bo novo odlagališče komunalnih odpadkov Šest območij primernih za deponijo Inštitut za ekološki inženiring iz Maribora je na podlagi meril, ki jih je potrdila skupščina, ugotovil, da i« v občini za odlagališče odpadkov primernih šest območij: vzhodno od vasi Peračica, jugozahodno od peračice, južno od vasi Mlaka ob potoku Leščančica, južno od vasi Slatina, severovzhodno od Dvorske vasi in vzhodno od pritoka Stoganke v potok Lešnica ob meji z občino Tržič. Gorenjska^ Banka Banka d posluhom Radovljica - Inštitut je določil območja, Primerna za deponijo, tako da je na podlagi v občinski skupščini potrjenih toeril postopoma izločeval območja, ld ^adi naravnih ali tehničnih razlogov ^so primerna za odlagališče odpadkov. ^.aJPreJ je izločil območja s prepustni zemljinami, ves Triglavski narodni Park in območje krajinskega parka, nato Ufeditvena območja naselij, varstvene pasove vodnih virov in poplavna območja, področja z varovalnimi gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, zavarovana območja naravne in kulturne dediščine, rekreacijska območja, rezervat za hitro železnice in površine, ki so trajno namenjene kmetijstvu, ali so na njih predvideni posegi za izboljšanje, nazadnje pa na podlagi tehnično izvedbenih meril še premajhna območja (manjša od pet hektarjev), območja z neprimernim reliefom ali nadmorsko višino, območja vplivnega sanitarnega pasu 500 metrov okrog naselij in območja, za katera so pri ogledu na terenu ugotovili, da so geotehnično neprimerna (prepustna). Zbori občinske skupščine naj bi predlog šestih območij, primernih za lokacijo nove deponije, obravnavali na julijski seji, konkretno lokacijo pa naj bi izbrali na avgustovski. • CZ. Vandalizem, nad katerim se lahko ie zgražamo Razdejanje v vrtcu Janina V ponedeljek zjutraj niso »ogli sprejeti vseh otrok v varstvo. Kranj, 27. junija - Vlomljena vrata v oddelek jasli, razmetanih in popackanih sedem prostorov, barve na tleh in na stenah tudi po hodnikih, razmetane igrače, pokraden in pokvarjen inventar, uničen material za delo z otroki in živila za ponedeljkov zajtrk - to je le del vidnih posledic divjanja zaenkrat neznanih storilcev v kranjskem vrtcu Janina. Več o vandalizmu v vrtcu na zadnji strani! • Stojan Saje Jesenice, 25. junija - S srečanjem gimnazijcev, ki so kdajkoli obiskovali jeseniško gimnazijo, so v soboto sklenili splet prireditev ob 50-letnici te šole. Prireditve so se začele « marca z namenom, da združijo nekdanje gimnazijce v prizadevanju za obnovo šolske »•avpe. V soboto so se pri predsedniku občine dr. Božidarju Brudarju srečali gimnazijski proresorji in sponzorji, na skupni seji sta se sestala časni in organizacijski odbor, nato pa so p..v »P°rtno dvorano Podmežakla začeli zgrinjati gimnazijci vseh generacij. Zaigral jun je inalni orkester jeseniških železarjev, zapel jim je Gimnazijski pevski zbor pod vodstvom Slavi Pribošiča» »menjalo se je nekaj govornikov, med njimi šolski minister dr. nad r Gaber (na suki)' Podehlis° pohvale in priznanja letošnjim maturantom. Srečanje so "oaijevali z zabavnim programom z glasbo, plesom (sodelovala sta Plesni orkester in •sambe! Obzorje) in drugimi presenečenji. - Foto: L. Jeras Preddvor, 23. junija - Gorenjski direktorji so v klubu Dvor tokrat gostili dr. Davorina Kračuna, ministra za ekonomske odnose in razvoj, spregovoril je predvsem o t.i. majski analizi, ki jo bo te dni obravnavala vlada. Analitiki ocenjujejo, da letos lahko pričakujemo 4-odstotno gospodarsko rast, inflacija bo nižja kot lani, plače naj bi bile letos realno višje za 3 odstotke, minister Kračun pa je dodal, da lahko dalj časa pričakujemo stabilni tečaj tolarja. Večna 9. strani. • M.V., foto: Lea Jeras Iskra Holding igra zelo nevarno igro Boj za blagovno znamko postaja brezobziren Holding je k nemškim kupcem poslal odvet-izd it,*" j'"1 pripovedujejo, naj nikar ne kupuje flelkov Števcev pod Iskrmo blagovno znamko. 199\ J.un'Ja ' Odkar je blagovna znamka Iskra leta hah 2 ''kvidiranega sozda v ne povsem jasnih okolišči-faktpre v lastništvo Iskre Holdinga, ni več povezujoči ]a t .r> temveč izvor pridobivanja sredstev in pritisk na ,,nienJe s strani Holdinga, pravi Milan Bavec, ^rektor Mehanizmov Upnica. Nova Iskra lahko nastane »e na zaupanju, ne pa na Posili, ki postaja vse bolj brezobzirna. Holdingovi odvetniki nemške zastop-nike že prepričujejo, naj ne jemljejo več izdelkov iskre števci in drugih upornih podjetij s pojasnilom, da jih ne smejo več prodajati pod blagovno znamko «kra. V pisarnih podjetij, ki so se Holdingu postavila Po robu, zato nenehno *vone telefoni, odvetnikom je že uspelo ustvariti *rnedo. Holding igra zelo nevar-n°. igro, saj so bili trgi težko Pridobljeni in s tem se ne bi smeli igrati, je na četrtkovi riskovni konferenci dejal Mil- - hanizmov v Lipnici. Tudi Mehanizmi so se vklučili v Združenje za sonosilstvo blagovne znamke Iskra, v katerem je 15 podjetij, saj bi morali plačevati približno 20 tisoč mark licenčnine letno. Huje kot ti stroški pa je, da je blagovna znamka postala sredstvo prisile pri lastninjenju s strani Holdinga, te ideje so odtujene, pravi Bavec. Pred kratkim so politikom predstavili novo strategijo, nam je še niso. Sicer patakšne strategije ne potrebujemo, saj sami vemo, koliko moramo izvažati, mi potrebujemo strategijo, te pa na Holdingu nimajo, (več na L^^jBavec, direktor Me- 9. strani) • M.V. Gasilke tekmovale Občinska gasilska zveza Radovljica je minulo soboto pripravila v Ribnem pri Bledu 8. srečanje gorenjskih gasilk. Na tekmovanju v uporabi gasilskega orodja se je pomerilo 52 ekip, od katerih jih je največ prišlo iz škofjeloške občine, sodelovale pa so tudi štajerske gasilke. Večina ekip je pokazala dobro pripravljenost. Na prvih pet mest so se uvrstile ekipe Ljubno II, Lokovica (občina Velenje), Ljubno I, Kranjska Gora II in Gorjuše II. Najuspešnejšim so izročili pokale, društva pa so obdarili s spominskimi krožniki. Seveda so udeleženke ponesle domov tudi drugačne spomine, saj so po tekmovanju nadaljevali prijetno družabno srečanje. Prihodnje leto se bodo gorenjske gasilke zbrale v tržiški občini. • Besedilo in slika: S. Saje Letošnja tekma športnih plezalcev na umetni steni ob kranjskem letnem bazenu, ki jo je že sedmič zapored organizirala Športna zveza Kranj v sodelovanju z vrhunskim kranjskim alpinistom in športnim plezalcem Tomom Česnom, je uspela v vseh pogledih. Dobri športni dosežki, množičen obisk in navijaško spodbujanje, imenitna organizacija prireditve, za povrh pa še lepo vreme bodo dolgo ostali v spominu 20 udeležencev največje plezalske prireditve pri nas. Več o tekmi na 21. strani! • S. Saje - Foto: Lea Jeras P>Af*T*iE£f*„ VPtED&NZAUPANJA. /foro*** SKD. d V posebni izjavi 3. rednega zbora združenja, poleg protesta na skrajno počasnim reševanjem njihovih zahtev, kot nesporne žrbj. vojne od državnega zbora in slovenske vlade zahtevajo sprej^ posebnega zakona o prisilno mobiliziranih, s katerim jim D3 služenje v nemški vojski, čas ujetništva, zdravljenja in dodatni služenja v nekdanji JLA prizna v delovno dobo, poleg izenačitv6^ ostalimi vojno vojaškimi invalidi in uvrstitve med P0^^ oškodovance, pa od zunanjega ministrstva in ministrstva za d*! ' 1 v pričakujejo, da uredita z ZR Nemčijo plačilo vojne odškodnin« obliki enkratnega kapitaliziranega vložka v poseben sklad na iijjL oškodovancev) ter zvišanje vseh oskrbnin od sedanjih 33 na ^ odstotkov zneskov, ki jih