopiti v stik. Mi smo se žc prieeli po^a- jati. Mislil sem, da mora tudi ona nas pripoznati, ne samo mi nje. Sovjeti nikjer ne priznavajo med* narodnih pravil. Zato sem predla* ßal, da se sklene posebna poj^odba o obnovi politienih zvez. S svoje strani so predlagali, da naj se naj= preje sklene nekakšna tr^ovska zveza. Za nas so seveda bolj važne politiene. Trgovske pride jo itak sa* me od sebe. Ker Rusija ne prizna javnega prava v mednarodnih zve? zah, smo zahtevali, da se sklene posebna po^odba«.o nalo^ah in de* lovanju teh politienih a.Ljentov. Za^ to sem predlagal obojestransko e* nakopravnost: Ali oboicstransko nevmešavanje v notranjc razmere ali pa, da dovolijo sovjeti tudi na* šim aijentom, da se lahko poiitično udejstvujejo. Na to nisem dobil nobeneßa odgovora. Potem nisem vee poskušal priti z njimi v stik.« Kaj ie s konkordatom? Nato je Marinkovie pojasnjeval vprašanje konkordata. Rekel je, da je vlada mnenja, da je konkordat za državo zelo potreben. Radi tega se bo tudi sklenil, ko pride eas za j to. Dozdaj pa so mednarodne raz? . mere ovirale ugoden potck zadev* nih pogajani. • j S tem se je koncalo Marinko'vi* cevo poroeilo. Kot zadnji je govoril se Pribieevie, nato pa je odbor sprejel proraeun zunanjetia mini? strstva. Okno v svet. Sovjetski poslanik v Rimu. Nemški listi poročajo, da bo za sovjetske^a poslanika v Rimu ime* novan najbrž Oton Schmidt, bivši ravnatcli državne tiskarne. Luna* earski ne pride vee vpoštev. Med Francijo in Združenimi državami sevcrnc Amerike se vršc po^ajanja za sklenitev pogodbe, ki bo za vse veene ease izključila vsako vojno med tcma državama. Seveda bo tudi ta pogodba imcla kake pridržke. Novo protifašistovsko filasilo v Franciji. Pred kratkim smo poroeali, da je francoska vlada ustavila izdajanje ulasila italijanskih politienih be* üuncev »II Corriere de^li Ita:liani« v Parizu. Sedaj bo pa zaeel izhajati nov list z naslovom »Voix antifa* sciste«« (Protifašistovski Llas). U* rednik tefia lista bo neki francoski državni poslancc. Pilsudski in varšavski diplomatski zbor. V ponedeljck 2. januarja je pred? sednik Pilsudski povabil ves - 1r šavski diplomatski zboT k da jim bo nekaj važnega Ko so pri.šli, niso našli n skega, niti kake^a višjega Bili so zelo hudi in so r sudskemu skupno prot Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« Volitve v Franciji. Volitve v francoski državni zbor se bodo vršilc 22. aprila. Morebitne ožje volitve pa bodo 29. aprila. Razmerje med Grčijo in Turčijo. Grška via da. je odpoklicala svo* jega zastopnika pri turški vladi ra* di nekega spora, ki ga bo predložila haaškemu mirovncmu razsodišeu. Za priznanje sovjetske Rusije. Finančni odsck jugoslovenske na? rodne skupščine je v ponedeljek 2. januarja razpravljal o proračunu zunanjega ministrstva. Ob tej pri* liki je Pribičevič zahteval, naj Jugo* slavija uradno prizna sovjetsko via? do. Zunanji minister Marinkovic je opozoril nato na dejstvo, da je bil v proračun stavljen kredit za po? slaništvo v Rusiji, ki se bo ustano* vilo, brž ko bodo razmere dovolje* vale. Sestanek Mussolini ? Mihalakopulos v francoskem tisku. Francosko easopisje se še vedno živahno bavi z razmerami na Balka* nu. Ravnatelj lista »Journal des De^ bats« A. Gauvain je o tern pred* metu napisal clanek, cigar izvlečke podajcmo našim bravcem. Gauvain pravi: »Odnošaji med Grčijo in Italijo so redni in pravilni. Krfska zadeva v Grčiji še ni pozabljena, pač pa je zaključena. Priklopitev Dodekaneza k Italiji navzlic dogo? voru mcd Venizelosom in Tittoni* jem je zapustila bolj grenke spomi* ne in globlje vzroke razpora. Ven? dar so Grki vajeni potrpeti. Miha* lakopulos gotovo upa, da se bo dva* najst otokov nekega dne vrnilo k Grčiji, vendar svctuje prcbivalcem Dodekaneza, naj se vdajo okolno* stim in naj brez praznega razburja? nja čakajo na uro pravice. — Na albanski strani se grško * italijan* sko obzorje ni potemnilo. Mussoli? ni ne gleda na jug škipetarske de* žele, temveč na scverovzhod. Miha* lokopulos hoče tudi ohraniti prija* teljsko razmerje z Jugoslavijo, kajti od tega je odvisna usoda Soluna. Tu torej ne bo sporov. — Pogovor med Marinkovicem in generalom Bodrcrom je moral biti splosen. Se* daj ni razlogov za udar. Razburje* nje, ki ga je povzroeil podpis po* godb od 11. in 22. npvembra, se je poleglo. Pojasnila, ki sta jih dobili obe strani, so bila sprejeta. Pozi* tiven sporazum odvisi od potrditve neptunskih pogodb in od jamstva, da Italijii ne bo vojaško posredovala v Albaniji. Za sedaj ni razloga za bojazen, pa naj bodo veliki naerti za prihodnost kakršni koli. Uspeh zakonite ustalitvc lire i'zkljucuje vsakršno pustolovščino, zahteva mir in zaupanje vsaj za nekoliko me* secev.