Vestnik. Osobne vesti. Gosp. prof. A. Kržič, katebet na tukajšnjem učiteljišču, ,je pomaknjen v VIII. činovni razred. — Učiteljica ua čipkarski šoli v Idriji gospodičua Amalija Korbar je premeščena v Bovec. Na njeno mesto v Idrijo pa je premeščeua gdč. Ivanka Jereb iz Bovca. Nezaupnica učitelju-poslancu Jakliču. Dae 24. julija je bila v Ljubljani okrajua nčiteljska konferenca za ljubljansko okolico. Udeležniki so sklenili in podpisali naslednjo izjavo: nPodpisano učiteljstvo ljubljanske bkolicc, zbrano v Ljubljani dne 24. julija 1902, najstrožje obsoja postopanj e klerikalnib poslancev v dež. zboru in zlas ti obsoja postopanje poslanca in kolege Jakliča v dež. zboru, ki je pomagal, da so se naše prošnje in ž njimi zboljšanje našega gmotnega stanja pokopale na nedogledeu čas. — Sledi 41 podpisov. Nezaupnica učitelju-poslancu Jakliču. Prejeli smo naslednjo izjavo: »Ueiteljstvo kranjskega okraja, zbrano povodom uradnc učiteljske konference dne 16. julija 1902 v Cerkljah na Gorenjskem izreklo je svoje obžalovanje tovari.šu učitelju Fr. Jakliču v Dobrepoljah, ki je s svojiin dclovaujeni kot poslauec z drugiini kričači provzročil, da se je zasedanje deželnega zbora zaključilo. Tej izjavi se pridružuje tudi podpisano učiteljstvo radovljiškega okraja, zbrano po uradni konferenci dne 23. julija 1902 na Bledu iu še pvistavlja, da se zgraža šc posebno nad surovostjo Jakliča, ki je v svojera odgovoru v nSlovencu" na oincnjeno izjavo označil 54 svojih tovarišev kot take, ki si iščejo za enake sklepe svojega navdušenja le v čašah. Na Bledu, dne 23. julija 1902." — Sledi 35 podpisov. V Družba sv. Cirila in Metoda vabi k XVII. redui veliki skupščini, ki bo v Ilirski Bistrici četrtek, dne 7. avgusta 1902. — Vspored: I. Sv. maša ob l/t 10. uri v dekanijski cerkvi * II. Zborovanje ob 11. uri v botelu ,,Ilirija" ; 1. Prvoraestnikov nagovor. 2. Tajuikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev jedne tretjiue dražbenega vodstva. 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). — Pristavek: Po zborovanju skupni obed v botelu Jlirija** ob 1. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 5. avgusta z naslovom: Tvrdka Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici. Kuvert brez vina stane 3 K. Odlikovanje. C. kr. deželni šolski svet je gospodu Jos. Sedlaku, Dadučitelju v Loškcm Potoku z odlokom z dne 8. julija 1902 št. 2160. vsled porocila c. kr. deželnega šolskega nadzornika povodom nadziranja tamkajšnje štirirazrednice vsled vpeljave natanenega pripravljanja učiteljstva za pouk izrekel priznanje. Učiteljsko društvo za Gornjegrajski okraj je zborovalo 10. julija v Šmartnem ; o tein zborovanju poročamo prihodnjič! V Gornjem gradu je umrla gospica M. Vidic, sestra tamošnjega c. kr. okr. sodnika. Bila je rajnica učiteljica na Štajerskem in več let na c. kr. dekliški državni šoli v Trstu. Iz seje c. kr. okr. šol. sveia v Postojni z dne 19. julija 1902. Iz poročila c. kr. okr. šol. nadzoruika se med drugim dozna, da je c. kr. dež. šol. svet pritožbi nekega učitelja proti odloku c. kr. okr. Sol. isveta glede stanarine ugodil in mu odškodnino na