dobivajo državljani nekdanje Vzbod^ Nemčije. Čas je že, so še opozorili, da Slovenija, ki razglaša sv?J željo za vključitev v Evropsko Unijo, uredi človekove F>raVl doma, saj bodo v nasprotnem, čeprav neradi, morah iskati svoL pravice tudi pred mednarodnimi sodišči. Vse predolgo so "v "zamolčano dejstvo zgodovine in drugorazredni državljani"! * Ž. Slovenska desnica Katastrofalna zunanja politika l Ljubljana, 23. junija - Predstavnika Slovenske desnice Dafl'Jj Malenšek in inž. Vitomir Gros sta na časnikarski konferenci 8* j drugim povedala, da so proti bučnemu proslavljanju dneva državi) ti, pa tudi proti omalovaževanju. Ugotoviti bi morali, kaj slovenj, država v treh letih ni dosegla. Ni pravne države, privatizacija,, denacionalizacija nista izpeljani, niso bile popravljene krivice, Pr°L lokalne samouprave pa se je zrušil. Zunanja politika je katastrofa' \ Z nekaterimi sosedi smo po nepotrebnem sprti, drugim, v kate nimamo interesa, se pa prilizujemo. Krščanski demokrati in Zdruz^ lista pa se boje predčasnih volitev, ker bi desne stranke zmagaj , uresničile tisto, kar smo se Slovenci dogovorili, pa nismo naredili' J.K. Janez Janša v Tržiču Tržič, 28. junija - Danes zvečer, ob 20.30 se bo začela v dvo^ kina Tržič javna tribuna, katere gost bo Janez Janša. Pogov^L predsednikom Socialdemokratske stranke Slovenije organi strankin odbor iz Tržiča. • S. S. UredniSkajpolitika: neodvisni nestrankarski jx>litično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega n-ela: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: M^j " e, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zap%i Kranj / TI«*: Podjetje DELO - TCR, Tisk Časopisov in revij, Ljut"^ GOM^^^M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: / Uredništvo, naročnine, oglasno trienje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefac Ž22-517 / Mali oglati: tele"fon: 223-444 - spreiemamo"neprekinjeno"24 ur dnevno naVvtomVukTm^v^iku; uradni | Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storit** ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ Jeseniška skupščina jutri o Julijani V Cista Julijana močno zaudarja Zbori jeseniške občinske skupščine bodo v osrednji točki jutrišnje seje obravnavali informacijo o uresničevanju projekta pitne vode Julijana, ki je v štirih letih že v slovenskem prostoru postal simbol za zaplete, javno polemiko, obtožbe... jPs„„-. * . . . . , , xxt . .. .. . šala, da podjetje nima ni- Ko je Vodovod začel opor- ivajeub* "Čeprav delegati občinske skupščine na niajslu seji niso kakrSne ^ do koriščenja ekati podjetju Perne pravico do \ noben*8a od pred ogov, kdaj naj bi skupščina ^ v £^„§1^ predoru koriščenja vode, je hkrati začel »SZSZ ' Prob!emat,ko Pj?1™'"? Tode ,",yana' *e J« in je vsem kot nosilca projekta delovati na vzporednem projek-Predsedstvo skupščine samo odločUo, da jo uvrsti že na dnevni preJdstavljala Vodovod Razkol tu, v kateregVbi se vključile 7^A^iegL^danSa- £ id" 'nfo2na"Ja POP«1?«' Je med partnerjema Vodovod in jeseniške komunalne organizatork občinske skupščine dr. Božidar Brudar zaprosil vse PerneFje naJstal tedaj ko je letene, naj opišejo svojo vlogo v projektu, navedejoprobleme rišlo do sporazumneJ presta. In predlagajo možne rešitve za začetek obratovanja polnilnice. Iz njihovih stališč je razvidno, da je vsaj o spornih vprašanj domala toliko "resnic", kolikor je vpletenih. Predsednik občinske skupščine dr. Božidar Brudar opičje, da je bilo v začetku 1990. leta več vplivnih ljudi, ki so vsak po svoje, iz čistega navdušenja, podpirali zamisel o polnilnici vode na Jesenicah. Podjetji Vodovod Jesenice in Perne, d.o.o., sta pred štirimi leti sklenili pogodbo o sodelovanju. Ker je Teos Perne potreboval za reklamiranje vode jn zbiranje kupcev neko potrdilo, iz katerega bi bilo razvidno, da resnično razpolaga z vodnim virom, mu je Vodovod izdalo soglasje, za katerega ni imelo Pravne osnove in česar sta se zavedali tudi obe pogodbeni stranki. Približno leto dni kašlje je Vodovod od ministrstva za varstvo okolja in urejanje Prostora dobil tudi vodnogospodarsko soglasje. Medtem se Je podjetje Perne odločilo, da °° polnilnice z načrtovane lokacije na Hrušici preselilo na sedanje mesto, v skladišče samotne opeke v jeseniški železarni. vitve lokacije s Hrušice na Jesenice, ki je zahtevala tudi postavitev dodatnih treh kilo- Inšpekcija: ovira je neurejeni cevovod Ker voda ene serije polnitve, polnjena v plastenke decembra lani in dana v promet, ni ustrezala določilom pravilnika o higienski neoporečnosti pitne vode, je republiški sanitarni inšpektorat izdal okrožnico o izločitvi vode iz prometa. Gorenjska trina inšpekcija je marca letos podjetju Perne izdala odločbo, s katero mu je prepovedala polnjenje. Inšpekcija za obratovanje polnilnice prek provizoričnega cevovoda ne more dati soglasja, takšna pa so tudi strokovna mnenja Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Obratovanje polnilnice trenutno tudi ni možno, saj je pri separaciji Gradbinec zaradi gradnje male vodne elektrarne odstranjenih približno tristo metrov cevi, ki na več mestih ležijo v reki Savi. Zavod: še trimesečni odlog pred tožbo Republiški zavod za zaposlovanje je podjetju Perne izplačal julija 1991. leta 5,4 milijona takratnih dinarjev kot subvencijo za 90 novih delovnih mest od skupno 166, kolikor jih je predvideval projekt. Ker bi podjetje moralo 90 delavcev zaposlovati že predlani, a Jih ni, mu je zavod podaljšal pogodbene roke, maja letos pa se je odločil, da bo po treh mesecih vložil tožbo. JuPan: stare zamere in d°l°ove naj rešujejo "ca Po odprtju polnilnice februarja predlani so se, kot navaja jeseniški župan, začele težave. Veliko nekdanjih sodelavcev se je premislilo in so zahtevali nazaj denar, s katerem so financirali nekatere dejavnosti podjetja Perne. Izjema Je bil le republiški zavod za zaposlovanje, ki je podjetju Perne izplačal nepovratna sredstva za predvidenih 90 n°vih delovnih mest. Ker podjetje ni moglo vrniti dolgov, je direktor Ten« P*»m#* skupaj z gič: pravniki bodo morali odločiti, ali sporno soglasje Vodovoda Jesenice iz leta 1990 velja in koliko velja, če upoštevamo takrat in danes veljavne zakone, medsebojne dogovore in pogodbe. In tretjič: ministrstvo za okolje in prostor naj v najkrajšem času razpiše koncesijo za izkoriščanje karavanške vode, iz katere bo jasno razvidno, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za uresničitev projekta." Izvršni svet nikoli proti Julijani Jeseniški izvršni svet ugotavlja, da ni nikoh deloval proti uresničitvi projekta niti sprejemal sklepov, ki bi na to vplivali; vseskozi pa je opozarjal, da je treba pridobiti ustrezna dovoljenja za legalno obratovanje. S**1« tehnični pregled, so Polmlna un"a; pndobila grad- »ovle vee ^nj{jjivosti beno dovoljenje še vedno pa za *\b» Jih podjetje Perne moralo obJekt m uporabnega dovoljen- ^praviti, da bi lahko dobilo Ja> zato rte"Je"e mo™ bltl &Je sanitame inšpekcije. J<*a!no- Perne dol«uJe ntdSV t($a ni storilo, mu je Mefangu 317.000 mark, za kar defivJe V°dovod za preskus Poteka tudl ***** s?™- PovJ- 2ai!if Polnilnice za pol leta š,"skA cevov°d od "^ice do goćilo dotok vode, nato pa objekta jugnovzhodno od železna je zaprlo, ker še Vedno ni mSke oosta,e * črna gradnja. 