« DNEVNE VESTI Smrtna kosa. 31. decembra je v Hruševici na Krasu umrl vpokojeni župnik iz tr* žaške škofije Anton Kranjec. Rodil se je 1. 1851. v Vrhpolju pri Vipavi. Najprvo je spadal v goriško, po* tern pa v tržaško škofijo. Naj v miru počiva! »Gospodarski list* za mesec januar je ravnokar izšel. Vsebina prve številke priča, da bo to naše priznano gospodarsko gla* silo ostalo na višini, katero je do? seglo v zadnjih letih. Živinorejci, mlekarji, vinogradniki, sadjercjci, poljedelci, vrtnarji, čebelarji, za? drugarji, vsi dobe v »Gospodar* skem listu« mnogo zanimivega in poučnega ctiva. Saj so ostali listu zvesti njegovi dosedanji sotrudni? ki, katerc večinoma srečamo že v tej prvi številki. Priporočamo zato »Gosp. list« prav toplo vsem našim gospodarjem, ki jim je pri srcu podvig našega narodnega gospodar? stva. Umetniški namizni koledar. Katoliška tiskarna je natisnila in izdala namizni koledar s tedenski* mi listi. Tiskan je v dveh barvah, v klasičnem slogu in je fino tipograf* sko prvovrstno delo. Obsega ka* ilcndarij, seznam naših knjig, tisko* vin, časopisov ter 60 duhovitih re* kov, ki posprcmljajo vsak teden. Člani KTD. in poverjeniki »Ja* selc« naj dvigncjo ta namizni kole? dar v Katoliški knjigarni. Tržna ce? na 6 lir. Prispevki za bolniško zavarovanje so bili pri okrajni bolniški blagajni znižani od 4 odstotkov tedenskega /aslužka na 3JX> odstotka. Mestno kopališče. Ker vcmo, da smo marsikomu ustregli, smo objavili v zadnji števil* ki urnik mestnega kopališča v Via Bagni. Opozarjamio posebej na par* no kopel, ki ne očisti samo temeljito | našcga tclesa, temvec vpliva tudi zelo blagodejno pri revmatizmih, prehladih in sličnih boleznih. Na avstrijsko^oßrski meji. Na novo leto so avstrijski cari* niki pregledovali tovorne vagonc na ogrski obmejni postaji. Pri petih vagonih je bila vsebina označena kot stroji. Tisti vagoni so prišli iz Italije preko Bcljaka na Ogrsko in so bili menda namenjeni za Polj* sko. Ko so cariniki vagone odprli, i so videili, da so v njih sestavine za strojne puške. Hoteli so vagone od- peljati nazaj v Avstrijo, pa jim ogr* ske oblasti niso pustile. Listi se s to zadevo zelo bavijo. Še o Nemčiji in južnotirolskih Nemcih. Zadnjič smo poročali, da je rav* natelj rimskega lista »Giornale d'ltalia« Virginij Gayda poučil Nemce, da naj pustijo južnotirolske rojake, kjer so in naj se ne brigajo za njih usodo. Gaydi odgovarja se* daj »Deutsche diplomatische Kor* respondenz« (Nemška diplomatska korespondenca), ki pravi: »Lahko zagotovimo »Giornale d'ltalia«, da obstoii v Nemčiji tiskovna svoboda in da tisk ne dovoljuje da bi mu kdo ukazoval ali ga nadzoroval, ako bi sploh bila kaka vlada, ki bi to po* skušala. Italijanskemu tisku lahko samo priporočimo, naj prav iz te enotnosti (mišljenje glede južno* tirolskih rojakov, ur.), ki se ne sklada vedno z vsakokratnimi po* trebami vladne politike, sklcpa, da gre za izraz enotnega občutja nem* škega riaroda, občutja, ki ne potre* buje oblastvenih navodil, ki ga marvec vzbujajo nasilje proti mir* nim ljudem nemskega jezika in ki učinkuje neglede na politično raz* motrivanje. Preokret v ravnanju z južnimi Tirolci, ki bi ga neinško ljudstvo prav glede na žaželjeno politično razmerje do Italije iz srca pozdravilo, bi prav gotovo povzro^ oil spontano vsestranko priznanje.