stanarino od 1. novembra 1901 pripoznal. C. kr. dež. šol. svetu stavijo se predlogi za detinitivno nameščenje na šolab: Goče, Senožeče, Podkraj in Vrabče. Pripozna se potreba ustanovitve nove šole v Jurščab pri Knežaku. Kraj. šol. svetu v Košani dovoli se prodati staro lol. poslopje. Odpoved nekega prcdsednika kr. šol. sveta se sprejme. Končno stavi se c. kr. deželnemu šol. svetu predlog v neki disciplinarni zadevi. —a. ,,Glasbena Matica" v Ljubljani je imela 12. m. m. svoj občni zbor, ki ga je otvoril predsednik g. nadsvetnik Svetek in naznanil, da praznuje letos ,,Glasbena Matica" 30 letnico svojega obstoja. Poučevalo je pet učiteljskib močij, šolo pa je obiskovalo 374 učencev. Ker se nahaja družba v slabem gmotnem položaju, je odbor izdelal spomenico na deželni zbor. Članov šteje ,,Glasbena Matica" približuo 900. Kranjska kmetijska družba je imela dne 10. m. m. v Ljubljani pod predsedstvom glavarja pl. 0. Detele svoj občni zbor. Lani je štela družba 112 podružnic in 5163 članov. Podružnice vzdržujejo 28 drevesnic in 20 trtnih _ol, ter so dobile od dežele in države več podpor. Družba je imela lani pvoraeta 60.000 K. Obeni zbor je skleuil, da ustanovi osrcdnjo vinorejsko zadrugo in vzorno klet v Ljubljani. Kopersko učiteljišče. V istrskem dež. zboru je izjavil vladui zastopuik glcde koperskcga učiteljišča, da se vlada resno bavi s tem, da bočc razdeliti učiteljišee v Kopru v laško in slovansko. Taka loeitev je načeloma baje že sklenjena. S svojega stališča bi radi čuli še to, da se slovansko učiteIjiščc preuesc iz koperskega gnezda kam drugam ter prenstroji zavod tako, da bo res popoluoma mogel odgovarjati svojemu namenu. Prošnja. Blavna šolska vodstva mariborskega okraja se uljudno prosijo, da naberejo prispcvke za Krivčev spomenik ter pošijejo nabrane vsote g. Fr. Podobniku, nadučitelju v llajdini pri Ptuju. Primanjkljaj znaša 31 K. Moravske učiteljice so se organizirale. Njih program je : akademična izobrazba, reforma pedagogike, boj proti samostanski vzgoji, akcija za skupno vzgojo dečkov in deklic, znatnejša izobrazba učiteljic ročnib del. Gosp. Alojzij Luznik je nastopil potovanje po vseh domačib deželah. Poleg glasbenih aparator ima še druge zanimive reči, tako n. pr. nov pisalni stroj izvrstnega sistema, pri kojim je pisava sproti vidna, mebauika enostavna, trpežna, cena nizka. S strojcm sc labko 3krat tako bitro piše kakor s peresom. S seboj ima tiuli uzorce moderne in cene razsvetIjave in poleg drugib rcčij tudi najnovejši gramofon (fonograf), ki imenitno posneraa godbo, petje itd. ter se na prostem sliši skoraj 400 metrov daleč. Vsi ti aparati se pri njem labko uaroče. Po nSlov. N." Pretepanje poljskih otrok na Pruskem. — V vasi Vjacatnovo je nedavno pruski učitelj Kuhne hudo pretepel kakih 20 poljskih otrok. Načelnik te vasi, kateremu so se stariši zaradi tega pritožili, ovadil je učitelja pri šolski oblasti. Ta je pa razsodila, da je učitelj — imel prav. Učitelj je na to tožil načelnika omenjene vasi zaradi obrekovanja; sodišče pa je načelnika oprostilo, ker se je prepvičalo, da je učitelj zares otroke budo prctepal. — Taki so torej ti