1°y zakon o varstvuokolja," ki niSke postaje je črna gradnja. Soglasje, ki ga je izdalo podjetje Vodovod oktobra 1990. leta, vsebuje šest pogojev, od katerih trije niso uresničeni. Podjetje Vodovod je v skladu z zakonom odlSa 2 r«PisW koncesije o vodah pridobilo vodnogospo-^•ocua, kdo in pod kakšnimi darsko soglasje enajst mesecev JVgoji bo smel izkoriščati vodni P° tem, ko je izdalo soglasje podjetju Perne. Razpisa konce- Pridobilo inšpekcijskih dovoljenj. Medtem je začel veljati nov z">— določ ca, da je lastnik vodnih drŽavdrŽaVa' m P° katerem bo Inštitut: površinski cevovod ni primeren V Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije menilo, da bi bila najbolj idealna rešitev polnilnica na zajetju, ker bi totudi najbolj ustrezalo deklaraciji "iz* vtrska pitna voda". Največji problem je cevovod, ki ne ustreza minimalnim pogojem obratovanja. Polnjenje pod sedanjimi pogoji le zaradi površinsko položenega cevovoda nt mogoče, investitor mora zgraditi nov vkopan cevovod Meting: največja škoda je, da polnilnica ne deluje V železarski družbi Met-Ing, ki Je podjetju Perne dala v najem prostor za ureditev polnilniinice, ocenjujejo, da je za jeseniško občino največja Škoda, da polnilnica ne deluje. Menijo, da bi podjetju Peme morali omogočiti nadaljnje polnjenje vode, vendar ob časovno omejenem dovoljenju In trdnem zagotovilu, da bo projekt uspešno potekal če tega ne bo, potem je treba najti drugega podjetnika alt skupino, ki bo znala In mogla uresničiti projekt, podjetju Perne pa dokončno odvzeti možnost nadaljevanja. 1---J--J------------r sije za izkoriščanje karavanške vode še ni bilo. O tem, koliko bo zaposlenih v polnilnici Julijana, se pojavljajo v gradivih različne številke: od 30 (ministrstvo za okolje in prostor), 58 (poročilo SKB banke o preveritvi investicijskega programa) do 90 oz. 166 (republiški zavod za zaposlovanje). Perne: Vodovod in Občina izpodbijata soglasje Teos Perne, direktor podjetja Perne, navaja, da je do prvih zapletov prišlo že 1991. leta, ko je Občina Jesenice začela izpodbijati verodostojnost pravice podjetja Perne do uporabe izvira in njegovo nosilno vlogo v projektu. Občina je, neizoniV0 -u Preteklosti zaradi vsaj takozatrjuje Perne, od godb n* * dog°v°rov in po- tedaj finančnim partnerjem oz. ■ naj rešujejo sodišča. Dru- kupcem podjetja Perne razela- , Firma Perne d.o.o. želi s *ampanjo po časopisih dokazali, da je občina kriva, da Polnilnica ne deluje. Celoten *aplet je skupek naslednjih j^jstev: gospod Teos Perne je unel idejo, ni pa imel kapitala, fndružili so se mu tudi sode- laKi!' ki so bi,i ze,° naivni in 'ankomiselni, največkrat predvsem zato, ker niso dosti 'Vegali, saj so delali z družbe-uun denarjem. Vključila se je 'Udi skupina vplivnih ljudi iz [azhčnih strank, ki bi želeli •^Peljati projekt in niso pripravljeni upoštevati pravil P.ravne države," navaja dr. Bo-..par. Brudar in predlaga troje: f rvič: stare dolgove in zamere, ki izhai ' metrov cevovoda. Ker pri tem Vodovod "sam ni bil sposoben ah pripravljen izpolniti svojih pogodbenih obveznosti", je podjetje Perne naročilo cevi pri ugodnejšem ponudniku, ki je zahteval tudi montažo. Po poslovnem načrtu banke naj bi imel Vodovod 55-odstotni delež, Železarna 16-odstotnega, Občina 15-odstotnega in podjetje Perne 14-odstotnega, vendar sta Vodovod in Železarna po odprtju polnilnice odstopila od obveznosti po vlaganjih, Občina Jesenice pa se je iz kombinacije v celoti umaknila. To je povzročilo, da podjetje Perne ni pravočasno dobilo Eosojila in da je prišlo do lokade žiro računa in potlej do ustanovitve novega podjetja z imenom Julijana. cije ter domači in tuji partnerji, ki so se iz različnih vzrokov skušali izogniti partnerstvu s Pernetom. Vodovod je lani že ponujal ustekleničeno vodo - in to tudi kupcem podjetja Perne. Takšno protipravno ravnanje, ki je povzročilo dveletni zastoj, sta Občina in Vodovod opravičevala z mnenjem, da soglasje oz. pravica do vode ne obstaja in da je Vodovod izvorni nosilec projekta. Vodovod je novembra predlani dokončno odstopil od partnerstva ter začel pospešeno in javno ter po naročilu Občine delati na vzporednem projektu. Oktobra predlani je od partnerstva odstopila tudi Železarna in v dveh tednih zahtevala plačilo vseh dotedanjih stroškov. Ker podjetje Perne tega ni bilo sposobno plačati, mu je Železarna odklopila elektriko, kmalu zatem pa Vodovod zaradi okvare še cevovod, ki je čez zimo zmrznil. Vodovod je potlej v nasprotju s soglasjem ponovno odprtje vode pogojeval s podpisom pogodbe, ki je povsem na novo in v nasprotju z zakonodajo postavila bistveno drugačne pogoje od začetnih. Podpis pogodbe je bil protipravno izsiljen. Vodovod: soglasje le za nastop pred kupci V jesniškem vodovodu zatr jujejo, da so podjetju Perne izdali soglasje za koriščenje pitne vode v predoru Karavanke le za nastop pred bodočimi kupci v ZDA in na Bližnjem vzhodu in da so se ob izdaji tovrstnega soglasja vsi zavedali, da Vodovod pravnega soglasja ne more izdati, ker še ni nima vodnogospodarskega soglasja in dovoljenja. Podjetje Perne se je brez vednosti Vodovoda dogovorilo za novo lokacijo polnilnice v Železarni Jesenice in je v nasprotju z dogovorom zgradilo začasni površinski cevovod od mejnega ?latoja do polnilnice vželezarni. o uradnem odprtju polnilnice so se odnosi še bolj "ohladili" ker podjetje Perne ni izpolnje valo medsebojnih dogovorov o sanitarno tehničnih, finančnih pravnih in drugih vprašanjih Tehnični pregled polnilnice ni uspel. Ko se je v trgovinah na Jesenicah, v Bohinju, Ljubljani, na Primorskem pojavila voda z oznako Julijana, so prodajo prijavili tržnemu inšpektoratu m prekinili dobavo pitne vode po začasnem provizoričnem cevovodu. Vodo so zaprli iz sanitarno tehničnih in varnostnih razlogov in na podlagi mnenja Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani, higiensko epidemiloške službe v Zdravst venem domu Jesenice, sanitarne inšpekcije in združenja Proizvajalcev mineralnih in ti-ih vod. Po sklenitvi pogodbe med Vodovodom in Pernetom so jo za pol leta odprli in jo 1. marca letos, tako kot je določala pogodba, spet zaprli. Podjetje Perne ie tožil Vodovod in zahteval začasno odredbo za ponovni priklop. Temeljno sodišče v Kranju je zavrnilo tožbo z utemeljitvijo, da je bilo zaprtje vode v skladu s pogod bo, in takšno razsodbo je potrdilo tudi višje sodišče. Ko se je Perne ponovno pritožil, je sodišče odločilo, da mora vodovod vodo takoj odpreti. Vodovod tega ni storil, saj sklepa sodišča ni mogoče ures ničiti, ker manjka približno tristo metrov cevovoda. • C Zaplotnik Obrtna zbornica Radovljica opozarja Postopki predolgi, zemljišča predraga Načelnik uprave za urbanizem Jože ČebaSek: "Postopkov si ne izmišljujemo na občini." Radovljica - Obrtna zbornica Radovljica je v četrtek sklicala sestanek, na katerem je predstavnike Občine opozorila na prostorske in druge probleme, ki zavirajo razvoj obrti in podjetništva v občini. Obrtniki in podjetniki so poudarili, da se ne želijo izogniti predpisanim postopkom; zahtevajo pa poenostavitve ter hitrejše reševanje vlog in še posebej spornih primerov. Kot je dejal predsednik zbornice Franci Ažman, veliko občanov, ki so ostali brez služb, začenja "na svoje" v stanovanjskih hišah in v garažah, vendar ne dobijo dovoljenj za spremembo namembnosti prostorov, s tem pa tudi ne dovoljenj za registracijo samostojnega podjetnika ali družbe z omejeno odgovornostjo. Zemljišča so po mnenju obrtnikov predraga, komunalni prispevki previsoki, postopki za pridobitev lokacijskih dovoljenj predolgi. Zatika se tudi pri obrtnih