« D'Annunzio in reški škof. Neko reško poslanstvo sc jc o bo/iču poklonilo D'Annunziu in ga prosilo, naj prevzame patronat cer* kve v Cosali, kjer bodo pokopani mrtvi reški legijonarji. Clan tega poslanstva je bil tudi reški škof nisgr. Sain, ki pa radi cerkvenih bo* žičnih funkcij ni mogel iti k D'An* nunziu. D'Annunzio mu je nato po? slal dragocen srebrn križ in sledeče pismo: »Vaša navzoenost in vaša kretnja bi bila morala danes posve* titi moje mrtve v večnosti. Saj so bili nekdaj posvečcni od moje vere. Izvolite sprejeti dar tega križa, kjer ima ametist izraz lapidarija škofa Marbodo. Nikar ne varajte moje nade v vaš bližnji obisk tega sveti* šča svete vojnc.« — Gabriele d'An= nunzio Snežniški. Nemške sole v Sloveniji. Jugoslovanski prosvetni minister je odredil, naj se v ljudskih šolah v kočevskem in črnomaljskem okra* ju, kjer je dovolj nemških otrok, otvorijo nemške vzporednice. Poslanec umorjen. Blizu Nagy Mihaly na Slovaškcm so našli čehoslovaškega poslanca Josipa Zalobina ubitega. $el je na lov in se ni več vrnil. Pravi jo, da gre za politično maščevanje. Odlikovani sadjerejci. Razsodisee pri Vinarskem in sad« jerejskem oddelku Kmetijskega us rada y Gorici je pred dnevi na pod? lagi lokalnih ogledov rešilo predlo* žene vloge in razdelilo sledeče na^ grade: Za breskvine nasade baronu Lo* catelliju iz Krmina in grofici dc Ba* guer iz Dobrovega zlato medaljo; dobrovskim kolonom je bilo naka* zanih 2000 lir, da jih razdele med najboljše sadjerejce. Nagrade po 1500 lir so dobili veleposestniki Fiegl Rudolf iz Oslavja, Ivan Mrev* lje iz Dornberga in Zucchiati Anton iz Medane. Nagrade druge vrste so dobili, in sicer po 1000 lir: De Bas* sa iz Gorice, Vladimir Domenis iz Slovrenca pri Neblem, Kumar Jo? žef iz Valerišča pri Števerjanu, Ke* ber Franc iz Volčjcdrage. Mavrič Anton iz Šlovrenca pri Neblem, Štekar Anton iz Števerjana; po 750 lir: Gradnik Jožef iz Medane, Klanjšček Jožef iz Oslavja, Sfiligoj Viljcm iz Dobrovega, Toroš Le* opold iz Medane; po 500 lir: Ba* tistič Anton iz Vrtojbe, Bcltram Franc iz Vogrskega, dediči Kocijan* čič iz Gradiškiite, Klavora Andrej iz Bovca, Pinter Albin iz Števerjana in Sorta Alojzij iz Erzelja; po 250 lir: Beltram Ivan iz Vogrskega. Kongres jugoslovanske demokratske stranke. V dnevih 15. in 16. januarja se bo vršil kongres jugoslovanskc de? mokratskc stranke. Na tern kon> gresu se bo odločilo, ali ostanejo demokratje v sedanji vladni koali? ciii, ali pa potegnejo z opozicijo. Poznavalci razmer trdijo, da demo? kratjt ne bodo tako neprevidni, da bi se vezali z Radicem, s kateriin imajo it slabe skušnje. Zopet nesreča na morju. V črncm morju se je potopila italijanska petrolejska ladja »Cli* tumno«. Posadka se je vsa rešila. Škoda znaša kakih 30 milijonov lir. Na daljnem vzhodu. Rusija in Japonska se približu* jeta druga drugi. V kratkem boste podpisali trgovsko pogodbo, ki ji utcgne slediti tudi politična. Ekspedicija na južni tečaj. Angleški frcgatni kapitan Dc la Motte se je odpeljal proti južnemu tečaju, da ga bo raziskal. Ekspedici* ja bo trajala eno leto. Mednarodni ponarejevalci potnih listov. V Berlinu je policija zasledila drubo, ki se je bavila samo z izde* lovanjem ponarejenih potnih listov za vse države. Take potne liste so prodajali tatovom in zločincem, ki jim je postajalo v ka'ki državi pre* vroče. Dr. Jan. Ev. Krek. 1865—1917. Za 10*letnico njegove smrti. II. Osebnost Krekova. Krek je bil srednje rasti, čokat, a kljub temu zelo okreten in pa nenavadno močan. Zdrav je bil ko riba. Zdravje si je utrjeval v naravi. Veliko je hodil in gore je zelo ljubil. Kadar jc le utegnil, pa je zbežal iz mesta v širni božji svet. Veliko več pa hočcmo povedati o njegovi duševnosti, o značaju in duševnih vrlinah. Povedal sem že, da je bil Krek silno na* darjen. Lahko bi bil na gimnaziji vedno prvak, odličnjak, a se je, zlasti v višjih razredih, pečal le bolj s postranskimi rečmi. Čital je zelo veliko ter se učil modernih jczikov. V soli pa je pridno poslušal in to ga je reševalo, da ni zastajal. Cudno se glasi, a je res, da je obencm poslušal in s sosedi šepetal. Zgodilo «e je, da je profesor to opazil. Naglo ga po* v ^ naj odgovori na pravkar drugemu dano lje. A Krek ga ni preslišal in je točno ril. Profesor pa jezen: »Potep je dva* it: šepeta in posluša obenem.« Selški Vincenc Mayr je dejal o njem: »Ta okaj posebnega; ali bo storil zelo mnogo dobrega ali pa zelo mnogo slabega.