kulturonosci nim Laude der Gottcsfurcbt und frommen Sitte"! Sklep šolskega leta na tukajšnjem učiteljišču. Na obeb uciteljiščib se je s sv. mašo zaključilo šolsko leto. Moško je štelo koncem leta 106 gojencev (37, 21, 22 in 26). Učni vspehi so sledeči: I. letnik 2 odličnjaka, 28 dovršilo z dobriin vspebom, 2 padla, 5 ponavlj. izpit; II. letnik: vsi (21) z dobrim vspebom, III. letnik: 19 z dobrim vspebom, 3 ponavljajo izpit. IV. letnik: 23 z dobrim, 1 je padel, 2 ponavlj. izpit. Po narodnosti so bili razun 4 vsi Slovenci, po veri vsi katoliki. — Ženski oddclek je štel 160 gojenk (40, 41, 41, 38). Vspelii so naslednji: I. letnik: 6 odlik, 33 dobri vspeh, 1 ponavljal. izpit, II. letnik: 14 odlik, 25 dobri vspeh, 1 ponavlj. izpit, 1 nepovoljen, III. letnik: 10 odlik, 31 dobri vspeh, IV. letnik: 3J dobri vspeh, 1 gojenka je padla. Razun 25 Nemk in 2 Čebinj so bile vse gojenke Slovenke, po veri razun ene protestantke vse katolikinje — Vsprejein gojencev se vrši dne 19., gojenk pa 15. septembra. Izid mature na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. Zrelostni izpit je do sedaj delalo 37 Slovenk, izmed katcrih so vse vsposobljene in sicer: Eržen Ljudmila, Fux Silvija, Gerdol Kristiana, Juvančič Olga, Lapajne Marija, »Simčič Ivanka in Vidmar Gabrijela z odliko z slovenskim in nemškim jezikom, potem Tirlik Ema s odliko s slovenskim in brez odlike z nemškim učnim jezikom, dalje Havel Štefanija z odliko s slovenskira nčnim jezikom. Brez odlike so usposobljene Gašperin Minka, Hrovat Fraučiška, Jebačin Roza, Kokalj Štefanija, Komotar Auialija, Lapajne Davorina, Lazar Milcna, Lecker Matilda, Ličar Frančiška, Posega Marija in Rosenberger Alojzija s sloveuskim in nemškiin učnim jezikom ter Barle Marija, Besednjak Antonija, Blažica Ernesta, Blažič Marija, Cink Alojzija, Komel Ana, Kovačič Marija, Lorencuti Pavlina, Marinšek Štefanija, Martelanc Amalija, Martelanc Marija, Sedej Josipina, Šavli Eleonora, Širca Gizela, Štrosar Ljudmila, Valenčič Katarina in »Susteršič Angela s slovenskim učnim jezikom. — Izpit za otrojške vrte so navedilev Blažica Ernesta, Blažič Marija, Havel Štefanija, Marinšek Stefanija, Sedej Josipina, SimČič Ivanka in Šavli Eleonora. Sveče v korist družbi sv. Cirila in Metoda, o katerih se je že mnogo govorilo med rodoljubi in prijatelji prekoristne šolske družbe sv. Cirila in Metoda, bodo sedaj vendarle prišle v promet. — Ako se pomisli, kako velikega pomena je naša šolska družba, in koliko podpore daje slovenski mladini, je pričakovati, da se bode slavno p. n. občinstvo zavedlo svoje dolžnosti in povsodi zabtevalo le sveče družbe sv. Cirila in Metoda. — Ker je kakovost teh sveč najboljša, cena pa enaka drugim sovrstnim izdelkom, je dolžnost vsakega narodnega trgovca, da si omisli te sveče. — V kratkem izidejo ceniki, ki se bodo na zabtevanje dopošiljali poštnine prosto. Za razprodajo Ciril-Metodovib stearinsveč je drnžbino vodstvo poverilo trgovca gospoda Mafeja Žigona v Škof ji Loki kot gla^vnega zalagatelja. Vsa naročila ali sploh kaka pojasnila naj bodo naslovljena na omenjenega gospoda trgovca, ki bo drage volje vedno na razpolago. Zakaj