conah, kjer bi se, kot so dejali, radovljiška občina lahko zgledovala po Domžalah, Kopru in Izoli. Občina bi morala obrtnikom (in tudi vsem ostalim), ki bi želeli graditi, vsaj v enem mesecu odgovoriti, ah je gradnja na določenem zemljišču možna ah ne. Načelnik občinske uprave za urbanizem Jože Cebašek je pojasnil, da si postopkov ne izmišljujejo na občini, ampak jih določajo republiški in občinski predpisi. Po zakonu je za spremembo namembnosti prostorov potreben celoten post- Obrtne cone, parkirišča, Posavec, )ej opozorila na irskim centrom Po Obrtna zbornice je še posebej opozorila na zaplete z ino rekreacijskim centrom Posavec, parkirišči za novi gostinski lokal Krona v Upniški dolini, z načrtovanim turistil Aimanovim parkiriščem za težke tovornjake no Lancovem, z iskanjem lokacije za parkiranje tovornjakov In avtobusov, z obrtnima conama Lisice pri Budu In v Spodnjih Gorjah*. Se "minister" izmika odgovornosti? Predsednik obrtne zbornice Franci Ažman Se dejal, da je obsojanja vredno, ker se sestanka ni udeležil Janko Jan, v izvršnem svetu odgovoren za prostorsko urejanje, Opravičilo nI umestno, saj bi sestanek lahko prestavili, ampak je to Izogibanje odgovornosti V razpravi je bilo še slišati, da obrtnikov politične igrice ne zanimajo m da je za probleme navzven kriva Občina, ki naj zato sama pokaže na krivca. Predsednik izvršnega sveta Jože Resman je ob tem dejal, da ne bi smeli Izpostavljati posameznikov in njihovih (ločenih) mnenj, ampak so pomembne le odločitve izvršnega sveta. opek, od lokacijskega do gradbenega dovoljenja, pri tem pa se največkrat zaplete pri soglasjih in mnenjih meiašev. Obrtna zbornica je predlagala, da bi vsaj v primerih, ko ne gre za bistveno spremembo, postopki potekali hitreje. Boštjan Fuerst, ki vodi zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo, pa je dejal, da se je podjetništvo razvijalo hitreje kot uprava in da se miselnost nekaterih, češ da ima administracija največjo veljavo, "mehča" le počasi. Predstavniki obrtne zbornice m občine so sklenili ustanoviti posebno komisijo, ki naj bi sproti reševala sporne primere. * CZ. Zasedanje zborov kranjske skupščine Kranj - Jutri, 29. junija, se bodo na ločeni seji sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor bosta najprej po predlogu dnevnega reda nadaljevala prekinjeno zasedanje 27. oziroma 26. seje. Tako bo zbor združenega dela obravnaval odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditveno območje Krvavec in sklepal o imenovanju ravnatelja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter direktorja Prešernovega gledališča, družbenopolitični zbor pa ima na dnevnem redu s prejšnje prekinjene seje delegatska vprašanja in odgovore. Sicer pa imajo tokrat na dnevnem redu zasedanj vsi zbori več prostorsko ureditvenih dokumentov: spremembo dolgoročnega plana občine za obdobje 1986 - 2000, spremembo odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kranja, odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za škofjeloško hribovje in za Dobrave ter odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora. Vsi trije zbori imajo na dnevnem redu tudi dopolnitev o javnem redu in miru, informacijo o gibanjih zaposlovanja lani in načrtih za letos ter javni poziv in pobudo sveta kranjskih sindikatov. • A. Ž. Trziške plakete so podeljene Tržič, 28. junija - Na predvečer dneva državnosti so v osnovni šoli Bistrica pripravili svečano podelitev plaket mesta Tržič. Iz rok župana Petra Smuka so letošnje nagrade sprejeli Ljuba Nadišar in Bojan Knific za Folklorno skupino Karavanke, Ivanka Hvalica, Nika Perko in Zdenko Sitar ter Janez Slapar za Smučarski klub Tržič, Viljem Romih pa bo zaradi službene odsotnosti plaketo dobil pozneje. Kot je ugotovil slavnostni govornik Smuk, je raznolika dejavnost prebivalcev v društvih in organizacijah posebej pomembna v času spreminjanja družbenega sistema. Menil je še, da so nagrajenci znah izkoristiti ustvarjalni potencial, ki bi ga morali spodbuditi pri čimveč Tržičanih za dvig mesta iz mrtvila v novo uspešno obdobje. Podelitev so zaokrožili s srečanjem malih vokalnih skupin Gorenjske, na katerega je Zveza kulturnih organizacij Tržič povabila sedem pevskih skupin. * Besedilo in slika: S. Saje Prostor za proteste "Upam, da Kranjčani ceste ne bodo uporabljali za proteste," je v začetku minulega tedna ob ogledu obnovljene ceste Britof- Hotemaže rekel državni sekretar za ceste Marjan Dvornik. Izjava je bila miselno in časovno v tistem trenutku povezana s Črnim Kalom. Ko pa ji je sledilo vprašanje, da protesti na cestah vendarle niso povezani samo z različnimi oblikami nezadovoljstva, ki se najlažje predstavi in izpostavi na cesti, marveč tudi s samimi cestami, je postal sekretar, vsaj kar zadeva Smlednik, še bolj slabe volje. Valburiani bi najbrž prisluhnili njegovi razlagi in ji tudi pritrdili, da obstaja določen red, ki ga ni moč tako ali drugače prehitevati. Vendar pa bi ga ob nekajletnem razreševanju in zapletanju dogajanj na njihovem območju najbrl težko razumeli. Ne gre za to, da bi se telko zgolj in samo pri cestah sklicevali na državo in red, ki mora veljati v njej, ali pa ceste postavljali za zgled, kakšna so pravilna in prava zagotovila o spoštovanju pravil in reda. Nenazadnje tudi ceste niso takšne, da bi z njimi lahko dajali zgled, kako je prav in kako naj drugi ne delajo. Njihova slika je prej obratna in včasih ta ali oni protest celo postavlja pod vprašaj, zakaj sploh je; ali zaradi nezadovoljstva nad tem ali onim problemom, ali zaradi slabe ceste, ali največkrat zaradi obojega hkrati. Precej zgleden in pomemben državni korak bi bil, kar zadeva red, če protestov na cestah zaradi cest, predvsem zaradi marsikje nemogočih recimo regionalnih cest, ne bi bilo več. • A. Žalar Ne samo ceste Velesovo, 27. junija - V krajevni skupnosti Velesovo so v soboto, ko so sprejeli karavano starih in malo manj starih avtomobilov, odprli tudi novo urejene in asfaltirane ceste v vaseh v krajevni skupnosti. Ob tej priložnosti jim je čestital k uspehom predsednik IS Peter Ore h ar. I I V Velesovem so obnovili gasilski dom. Urejanje cest pa v krajevni skupnosti letos ni bila edina akcija. Na področju urejanja javne razsvetljave so namenili okrog 750 tisoč tolarjev. Veliki akciji pa sta bili obnova gasilskega doma v Velesovem, kjer so obnovili streho, žlebove, fasado, stolp in dimnik. Pri akciji, ki so jo podprli krajani v KS, so delali predvsem gasilci in tudi športno društvo, vrednost del s prostovoljnim delom pa znaša več kot milijon tolarjev. Druga velika akcija pa je bila izgradnja Doma v Praprotni Polici, kjer pa dela še niso končana. Že do sedaj pa znaša vrednost vseh del okrog 4 milijone tolarjev. Končali pa so že načrtovana ureditvena dela pri mrliških vežicah na Trati. Zgradili so drenažo, položili asfalt, akademski slikar Julijan Renko iz Ljubljane pa je naredil fresko. Ta dela pa so znašajo okrog 750 tisoč tolarjev. Predsednik KS Franc Čebulj je ob otvoritvi cest v vrednosti blizu 6 milijonov tolarjev povedal, da jih zdaj čaka še ena velika akcija in sicer ureditev parkirnega prostora v Adergasu. • A. Žalar Poseben odbor za praznovanje Pangeričica, 27. junija - Borci krajevne organizacije Gorice in iz sosednjih krajevnih skupnosti pod Storžičem so se v soboto popoldne zbrali na Pangerščici in se spomnili praznovanja nekdanjega skupnega praznika štirih krajevnih skupnosti pod Storžičem. Kritično