« Krek je bil vsa leta v ljubljanskem semenišču in na dunajski visoki šoli odličnjak. Že na gimnaziji se je naučil češčine, hr* vaščine, italijanščine in francoščine. V se* menišču in na Diinaju pa se je priučil še dru* gim slovanskim jezikom, rušeini, ukrajinščini, poljščini, bolgarščini, ter angleščini in dcloma špan.ščini. Mnogo teh jezikov je obvladal v besedi in pismu popolnoma. Poleg šolskih je* zikov, nemščine in vsaj na splošno staro* slovenščine, dalje latinščine, grščine in he* brejščine, se je na Dunaju z izvrstnim uspe* hom učill še arabščine in starodavnih jezikov siiSeine in kaldejščine. Ti stari jeziki so mu dobro služili zlasti pri spisovanju »Zgodb sv. pisma«. Med vojno v letu 1915—1916 se je končno kot petdesetletnik kljub veliki za* poslenosti priučil še mažarščini. Imcl je pač nenavadcn spomin. Tudi za naravoslovje se je zelo zanimal. Predvsem pa jc bil stro* kovnjak v bogoslovnih vedah, v modroslovju in pa v socialnih vedah. Meni samemu je dejal nekoč, čeprav v šali, da pozna mcd Slovenci sv. pismo najbolje on. Krek je bil zelo živahne narave in velik šaljivec. Bil je navadno vedno dobro raz* položen in zabaven, da ga je bilo pravo ve? selje in užitek poslušati, v družbi ali na shodih. Kdor ga je kdaj slišal govoriti, si ga je želel še in Se in ga ni nikdar več pozabil. Ko je govoril o zelo važnih in resnih stvareh, mu je obraz praveato žarel, sta se mu beseda in glas vznašala ko preroku in če je bil ogor* cen, hud, je bil ko Klvja z grmečimi strelami. X7 družbi ali na shodih mu ni nikdar zmanj* kalo besed in znal se je prilagoditi vsakomur ter se vživeti v njegov stan in izobrazbo. Vsa* kemu znancu, navadno pa tudi neznancu, da jc le bil nas človek in preprostega stanu, je v^del dobro besedo ali ga celo povprašal o tem in onem. Celo z otroki, in te je posebno ljubil, oni pa njega, se je neprisiljeno po* govarjal po otroško in ni nikdar prišel v za* drego. Videl sem ga nekoč, kako je zibal enega otroka in mu pel, da je mogla mati po opravilih, drugega pa, štiriletnega, istočasno zabaval blizu eno uro, da se je otrok kar nje* govih kolcn drzal, mu po svoje resno od* govarjal, se smejal in ž njim pel in vpil. Pel je Krek silno rad. Pa je tudi znal pesmi vse polno. Pel je pa najraje narodne; a ni znal le slovenskih, tudi drugih slovanskih je znal vse polno. Nekoč nam je pel narodne pesmi skoraj vseh evropskih jezikov. Nase lepc na* rodne pesmi je tako ljubil, da si jih je dal težko bolan od tovarišev peti še, ko jc nanj že prežala smrt pred vrati. To je bilo v St. Janžu na Dolenjskem. Morda V\ ure kasneje ga je zadela kap. (Dalje prih.) »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Kaj je novega na cleželi? Sv. Gora. Kakor čujemp je vodstvo samo« stana odpovedalo 8 osebam, ki so prodajalc pri tukajšnjem. svetišču romarske spominke, prodajne pro- store. S tern so tc osebe, med njimi revne vdove, hudo oškodovane. Mi? slimo, da ni ne pravično in ne so* cialno v sedanjih težkih časih odje? dati družinam borni kruh. Samo? stan bo brcz dohodkov, ki jih daje? jo te kramarije, gotovo živel, pri? zadete družine so pa pahnjene na cesto. Upamo, da se bo vprašanje drugaee urcdilo, zato naj za danes ta opomba zadostuje. Šempas. Zadnjo sredo popoldne je umrl tukajšnji veleposestnik in trgovec g. Peter Batič, star 62 let. Rajnki je bil daleč na okrog znan in spošto? van mož. Bil je zavcden narodnjak in je v tern duhu vzgojil tudi svojo družino. Na praznik sv. Treh kra? ljev popoldne se je vršil njegov sve? čan pogreb. Pokoj njegovi duši, ža? lujoči družini naše sožalje! Števerjan. Tudi pri nas pritiska zima kot po vsej deželi. Posebno trpe ubogi ko? loni, ki jih povrh mizerije tlaei še mraz po barakah. Ko pride takele revček k sosedu v prijetno in gorko sobo, je ves srcčen. Saj v baraki je kot zunaj na prostem. Burja piha skozi špranje od vseh strani kakor v peklu. Najbolj se nam smilijo 12—16 letne deklice, ki vstajajo z.'utraj ob Vk4, da gredo delat v podgorsko tovarno, od koder pri? nesejo kak božjak za polcnto. Ka? kor se govori bodo mcnda začeli s pozidavanjem kolonsk-ih hiš, ki so last bar. Tacco. Bog daj, da bi pri? čeli kmalu, da bi ljudje z dclom kaj zaslužili in ubogi koloni prihodnjo zimo več ne zmrzovali. Zelimo in svetujemo