si pri zevanju zakrivamo z roko usta.? V srednjem veku in kjekod tudi še zdaj je prazna vera, da hudič zmiraj preži, da bi se mogel vtepsti v človeka ter ga posesti. Ker pa je moral včasi precej dolgo čakati pri kakem človeku, preden je odprl usta, ga je rajši dregnil, da je zebnil in tako je vjabal vanj z vsem svojim peklenskim veliČanstvom. Zato so si Ijudje prekrižavali usta pri zehanju, da bi prcpodili peklenščka. Ponekod imajo še to navado, po drugib krajib pa si samo z dlanjo prikrijejo usta, dekadenti in secesionisti pa puste, kadar zeliajo, tista na ves stežaj odprta. Kraljev vzgojitelj. Pred nedavnim je urarl v Milanu general Osio, vzgojitelj sedanjega kralja Viktorja Emanuela. Kralj se je zjokal, ko je slišal o njegovi smrti. Osio pa je bil z nekdanjiin napoljskim princcm jako strog. Luigiu Morandimu, ki je imel poučevati princa, je dejal: rRavnajte s princem kakov z vsakiiu drugim človekom; nič se ne ozirajte na njegov stan. Pri pouku naj si tudi princ streže sam ¦— kadar česa treba, recimo za pisanje"., Kadar se je general Osio raztogotil, je navadno dcjal: nČrevljarjev sin je isto kakor kraljev sin; če je osel, ostane osel, zapomnite si to", in na to je zažvenketal z ostrogami tcr zaloputnil vrata. ,,Princ, to je na vašo korist", je omenil Morandini in princ je dejal: nVem". Princ se je bal Osia kakor vraga ter je z največjo skrbjo izpolnjeval svoje dolžnosti. Bil je tako priden, da je o njem dejala njegova mati, kraljica Margherita: nMoj sin me Se nikdar ni žalil". Osio je skrbel posebno za to, da postane princ telesno krepak. Nekoč je zaukazal princu, ko je imel nabod, naj takoj zajaše konja. Ker je deževalo, je prof. Morandi omenil: nPrhic se bo prebladil." ,,E kaj — prehladil! Ne sme se prebladiti. Kaj pa, če bi bila vojna ? Potem bi moral iti na konja tudi preblajen", se je odrezal Osio. Osio ni maral tudi za zdravniške predpise, tako da se je prinčev telesni zdravnik večkrat pritožil: BS tem vojakom ni možno pametno govoriti". Od sedrnih zjutraj se je princ učil. Pri tem je sedel na navadnem stolu, učitelj pa v naslanjaču. Že v dvanajstem letu je govoril princ francosko in angleško. Ko je prečital Silvia Pellica: ,,Iz mojib ječ" ter izvedel, da so morali na Spicbergu karbonarji odrezati Maroncellimu ranjeno nogo, je princ zaškripal z zobmi in tako hudo zaklel, da mu je moral Morandi pripomniti: ,,Princ, zdaj smo z Avstrijo v trozvezi". Princ se je učil latinščine s svojo materjo, toda mati je bolj napredovala. Dočim je sin še čital Komelija Nepota, je mati že Čitala Vergilija. »Mamica ne dela nič drugega, kakor da se uci latinščine, jaz pa se moram s toliko večmi ukvarjati", je vzdibnil princ. Vsako leto je moral princ delati skušnjo. Nekoč je omenil njegov oče: nZa mojih dni je bilo vse drugače; učil sem se, kadar sem hotel, učitelji so ubogali mene, jaz sem sedel v naslanjaču in oni na navadnem stolu". Zadnjo skušnjo je napravil princ v 17. letu. Znal je takrat izborno jahati, streljati, z mečem se biti, plavati, risati, slikati, igrati na glasbena orodja, znal je prav dobro več jezikov in slovstev, filozofijo in vojaško znanstvo.