in odločno so obsodili odločitev predsednika KS Trstenik, da so tovrstna praznovanja preteklost. Zato so se odločili, da bodo imenovali poseben odbor, ki bo v prihodnje skrbel za nadaljevanje tradicije, povabili pa bodo tudi zgodovinarje, da preučijo zgodovinsko resnico tega območja. Njihova pobuda s tem v zvezi pa je, da se zgodovinarji vključijo strokovno in nestrankarsko v razjasnjevanje bližnje preteklosti. V okviru nekdanjega praznovanja štirih krajevnih skupnosti pa je potekal pionirski nogometni turnir, kjer so pokal osvojili Trsteničani, drugo mesto je osvojila ekipa Golnika, tretje, Gorice, četrto pa Tenetiše. • A. Ž. Krajevna skupost Gorenja vas • V Do kdaj se "začasno" varstvo Svet krajevne skupnosti Gorenja vas bo v petek razpravljal o varstvu otrok oziroma problematiki vrtca na območju krajevne skupnosti. Gorenja vas, 27. junija - V vrtcu v Gorenji vasi, v Domu Partizana, je danes na 150 kvadratnih metrih okrog 120 predšolskih otrok. Prostori niso le premajhni, marveč (menda) tudi higiensko neustrezni; še posebej za organiziranje jasličnega varstva, po katerem je v krajevni skupnosti tudi vedno večje po vprašanje. Kako bodo problem rešili, je morda še najmanj naloga in skrb krajevne skupnosti, vendar pa bo to v petek prva točja na dnevnem redu zasedanja sveta krajevne skupnosti Gorenja vas. Da prostori za vrtec v sedanjem Domu Partizan ne ustrezajo, je znano pravzaprav že dvajset let, ko so v njih uredili varstvo otrok. Vendar je bila že takrat opredelitev jasna, da gre za začasno rešitev in da bo v Gorenji vasi treba najti lokacijo in v občini denar za izgradnjo novega vrtca. "Životarjenje" iz leta v leto pa je v zadnjem času postalo precej nevzdržno, saj so prostori premajhni in tudi higiensko ter glede na normative neustrezni za organiziranje jasličnega varstva, po katerem je zadnje čase precej povpraševanje. Pa tudi sicer je interesentov za varstvo na tem območju več, kot pa to dovoljujejo možnosti. O problemu že nekaj časa potekajo razprave v občinskih strokovnih službah in v šoli. Čeprav nerazumljivo, je bil zadnji odgovor iz občine, naj problem obravnavajo v krajevni skupnosti. Za razrešitev problema so v krajevni skupnosti vsekakor zainteresirani, saj se z njim že lep čas srečujejo, vprašanje pa je, ali je skrb za varstvo predšolskih otrok dejansko njihova naloga?! Menda je problem drugje in sicer v dveh možnih rešitvah. Nekateri so "prepričani", da bi varstvo (spet začasno podaljša- Prostori sedanjega vrtca v Domu Partizana v Gorenji vasi so premajhni, neustrezni in predvsem že skoraj dvajset let (se vedno) začasni. li) v sedanjem Domu Partizana, v katerem bi preuredili prostore, iz katerih se je izselila banka (vprašanje pa je, ah so sploh strokovno oziroma higiensko gledano za to primerni). Druga varinata, za katero vzgojno varstvena stroka meni, da bi bila primernejša (vendar Praznovanje v krajevni skupnosti Bela Nogometno igrišče in skrb za dediščino Dobri dve leti so potekala dela v Pregradu na Zgornji Beli, da so v petek popoldne slovesno odprli nogometno igrišče, na Lovrencu pa je bila v nedeljo popoldne slovesna masa v obnovljeni cerkvi. Bela, 27. junija - Da v Pregradu zgradijo nogometno igrišče, sporazumno z Bizjakovimi pa naj bi tu v prihodnje dobili rekreacijsko in turistično središče, so se v krajevni skupnosti dogovorili že na začetku mandata sedanjega vodstva krajevne skupnosti. Po dobrih dveh letih zahtevnih in težavnih osuševalnih del, kjer so krajani vložili veliko prostovoljnih delovnih ur, pa so v Petek popoldne na novem igrišču imeli prvo nogometno tekmo, omenli sta se moštvi Bele in Bašlja. najbrž spet samo začasna), pa so prostori v sedanjem Zdravstvenem domu v Gorenji vasi. Očitno gre torej za problem, ki je zaradi pomanjkanja denarja za izgradnjo potrebnega novega vrtca, za občino glede na različne interese precej "neprijeten"... • A. Žalar na tem območju tudi v prihodnje, izgradnja kanalizacije pa najbolj zahteven zalogaj-Sicer pa imajo v programu tudi še nekaj kratkoročnih nalog: ureditev krajevne sceste na Zgornji Beli, obnova druge po-lovice zidu in mostu na Srednji Otvoritev nogometnega igrišča pa ni bila edina prireditev v okviru krajevnega praznovanja ob koncu tedna m tudi ne edina pridobitev iz uresničevanja letošnjega programa. Na Lovrencu je bila namreč v nedeljo popoldne slovesna maša v obnovljeni cerkvi. Vrednost obnovitvenih del znaša več kot poldrugi milijon tolarjev, pri akciji pa so sodelovali tudi krajani Babnega vrta iz sosednje krajevne skupnosti Trstenik. V tem mandatu so v krajevni skupnosti Bela asfaltirah najmanj po eno cesto v vsaki vasi. Obnavljali so javno razsvetljavo, odvodnjavanje, posebna skrb ne le krajevne skupnosti Bela marveč tudi sosednje KS Preddvor pa je bilo pospeševanje turizma na tem območju. Predsednik krajevne skupnosti Franc Bizjak je ob prazniku poudaril, da so uspeli uresničiti program na področju obnavljanja objektov m tudi pri olepšavi krajev. S sosednjo krajevno skupnostjo Preddvor so uresničili zahtevno obnovo farne cerkve v Pre- Na novem nogometnem igrišču sta se v petek popoldne pomerili moštvi Bele in Bašlja. Začetni udarec je imel domačin in nekdanji minister za notranje zadeve Ivo Bizjak, igrišče pa je po tekmi odprl predsednik krajevne skupnosti Franc Bizjak. V okviru praznika je bila tudi gasilska vaja in veselo kresovanje t ansamblom Gašperji. ddvoru, turistični delavci pa so pripravili Kmečko ohcet. Turizem bo osrednja naloga Beli ter javno razsvetljavo na Srednji Beli in v Bašlju. • A. Žalar Končana obnova cerkve Svečanost v Preddvoru Preddvor, 27. junija - S slovesno mašo, Id so jo v nedeljo dopoldne v farni cekrvi sv. Petra v Preddvoru opravili rojaki iz župnije Daniel Vovk, Srečo Roblek, pater Polikarp Brolih in Matjaž Križnar (Mirko Cuderman je bil zadržan) skupaj z župnikom Miho Lavrincem, so v Preddvoru obeležili in počastili končanje obnovitvenih del na cekrvi. Celovita obnova je trajala dobri dve leti, denar zanjo pa so prispevali krajani KS Bela in Preddvor, pa tudi društva in obe krajevni skupnosti ter iz občinskega natečaja . Obnova cerkve, za katero so na primer del denarja prispevali tudi iz turistične prireditve Kmečka ohcet pod Storžičem, pa v zadnjem času ni bila edina velika skupna akcija krajevnih skupnosti Bela in Preddvor. Sicer pa obe krajevni skupnosti ne sodelujeta le pri razreševanju komunalnih in vprašanj s področja gospodarske infrastrukture, marveč tudi na drugih področjih. Še posebno uspešni so na turističnem in tudi na kulturnem. • A. Ž. Zahvala za srečno vrnitev Gorenje, 27. junija - Ob novi cesti Kranj - Britof v Gorenian je bila v nedeljo popoldne slovesna maša z blagoslovitvijo kapelice, ki so jo po zaobljubi za srečno vrnitev sinov iz vojne za samostojnost Slovenije postavili starši. Kapelica je posvečena Mariji Kraljici miru, fresko in poslikave sv. Frančiška, Boštjana, Bonaventure in Matija pa so delo akademika Vinka luška. Slovesne maše so se udeležili številni krajani in tudi predsednik občinske skupščine Vitomir Gros. Mašo in blagoslovitev je opravil msrg.. dr. Borut Košir ob somaševanju domačega župnika Franca Godca. • A. Ž. Mjrvr «y M rvI/PT T jI Cerklje, 30. 6. do 3. 7. 