spoštovanemu oskrb? ništvu omen jene graščine, da zapo? sli pri delu le Števerjance. — Našo faro čaka v teh mizernih in mrzlih dneh tudi nekaj veselega. Naš g. kurat Ciri'1 Sedej se vrne iz Podsa? botina stanovat v našo faro. Do se? daj mil namree občina ni mogla nu- diti primerne strehe. — Še nekaj! Sv. misijon bomo imeli od 15. do 22. t. m. Vodili ga bodo čč. gg. misijo? narji z Grada. Na ta redek in va? žen dogodek se bomo pripravili z 9 dnevnico. Števerjanci pripravimo se resno na te blagoslovljene dneve. Odprimo srca besedi Gospodovi! Rihemberk. Iz našega kraja bi bilo včasih marsikaj sporočiti, pa dostikrat ni časa, da bi vzel pero v okorno roko. A v teh praznikih sem si lahko pri? voščil kaj takega in ti, ljuba »Stra? ža«, ne zavrzi skromnih vrstic. Preteklo nedeljo me je obiskal prijatelj iz sosedne vasi in krenila sva skupaj proti cerkvi v času, ko so ljudje hiteli trumoma v cerkev. Prijatelj je stopal ob meni vedno bolj z zaeudenim obrazom. »Kaj pa je danes tukaj pri vas,« me praša, »ko gre vse polno tujcev po cesti?« »Tujcev?« se začudim jaz, »to so vendar sami domačini.« — Sedaj se prijatelj začudi še bolj. »Amenta,« reče »kdaj se je pa nastanilo v tern kraju tolike gospode, saj ko sem bil zadnjie za sv. Urha tukaj, ni bilo še nie takega videti,« in pokazal je na grueo gospie, ki je veselo priskak? ljala mimo naju. »Aha,« se mi po* sveti in zasmejem se na vse grlo, »sedaj šele vem, kaj ti ne gre v gla? vo, saj tudi meni ni šlo in ne gre marsikomu, pa poeakaj, da ti po? jasnim. Odkar je prepovedano žen? skam se vdeležiti službe božje raz? glavc in v kratkem krilu, so si naša dekleta precej pomagala. Krila ka? kor vidiš so ostala kratka, a za gla* vo se je precej našla pomoč. Ne morda ruta ali veleta, kaj še! ampak hajdi v Gorico po klobuk in evo kako ga nesejo po konci!« »Pa da jih ni sram,« reče prijatelj »in kaj vendar reče brat sestri, kaj oče in mati hčeri? Kam pridemo po ti poti?« »Kam? Ne vem,« sem od* govoril žalostno in molče sva šla po cesti navzgor. Črni vrh nad Idrijo. V naši občini imamo kar tri mle? karne: dve zadružni in eno zaseb? no. Najmoenejši sta zadružni, po* sebno črnovrška, katera ima dnev? no že čez 1U0O litrov mleka in ka? teri oddajajo mleko tudi vse zuna* nje vasi brez Zadloga pod Tisovim vrhom, kjer imajo lastno zadružno mlekarno. Sicer smo se že malo pozno zavedli in ustanovili lastne zadružne mlekarne, vendar je bolj* še nekoliko pozno, kakor pa nik? dar. Sicer imajo nekateri še vedno predsodke in se bojijo, da bodo mlekarne propadle, kar je pa pra* zen strah. Zadružne mlekarne sto- jijo na tako trdni in solidni podia* gj. da je vsaka bojazen za njih ob? stoj neopravičena. Mleko nam do» naša zadnje case še največ dohod- kov. Gozdi, na katere smo se zad* nja leta preveč zanašali, so po ne> katerih kra jih. že precej razredčeni. Potem ima pa les tudi tako nizko ceno, da se ne izplačajo niti stroški dela in vožnje. Treba je torej, da si poiščemo drug stalen vir dohod? kov. In kakor vidimo, smo ga do? bili ravno v mlekarstvu. — Zimo imamo precej hudo. Mraza ni bilo že več let tako hudega, kakor jc bil pred božičem. Največ ga je bilo 20. decembra, ko je kazal toplomer 22 stopinj R pod ničlo. — Na praz- nik sv. Štefana zvečer je nastal v Lomeh nied domačimi fanti in fan* ti iz Novega sveta pretep, pri ka* terem je nek fant iz Novega sveta enega domačih hudo obrezal. Ža? lostna posledica tega je bila, da je romal tden v bolnišnico, drugi pa v zapor. — Fantje! Ali ne poznate nikakega drugega sredstva, da bi si ob nedeljah in praznikih krajsali čas, kakor tisto brezumno popiva? nje po gostilnah, ki nam na splošno prinaša toliko zla in od katerega imajo korist samo številni gostilni? čarjj,? Ali bi ne bilo bolj pametno, ako bi vzeli v roke kako knjigo ali časopis, kakor da po nepotrebnem zapravljate težko prisluženi denar, zdravje in se marsikaj drugega? Borjana. Tudi pri nas imamo mrzlo zimo, toda kaj nam to stri, ko imamo gor? ko kri. Saj plešemo skoro nepre? stano. Na praznik sv. Štefana smo imeli kar dva plesa in na novega le* ta dan ravno tako. Da smo tako poskočni gre v veliki meri zasluga našim dekletom, ki se res žrtvujejo za