1994. vsak dan od 8. do 20. ure. pokrovitelj razstave: Iti 0 il/lAA^lfllfl \j\ljJLi3i\ V zabavnem programu sodelujejo priznani ansambli. In/rčni euat AhAinA Lfrnni IN 24. RAZSTAVA UMIVA, RIBIŠTVA, vrffB^fi»;<£^£5§KKfc SUSSSf* ODCine Kram ČEBELARSTVA TER DOMAČE IN UMETNE OBRTI ™A N*ow£S2££y^5^ICE VŠPAN,JI "»pokrovitelj: m z letalskim prevozom. GLAS Pol stoletja jeseniške gimnazije V srcu nosimo gimnazijo Z množičnim srečanjem jeseniških gimnazijcev so minulo soboto sklenili prireditve, ki v čast 50-letnici te šole tečejo od marca. Jesenice, 25. junija - V secesijski stavbi iz leta 1917 so pred pol stoletja osnovali jeseniško gimnazijo. Od leta 1949, stoletja osnovali jeseniško gimnazijo. Od leta 1949, ko jo je končala prva generacija maturantov, je tu maturiralo 2650 mladih 'Judi, vključno z letošnjimi 107, in glavnina jih je prišla tudi na sobotno srečanje v športno dvorano Podmeiakla. Gimnazijski zvonec z letnico 1919 in Gaudeamus igitur Mladinskega pevskega zbora Gimnazije Jesenice, ki ga je iz pevcev vseh generacij posebej za letošnje praznovanje zbral pevovodja prof. Janko Pribošic, sta zbudila spomine na gimnazijska leta. Od govornikov jih je prvi obudil dr. Božidar Brudar, "maturant izpred 37 let, ki je zrasel v župana". Praznik slovenske državnosti je povezal s Praznikom gimnazije, govoril o neodvisnosti in spreminjanju države hlapcev v državo gospodarjev, poudaril pa tudi pomen Znanja, ki ga daje gimnazija. Kot enemu od jeseniških gimnazijcev se mu zdi pomembna tudi povezanost nekdanjih sošolce in sošolk, danes znanstvenikov, javnih ljudi in tistih, ki v najrazličnejših dejavnostih podpirajo tri hišne vogale, ki jih je °b letošnji okrogli obletnici združil interes v prid njihove nekdanje šole. Tudi šolski minister dr. Slavko Gaber je dejal, da redkokje naletimo na tolikšno voljo, da Se združijo napori nekdanjih sošolcev v istem interesu. Tudi !° je eden od dokazov, da je jeseniška gimnazija kvalitetna, lr» ne le dejstvo, da od tod izhaja Veliko število pomembnih ljudi. Govoril je tudi o pravilnosti odločitve, da po desetletju us-merjenega izobraževanja gim-naz»jam ponovno vrnemo nekdanje ime in v to šolo spet PWjem0 maturo. Novi vsebi-ni #ninazije pa bodo na Jesenicah dodali tudi novo obliko. Secesijsko stavbo, v kateri je Že vsa leta gimnazija in ki jo je *e močno načel zob časa, so namreč že začeli obnavljati. . O obnovi gimnazije, ki je 21. Junija letos spet postala samostojna Šola, je govoril tudi tretji govornik, nekdanji dijak in Profesor, zdaj pa ravnatelj prof. Zdravko Kavčič. Dotlej Je bila gimnazija namreč le ena °d treh Šol v skupnem izobraževalnem centru s 1100 dijaki, gimnazijo je letos obiskovalo 492 dijakov, 107 četrtošolcev je Pretekli teden tudi maturiralo. Najboljšim iz te generacije so na sobotnem srečanju podelili nagrade in priznanja. V srcu nosimo gimnazijo, pravijo jeseniški gimnazijci vseh generacij. Nekatere med njimi smo tudi mi pov-prašali, v kakšnem spominu imajo svoja gimnazijska leta. Anica Trpine je iz prve generacije, saj je maturirala leta 1949. "Sošolce in sošolke imam v lepem spominu, prav tako profesorje. Fantov je bilo tedaj v razredu še enkrat več kot deklet. V šolo sem se vozila z Bleda: vozačev nas je bilo v razredu kar precej. Naša generacija, od katere smo danes že vsi v pokoju, žal pa nekateri med nami tudi niso več živi, je poznala še "horo lega-lis". Glede tega so bih odrasli zelo strogi. Po gimnaziji sem študirala slavistiko in potem 35 let preživela v pedagoškem poklicu, nekaj let tudi v gimnaziji." Janez 1 D o v i a n z ♦.Dovjega je srn a t uriral •leta 1963. "Štiri gimnazijska Teta so se mi zdela dolga in kratka obenem. Dolga tedaj, ko je bilo treba pred katedrom odgovarjati na vprašanja profesorjev, ko smo čakali konec šolskega leta, ko smo se pripravljali na maturo. Kratka pa, ko se je bližal zvok šolskega zvonca, ko so nam v prijetnem klepetu minevale skupne minute, med odmori, izleti... Lepi trenutki se vračajo ob naših občasnih srečanjih. Prijetne spomine imam tudi na vožnje v šolo, na pisanje nalog na vlaku, na vročične igre taroka... Z veseljem se spomnim tudi profesorjev, Tersegla-va.Krajnika in še mnogih drugih, ki so znali združiti strogost s pravim občutkom za mladega človeka in nas zainteresirati za predmete. Študiral sem gradbeništvo in zdaj delam na predoru Karavanke." Maturantka R i n a Strmšek iz leta 1971 je danes slovenska ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Na gimnazijo ima najlepše spomine, imela je odlične sošolce iin profesorje. Sobotna prireditev in obnova gimnazije pa sta jo navdali z optimizmom, češ da Jesenice nimajo zgolj lepe preteklosti, temveč tudi obetavno prihodnost. Rina Klinar, ki je maturirala skupaj s 26 sošolci in Eotem študirala sociologijo, na oncu na vrže še misel o tem, da je jeseniška gimnazija bržkone edina, ki ima dva aktualna ministra, poleg nje še dr. Rada Bohinca. znano jeseniško gimnazijko smo v soboto pocukali za rokav. Dramska igralka Milena Zupančič, ki je S- i maturantka iz leta 1966, je že v tistih letih veliko igrala m recitirala. Njeni spomini na gimnazijska leta in takratne sošolce so nepozabni. Njen sosed v klopi je bil radijsko novinar Dušan Drago-jevič. Leopold Oblak, maturant iz prve generacije leta 1949, je danes priznan slikar. Prav pred ^sernoporočenca Beata in Franc Frantar iz Tržiča zbližala sta ju glasba in oder Jjjhč. 28. junija - V tržiški fanti cerkvi, kjer sta se 1. julija pred ■** poročila Beata in Franc Frantar, so za soboto naročili mašo. te* P««««« Ahr VMe Poroke ne bo, kajti tisto, kar sta si mladoporočenca °«>'jubila pred 60 leti, še vedno drži. kratkim je prejel nagrado Evropske aka-demije v Neaplju, kjer je bil pokrovitelj predsednik Evropskega parlamenta. Prejel je laskavo Grand prix Mediteranee, glavno nagrado španske države in prvo nagrado mesta Pariza, za svoje kraške slike. Zdaj že dolgo živi v Sežani, pot pa ga je z Jesenic najprej vodila v Ljubljano in potem v Muenchen, kjer je študiral slikarstvo. "Mladost je vedno lepa. Tudi na svoja gimnazijska leta hianim predvsem lepe spomine. Spšomin-jam se profesorjev, ki so bili sicer avtoritete, vendar tudi prijatelji, ki so nam želeli dobro. Niso nam podajali le znanja, temveč so nam vcepljali tudi ljubezen do predmeta. V tistih časih smo imeli še likovno vzgojo in ljubezni do umetnosti sem se na vzel tudi v gimnaziji. Mikali pa so me tudi drugi predmeti, denimo zgodovina." Časovna razdalja ornih marsikateri grenak spomin Khhp upf in prepusti J&su* pozabi tisto, ^# i kar je bilo slabega. Letošnji maturantje na minula šolska leta gledajo Še realno. Med njimi je tudi Tilen Balon, ki je med 16. in 23. junijem opravljal zaključni izpit. "Končal sem ga s prav dobrim, zdaj pa poj dem študirat ekonomijo. Bilo je kar težko. Zdi se mi, da smo se v šolskih letih manj naučili iz knjig in več iz življenja. Še veliko izkušenj nas čaka. Kakšno perspektivo imamo mladi? Velik boj za preživetje vlada, iščejo se zveze, sorodniki na položajih, privilegiji. To ne zbuja optimiz- • D.Z.Žlebir, foto: L. Jeras sledila Marija in letaš 1943 Beata. 1953 je bil rojen Franci, a je umrl v prometni nesreči. Na pokopališču pri farni cerkvi počiva in starša, ki živita v isti (Cerkveni) ulici, pot pogosto zanese k njemu. Oče Franc jo premeri s palico. "Včasih sem tekel štafete," pravi Franc, ki je pred vojno telovadil pri Orlih. "Danes pa s palčko hodim okoli!" Mama Beata je za hojo bolj pri močeh. Vsak dan prinese iz trgovine in s tržnice. Tudi gospodinjita in vrtnarita še sama, za težja dela pa priskočijo na pomoč hčere, ki tudi ne živijo daleč. Frantarjev rod pa danes poleg hčera šteje tudi devet vnukov in prav toliko pravnukov. Frantarjeva imata iz svojega življenja povedati veliko zani- mivega. Oče se je izučil čevljarstva, delal pri mnogih mojstrih, 25 let pa tudi v tržiškem Peku, kjer je leta 1963. dočakal pokoj. Mama je bila zaposlena le kratek čas, potem pa je gospodinjila in vzgajala otroke. Med vojno so očeta za leto dni poslali gradit ljubeljski predor. Tam je pustil zdravje, kajti vsak dan se je peš odpravil na delovišče in tam trdo garal ves dan. "Le dva sva še živa od tistih, ki smo gradili predor," se spominja in v šah doda: "Danes pa lahko rečem, da je vsaj meter tunela mojega!" Frantarjevima za biserni jubilej voščimo tudi v uredništvu Gorenjskega glasa. • D.Z.Žlebir, foto: L. Jeras Prane in Beata Frantar Družina pa se bo vendarle zbrala za slavnostno obloženo rnizo. . Ob družinskem slavju se bosta Beata in Franc, ki sta danes že krepko sredi osemdesetih let, ponovno spomnila 'epih trenutkov iz svoje mladosti- Čeprav so jih kasnejša trda eta potisnila v ozadje, so naj-jepši spomini na leta, ko je rranc igral pri tržiški godbi, °eata pa prepevala na kom. Odraščala je bila v glasbeni družini foče in brat sta bila organista), zato ni čudno, da se je ogrela za mladega klarinetis- ta. Še eno skupno ljubezen sta imela - oder. Z veseljem in ponosom se spominjata let, ko sta sodelovala v operetah, Ptičar, Cigan baron, Potepuh... Potem sta se vzela, rodili so se otroci, bolj za preživetje je nadomestil odrske radosti. Pri godbi pa je oče vendarle še ostal: hčere se spominjajo, kako je igral pri godbi in kako je mati deklice spustila kar med godbenike. Tudi one so se navzele ljubezni do glasbe. Najstarejša hči Milka igra klavir in poje v zboru. Rojena je bila leta 1935, čez dve leti ji je Tovarna obutve PEKO Tržič objavlja prodajo enosobnega stanovanja, velikosti 40,65 m2, ki se nahaja v Tržiču, v pritličju stanovanjske zgradbe Deteljica 11. Zgradba je bila dograjena v letu 1975. Izklicna cena je 36.735 DEM, plačljivo v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Kupec plača stroške vpisa v zemljiško knjigo. Stanovanje bomo prodali z izborom najboljšega ponudnika. Ponudbe zbira komisija za prodajo stanovanj v zaprti ovojnici z oznako "Ponudba za nakup stanovanja - ne odpiraj" na naslov Tovarna obutve PEKO Tržčič, p.p. 90, v 8 dneh po objavi. Izbrani kupec mora v roku 7 dni po izboru skleniti kupoprodajno Skupna akcija Gorenjskega glasa in Radia Kranj Most med bolnikom in zdravnikom Kranj, 28. junija • Marca smo v uredništvih Gorenjskega glasa in radia Kranj začeli akcijo "Most med bolnikom in zdravnikom", v kateri smo želeli predstaviti medicinske sestre, tehnike, fizioterapevte, skratka ljudi iz zdravstva, ki svoj poklic opravljajo ne le profesionalno, temveč tudi s srcem. V minulih mesecih smo predstavili 16 medicinskih sester in drugih ljudi iz zdravstva, predlagali pa ste jih naši bralci in radijski poslušalci. Na naših straneh in na radijskih valovih so se pojavili: Helena Sitar, Ida Podjed, Ruža Rajgelj, Zdenka Kramar, Cirila Žagar, Melita Lukanc, Ivanka Hartman, Vida Raztresen, Majda Ambrožič, Mira Valant, Ivan Megloba, Marija Bogataj, Ana Jarič, Vukica Lazič, Jpžica Tomažič in Meta Tavčar. Zanje ste glasovali na posebnih kuponih. Med medicinskimi sestrami je doslej največ glasov dobil - "brat", bi lahko rekli malo za šalo, malo zares. Po dosedanjem glasovanju res prepričljivo vodi Ivan Megloba, reševalec iz kranjskega Zdravstvenega doma, za njim je Melita Lukanc, patronažna sestra iz iste zdravstvene ustanove, za njo pa Ivanka Hartman, tudi patronažna sestra iz Zdravstvenega doma škof j a Loka. Danes zadnjikrat objavljamo kupon, na katerem še vedno lahko glasujete za sestro (fizioterapevta, tehnika), ki jo cenite kot profesionalno in človeško. Do septembra, kolikor traja naše glasovanje, še lahko spremenite sedanji vrstni red. Jeseni bomo namreč priupravili prireditev, na kateri bomo razglasili rezultate, prvak ali prvakinja iz naše akcije pa bo deležna bogate nagrade. Akcija: Most med bolnikom in zdravnikom Ime in priimek.................................................................. Naslov................................................................................... Glasujem za sestro............................................................., Zaposleno v zdravstveni ustanovi.................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj Našo akcijo je spremljalo tudi nekaj dvomov, zlasti o primernosti glasovanja, ocenjevanja in razvrščanja v lestvice. Naš namen ni bil rangiranje boljših ali slabših medicinskih sester, saj vse, ki so se pojavile v naši akciji, med pacineti veljajo za dobre in zaradi tega vredne javne pohvale. Tako bi nemara kazalo prisluhniti predlogu edinega moškega v tem "belomodrem šopku", naj ne iščemo najboljše medicinske sestre, temveč klub najboljših. V vsaki ustanovi, pa naj bo bolnišnica, zdravstveni dom, patronaža, dom upokojencev ali kaj drugega, je kopica sester, ki ne opravljajo le svoje dolžnosti, pač pa pacientom nudijo še veliko več. Klub najboljših, ki smo ga snovah v preteklih mesecih, pa bi bil lahko še veliko širši. Na naša naslova je namreč prispelo vsaj še enkrat toliko imen, kot smo jih uspeli v kratkem času predstaviti. Anica Žura, Marija Bergant, Nevenka Vilman, Zutka Pungerčič, Adrijana Ličen, Marija Brun, Francka Čadež, Erika Povšnar, Breda Sušnik, Milka Mikulič, Vera Zupan, Marjana Lavrič, Ivica Kuri, Alenka Hočevar, Lojzka Hudo-bivnik, Jadranka Markič, Minka Gabron... morda pridejo na vrsto v kateri od prihodnjih akcij. Če smo s tokratno vsaj malce približali javnosti svetle in senčne plati sestrskega poklica, ki je največkrat most od bolnikov k zdravnikom, smo zadovoljni. Upamo, da so bih tudi naši bralci, sogovornice in sogovornik. Na svidenje jeseni! • D.Z. Žlebir Kranjska vlada dala soglasje Na Trsteniku vrtčevski oddelek Kranj, 24. junija - Občinski izvršni svet je v sredo dal soglasje Vzgojno varstvenemu zavodu Kranj, da na Trsteniku oblikuje en vrtčevski oddelek. Pobudo za ustanovitev vrtca je že decembra dal svet krajevne skupnosti Trstenik ter ji priložil 23 podpisov staršev, ki bi radi vpisali otroke v domači vrtec. Septembra letos bi vanj prišlo šestnajst otrok, drugi kasneje. Normativ za varstveni oddelek je najmanj šestnajst otrok. Iz popisa otrok na območju krajevne skupnosti Trstenik je razvidno, da jih bo za en oddelek vrtca dovolj tudi v naslednjih petih, šestih letih. Če pa bi njihovo število padlo pod normativ, bo zavod sprožil postopek za ukinitev oziroma bo oddelek ostal le, če bodo starši varovancev pripravljeni pokriti razliko do normativa šestnajstih otrok. Vrtec bo torej začel septembra v domu krajevne skupnosti Trstenik, ki ga bo do tedaj potrebno ustrezno preurediti. Stroški so ocenjeni na štiri do pet milijonov tolarjev, denar bosta zagotovila občinski proračun in krajevna skupnost, delno pa bodo stroške pokrili s prostovoljnim delom krajanov. Podobna pobuda prihaja v občinski izvršni svet tudi iz krajevne skupnosti oziroma šole Cerklje, in sicer za vrtec v Zalogu. Marsikje namreč ugotavljajo, da podeželski vrtci postajajo vse bolj vabljivi, ne le za domačine, ampak tudi za starše mestnih otrok. Kot je ob tej priložnosti dejal predsednik kranjske vlade Peter Orehar, oživljajo tudi zamisli o ponovnem odprtju nekaterih podeželskih šol. Takšno "politiko" podpira