harmoniko. Naj za danes zado* stuje; če bo treba, pa še prihodnjič kaj. Idrijske novice. Prijateljem »Straže«. Novo leto je za nami. Ostanimo tudi v nadalje zvesti našemu listu in kdor le more, naj pridobi še no? vega naročnika. Skrbimo, da bo' e? dini slovenski list na Goriškem pri? šel v sleherno hišo! Nesreča v tovarni. Na dan sv. Tomaža dopoldne se je pripetila v tovarni zopet težka nesreča, katere žrtev jc postal 28? letni strojevodja Anton Hvala. Tik ob tiru, po katerem je vozil stroj, je zložena dolga skladovnica drv. Ko je omenjenega dne Hvala vozil stroj, ga je za suknjo zagrabila moe? na trska, ga potegnila s stroja ter ga potisnila med stroj in med drva. Stroj je seveda šel naprej ter pri tern mečkal nesrečncža med drvi in ga vlekel s seboj. Zadobil je močne poškodbe in bil prenešen v tuk. bolnišnico. Želimo mu, da bi težko poškodbo srcčno prestal in doceia okreval. — Vsekakor bi bilo pa dobro, da bi se drva ne zloževala tik ob tiru, kajti to ni prva nesreča pri tistem stroju. ZAHVAIA. Dolžnost nas veže, da se za mnogoštevilne dokazc simpatije in iskre- nega prijateljstva do našega blagopokojnega očeta gospoda IVA.IVA. VIDMAR-JA prisrčno zahvalimo č. g. župniku, cerkv pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem številnim spremljevalcem na zadnji poti. Tudi za mnogoštcvilne izraze sožalja topla zahvala. V Rihemberku, 27. dec. 1927. Žalujoča družina Vldmarjeva. »Strah« v jami. Znano je, da že nekaj tednov sem prenašajo rudarji strah prcd ognjem v jami. Kot se zadnje dne* ve sliši, je pa minila že vsa nevar? nost. Sicer se kake večje nesreče sploh ni bilo bati, ker je bilo v vsa* kem oziru preskrbljeno za varnost. Stvar je na kratko ta! Na 6. polju se nahaja kamen, ki posebno močno izžareva. Že dalje časa se je v bli^ žini občutila precej močna vročina. Pridružili so se še žvepleni plini in dim, tako, da brez maske ni bilo mogočc priti blizu. Ker pa obsega torišče ognja, ki je nastal vsled pre? velikega izžarevanja, le kake 4 m2, so začeli kopati od zadaj in od obeh strani, tako, da so sedaj ogenj žc popolnoma izolirali in ni nobene večje nevarnosti več. Vročina je bila neznosna, saj so dokopali do žarcče rude, ki je bila do 70 cm na visokem. Kar je bilo lesa blizu je vse ožgano in zoglenelo. Vse stene pa so vsled srebrne pare, ki se je tvorila, posrebrene. Nevarnosti ni nobene več, ker je vedno straža in sploh je uprava storila vse potreb? no, da se je nesreča, ki je pretila, v kali udušila. Tatovi! Pretečeni teden je bilo vlomljeno v gostilniške prostore v »Zadrugi«. Tat je odnesel iz natakaričine sobe okrog 900 lir v denarju, pustil pa je še mnogo drobiža, kar kaže, da se mu je mudilo. — Tudi pri nas sc tatvine žalostno množe. Polnočnica. Lctos jc bila polnočnica še lepša od lanske. Ob nabito polni cerkvi je zbor in orkester proizvajal Gru? berjevo (II) sv. mašo, nov Vodo? pivčev »Offcrtorium« za sekstet na lok, orglje in bariton solo; dalje se je letos z orkestrom proizvajal tu? di mogočni Schöpfov »Te Deum«. Sploh je bilo vse in jako dobro snremljano z orkestrom. Zbor in orkester sta se res potrudila, da sta nudila vernikom krasen užitek. — Isto se je ponovilo na praznik ob 10 uri. ! ! Naše glasilo je „Goriška Straža" zatorej širimo jo! Kistnica Kmecke=delavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. /. Hrsič Anton, Idrsku: V Vaši zadevi smo prejeli od banke Commereiale Italiana naslednji odgovor: Bnnka ("ommcrcialc \ta» liana jc odposlula due 30. maja za vaš ra>- čun nakazano svoto V. 1. L'cski St. 375 (Prov, Poltava ¦¦- Ukraina), priporočcno. Poštna štev. pošiljatvc jc 4120. Hanka jc tudi že. obvestila dirckcijo poštc in brzo* Java v Trstu, da ni V. prejcl nakazane svo» tc. Dirckcija poštc jc dnc 5. novembra od^ fjovorila banki, da je njeno reklamacijo po* slala dne 25. avßusta na poštno ministrstvo v Rimu. Reklamacijo jc poštna dirckcija ponovila pri ministrstvu dne 4. novembra. Treba bo še potrpeti, predno bo zadeva urejena. Ko dobi banka definitivni odgo» vor, Vas obvesti. 2. Batiželi Anton, Voice: V Vaši zadevi smo posredovali pri finaneni intendanci v Vidmu. Videmska finančna intendanca nam je odgovorila, da Vam je bilo izplačevanje pokojnine ustavljeno zaradi tega, ker je /a* htevala od tržaškc intendance, da ji spo« roči, koliko Vam je izplačala pokojnine pod St. 20021068. Ko dobi Videm iz Trsta toza* devno obvestilo, bo sledilo nadalnje izpla» eilo pokojnine. Če bi to le predolgo trajalo, obvestite nas, da ponovno podrezamo. 3. Beuk Jernej, Novaki: Na naše posre» dovanje Vam je piistojni urad nakazal L 330 za zastanke od 1. 7. 1923 do 30. 12. 1923 pod št. 2707 in L 2539 od 1. 1. 1924 do 6. 11. 1927 pod St. 2616. 4. Korečič Fr., Kožbana—Slapnik: Vaše informacije so bile napačne. Pri pristojncrh uradu smo ugotovili naslednje: a) Vam je bila izplačana začasna podpo» ra L 3736.50 pod št. 6696 pokojninske knji* xicc, in sicer od 1. 11. 1921 do 31. 8. 1926; b) pozneje Vam je bila priznana dciini» tivna pokojnina od 1. 10. 1921 do 5. 4. 1926, in sicer L 4225.45; c) ker ste že prejcli L 3736.50 zaeasne podpore, zato so Vam sedaj izplačali samo razliko, to je 4225.45 — 3736.50 = 488 95. Ce pa niste še prejeli zaeasne podpore L 3736.50, bi morali to svoto vsekako še dobiti. Ko imate druge opravke v Gorici, zglasite sc v tajništvu, če se Vam res godi krivica. Lahko nas pa tudi pismeno obve* stite, če niste prejeli začasne podpore. 5. Petrič /., Vipava — Gradišče št. 52: Z min. odlokom dne 29. 9. 1927 St. 61927 Vam je bila priznana pokojnina. V kratkem po* drezamo še pri tukajšnji finaneni intendan» ci, da Vam izplača pokojnino. 6. Pahor V., Renče št. .W: Manjka še vedno potrdilo o mrtvaškcm ogledu (Cer* tificato di ispezione cadaverica). Podrezaj» te pri županstvu, da odpošlje ta dokument, ki ga je pokojninska komisija že večkrat zahtcvala od županstva. 7. Sokol A., Smast št. 5: Vaša prt>šnja je vpisana pod št. 069755. Upati je, da bo v kratkem rešena. Pt)drczali smo, da bo čim? prcj rešcna. 8. Vodopivec L, Prvačina št. 51: Vaša prošnja je v pregledu. Manjkajo pa še veds no naslednji dokumenti: a) notorični akt o družinskem stanju; b) potrdilo o itali* janskem državljanstvu, ki mora biti vidi» rano po prefekturi; c) pokojninski komisiji tudi ni znano, če dobivate civilno pokojni* no. Poskrbite torej, da odpošlje županstvo čimprej imcnovana dva dokumenta in da sporoči, čc dobivate ali ne civilno pokojni* no na naslednji naslov: Direzione generale Pens, di gucrra, Servizio Terre Redente. Palazzo Braschi. 9. Marinič L., Osek st. 29: Vaš rekurz je Oorte dei ('onti odbila pri razpravi dnc 21. 7. 1927. () tern boste neposredno ob* vešeeni i/ Rima. 10. Šušmel P., Gorica, Via Mameli st. 8: Vaš rekurz je vpisan pri Corte dei Conti pod št. 37406. Manjka še zdravniška izjava vojnega ministrstva. Tarn smo podrczali in upati je, da bo kmalu rešen. 11. Paduan K., Gorica, Via Vaccano 3: Za Vas vclja isto ko za 5. P. pod št. 10. TAJNIŠTVO. ZAHVALA. Podpisana se zahvaljuje zavaro? valni družbi proti požaru «L' Us NION», zastopani po glavncm za? stopniku g. Avgustu Rauniku v Go« rici, Via Barzellini 2 za izplačilo škode, nastale vsled požarja njene hisc. Bač, 27. decembra 1927. Amalija Tomšič. Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Koledarček. 9. jan. ponedel jck ,Julijan, m. 10. jan. torck, Pavel, pusč. 11. jan. sreda, Sailvij, m. 12. ian. etrtek, Ernest, šk. 13. ian. petek, Veronika, dev. 14. jan. sobota, Feliks. 15. ian. nedelja, Habakuk. Zgubljeno — najdeno. V nekem strelskcm jarku na Kra* su so našli razne novce in vrednost* ne predmete, ki so shranjeni pri mestni blagajni (Tesoreria comuna* le). Lastnik jih lahko tam dvi,i>ne. Valuta. Dne 4. januarja si dobil: za 100 franc, frankov 74 35 do 74.65 Lir za 100 belg. frankov 263. do 2(57.— „ za 100 švic. frankov 364.50 do 36(5.50 „ ia 10U čeS-slov. kron 55.93 do 56.25 „ za 100 dinarjev 33 25 do 33 55 „ za 1 sterling 92.25 do 92.45 „ za 1 dolar 18.87 do 18.93 „ Novci po 20 frankov 72.— do 74.-- „ za 1(0 avst. šilingov 264 50 do 270'50 „ Benečijske obli^acije, dne 5. ja« nuarja 1928: 71.25. Corrado Marostica mirodilnicar se je preselil s svojo mirodilnico iz ulice S. Chiara v ulico Corso Verdi St. 7 Gorica PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Rudioiotfični kabinet je odprt: v Yidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dab in petkih ob pop. urah). . i:t.H.h,;t vo/rijc v Severno ^« »Conte Biancamano« 25. 1. 1928. »Conte Grande« 14. 2. 1928. lz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Atneriko: »Pincipessa Maria« 13. 1. 1928. »Principessa Maria« 13. 1. 1928. »Conte Rosso« 19. 1. 1928. lz (Jenove v Buenos Ayres v 13V6 dneh. v Avstralijo: »Tornaso di Savoia« 14. 2. 1928. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich, Gorica, Via Confavalle št. 4. Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIOHEB sprejema v GORICI Piazza delia Vittoria Stev. 20 ACOÜÜ DELLAL&BAR A proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po sebno priporočljiva proti prehladu in za ojaeenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Cft* stellanovich, lastnik F. Boilafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Zavod Dr. BONCItlfl-FIHBTTi TUST, Via Fablo Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dncvno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 in od 15-17. POZOR1! Velika zaloj^a mrtvaških potreb? ščin 20% ceneje kot povsod dru* god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmcti. Dornberg St. 3. Dott. Gius. Cornel specialist za bolezni v usesih, nosn in grlnf bivši operator na univ. klinikah prof Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assitent prof Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah je odpr! ambulatorij v OoricI, Via Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprejema td Ü-11 predp. in od 3-4pop. Prenosljivi gramasoni v obliki kovčka ali pa za sobe, Decca z vei ko zalogo plos*i z niodeniimi slo- venskimi pes- minii.Pritikiine za gramafone, vzmet (peresa) in popravila v knjigarni WO- KULAT Gorica Corso, Tel. 34 Trafikantif Nove table za tra* fike dobite lcpo izdelane in poceni, pri T. Scljaku, slikarju v Podmelcu. m K0C1H - 6opica Piazza Tomaseo 2tO. Domača tovarna orgel, harmonijev, glasovirjev. Popravlja, uglašuje in izposojuje; glasovirje prodaja na obroke. Garancija cerkvenih orgel lOsletna. Tvrdka je postavila v 2 letih 20 orgel. — Žahtevajte cenik! Plačam najvišje cene za naravne kože vseh divjih živali vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6, GORICA VelIKe lovaLrme Po znižanih cenah ————^—^ (At RIB A SSO) ——^—|Mg UÖINK — Via Savorgnana S — UDINE Ob priliki letne razprodaje celokupne zaloge, ki se je pričela 2. t. m., nudimo svojim cenj. odjemalcem brezplačno vožnjo iz Gorice v Widens in nazaj. V naslednjem navajamo nekatere predmete in njihove cene Prtici za čaj...... L.-.60 Robclzrobom.ažur" . ¦ w - 80 Navadni laneni prtiči . . . „ l. Brisače „Reclam" . ... M 1.25 Otroški povoii..... w 1.25 Moške nogavice „Fantasia" . „ 1.25 Plenice na pol lanene. . . „ 1.50 Ptenice gobaste..... „ 1.50 Brisače iz konoplja ... „1.50 Madapolan „Piave". . . . „ 1.50 „Oxford" za srajce. . . „ 1.80 Bfisače gobaste ..... „ 2.— Domače moške nogavice . . „ 2.- Domače platno..... „ 2.25 Pravo platno „Madonna*4 . „ 2.25 Moderüi Triko ... w 2.50 Jajčasta koža MB. ... „ 2,95 Brisače „o Ženske svilene nogavice . . „ 3.50 ObposteljnepreprogeJReclam" „ 3.60 Domaüe platno 150 cm. ¦ „ 4.90 Ženske sp. hlače iz trikoja . „ 5.— Blago za prte svetlo 150 cm „ 5.50 Žamet za lovce..... „ 5.50 Žamet za lovce Extra . . .. 7.50 Plateo „Scuolaa 150 cm . „ 7.50 Težke moSke maje za zimo . „ 7.50 Težke moSke sp. Mate za zimo „ 7.50 Vezane ženske srajce« . . . „ 8.50 Moške srajce s zim. ovratnikom „ 9.50 Ženskj volneni ogrtac . . . „12-50 Servis za 6 oseb .... „17.50 Rjuhe z obom „ A jour za CBO osebo..... „ 19.50 Posteljno pregrinjalo trikot . „ 23.— Odeja podložena ... „29.— Volnena odeja..... «35.— Žimaica....... w40.— Pri nokupu nad ZOD lir 5 popusto, pri nahupu nod SOD \\v 10 popusto od zgoraj naznaienih Gen. Se sprejemajo naročila ludi po pošti. N. B. - Blago s kaferim bi ne bil odjemalec zadovoljen, se sprejme nazaj. CENE STALNE --------------— Poseben popust razprodajalcem fiihic ni prisiljen hupiti blaga, ce ustopi u trgouino. Fostrezba \i slovenshem in nemShem jezihu. VIDEM - Via Savorgnana 5 - VIDEM Kdor pride u Videm z namenom, da Rupi pri naši tvrdhi ter se izbaže z ž lezniShim lisfhom, dobi plncano uožnjo.