tud: ministrstvo za šolstvo in šport. • H. Jelovčan Mojčin mlinček se je ustavil Kranj, 27. junija - "Melji, melji, Mojčin mlinček", pod terr imenom so v enem večjih vrtcev Mojca na Planini vse lete prirejali prisrčne prireditve za otroke, tudi za tiste, ki ne obiskujejo vrtca. Začeli so jeseni s kostanjevim piknikom in nadaljevali z modno revijo za jesen in zimo, kjer so se ko; manekeni izkazali otroci, zaplesali pa tudi mladi plesalci iz skupine Step by step. Pred novoletnimi prazniki so pekli pecivo, pri čemer je otrokom s strokovnimi nasveti pomagal pek iz Pekarne Kranj. V mesecu likovnih dejavnosti so otroci risali, slikali, oblikovali glino in spoznavali različne likovne tehnike. Povabili so pevca Andreja Šifrerja, za pomlad in poletje pa ponovno pripravili modno revijo. Mojčin mlinček se je iztekel s sklepno prireditvijo, na kateri so nastopili Čuki. Da se je blizu dvesto otrok iz tega vrtca (v njem je tudi razvojni oddelke in oddelek slušno prizadetih) lahko vse leto imenitno zabavio, z njimi vred pa tudi drugi'vrstniki iz te soseske, je pripomoglo dvajset sponzorjev, ki se jim za sodelovanje lepo zahvaljujejo. To so: Merkur, Petrol, Tele-TV, Dama, Pehar, Ovčar, Lipa, Emi, Barok, Cekinček, Šoba, Kaja, Picerija Podmornica, Mesarija Roškar in Kepic, Pivček, Dovžan Jezersko, Avtosalon Suzuki, Črka, Flori in Beksel. • D.Z.Ž. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je na ogled izbor predvojnih likovnih del slikarjar Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala.V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Motama Mandtča. JESENICE - V bistroj u Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami in v pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 8.30 do 16. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob sobotah je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša ie odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani Fotokluba Jesenice. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slike Nataša Rozman z Brezij. V galeriji Šivčeva hiša razstavlja slike z religiozno tematiko Marta Jakopič Kunaver. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja tapiserije in steklene izdelke Heda Rušeč ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavljata oblikovalki Lena Šajn tn Majda Mrzelj. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Marjan Prevodnik iz Ljubljane litografije na temo Tihožitja. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavlovec V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše. DRAŽGOŠE - V Osnovni šoli Dražgoše je naogled razstava ob 100 - letnici šole. TRŽIČ - V Kurntkovt hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. V Paviljonu NOB je na ogled razstava akvarelov udeležencev 2. otroške likovne kolonije Lom 94 Motivi iz Loma. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik Daniela Fuggerja Od Domžal do Kamnika. Poletni koncert akademskega pevskega zbora "France Prešeren" NA PREDPRAZNIČNI VEČER... Kranj, 24. junija, dvorišče Gradu Khiselstein v Kranju. Koncert kranjskega Akademskega pevskega zbora "France Prešeren" iz Kranja. Dirigent: Damijan Močnik, povezo- valka: Alenka Bole-Vrabec. Spored: mešani zbori (a cappella=brez spremljave) skladateljev: Banchieri, Gallus, Soderman, Busto, E. Adamič, V. Ukmar, A. Kumar, L. Lebič, O. Dev, Cooper, Hirsch-Porot, Burleigh, Erb, Luboff, Lennon (McCartnev) Jehrlander, Sund in Alfven. Na letošnjem poletnem koncertu kranjskega APZ, kar je će prva od redkosti delovanja podobnih ansamblov, smo v interpretaciji mešanega pevskega sestava štiridesetih pevk in pevcev ter njihovega dirigenta Damijana Močnika lahko slišali kar nekaj novosti. Očitno jim je botrovalo dejstvo, da se ansambel že v naslednjem mesecu odpravlja na pomembno evropsko zborovsko srečanje na Dansko (12. festival Europa Cantat, 21. do 31. julij) in pa verjetno to, da ansambel kar nekam premalo nastopa povsem resno, samostojno, s celovečernimi koncerti itd. Vsak tako nekako je bilo tudi slišati bolj neprodorno pevsko tehniko, kot pa smo je bili vajeni v včasih tudi že bolj številčno zasedenega vokalnega ansambla. Zvok ansambla se tako vedno bolj približuje komorni zvočnosti, kar pa je kranjski APZ nekoč že bil. Očitno bo moral ansambel prav na tem področju delovanja (pevska tehnika) še kaj doreči in dodelati, kajti zahtevnost programa, do katere se je v tem trenutku tudi dokopal na kranjski glasbeni sceni, to vsekakor terja. To ni samo zaradi relativne slabosti obeh moških sekcij (tenorji in basi), pač pa tudi zaradi vsega tistega, kar smo tokrat v Kranju slišali, pa morda ni bilo potrebno, ali pa bo moral vso zadevo le drugače uglasiti. Kajti odlična akustika sicer zunanjega prostora (na začetku malce motenega zaradi siceršnje kranjske nekulturne zvočnosti), je ves čas opozarjala, da s tem ansamblom v smislu vokalne pevske tehnike nekaj ni čisot v redu. za čuda ie bila v nasprotju s to prvo ugotovitvijo odlična dikcija zahtevnih (tujih) jezikov. Prav tako je morda v tem trenutku težavnost programa samega presegla ansambel, ali pa ga morda našla malce manj pripravljenega, indisponiranega? Verjetno si bo ansambel Eovsem na jasnem z vsem navedenim šele po letošnji lanski. Dirigentu in ansamblu v prid pa je bila tokratna programska ubranost koncerta. Kajti ob navidezni razprše-nosti-amorfnosti predstavljene glasbe kar sedemnajstih skladateljev in vsega njih kar dvajsetih zborovskih del, pretežno 20. stoletja (razen uvodnih dveh skladb), so bila dela predstavljena v kar nekaj sklopih-poglavjih tematike ali avtorjev, ki so jim dela pripadala. Po eni strani so bili poudarjeni nordijski skladatelji, po drugi pa spet najrazličnejše obdelave ljudskih pesmi: od naše do kar najmanj znane tuje. Glasba APZ-ja je tokrat pela v svojem prvotnem-zabavnem in njenem nadaljevanem resnem - umetnem žanru. Povezovalka Alenka Bole - Vrabec ji je znala s tenkočutnimi programskimi dodatki še kaj dodati. Pa tudi zbor sam se je tokrat povsem profesionalno potrudil v organizaciji koncerta, saj smo dobili v roke programski list s prevodi vseh v številnih tujih jezikih zapete pesmi. • F. K. Iztekel se je sedmi Groharjev teden SOŽITJE NARAVE IN LJUDI Sorica, 26. junija - V soboto so s svečano otvoritvijo slikarske razstave zaključili delo slikarske delavnice. Razstavljena dela petih umetnikov so naprodaj, denar od prodanih slik pa bo namenjen obnovi Groharjeve hiše. Sedaj že tradicionalni Groharjev teden, ki ga vsako leto organizira Prosvetno društvo Sorica, se je začel preteklo nedeljo z glasbeno prireditvijo. Namen Groharjevega tedna pa je spodbuditi kulturno življenje v kraju, povezati ljudi in ne nazadnje s pestro ponudbo in dejstvom, da je bil tu doma slavni umetnik Ivan Grohar, privabiti obiskovalce od drugod. Prav takšen je bil tudi namen likovne kolonije. Umetniki so na povabilo Mira K a carja, tamkajšnjega učitelja, slikarja, glasbenika in poleg Jožice Kačar glavnega organizatorja, prišli iz vse Slovenije. "Pozivam vse tiste, ki imajo denar in afiniteto do slikarstva, da kupijo razstavljene slike in tako prispevajo k temu, da bodo že v prihodnjem letu odprta vrata Groharjeve hiše," je ob otvoritvi razstave dejal novi škofjeloški župan Igor Draksler, in pri tem izrazi] svoje prepričanje, da bo razstava prihodnje likovne delavnice že v novih prostorih. Da se bo zavzel za čira hitrejšo izvedbo projekta, je obljubil tudi predsednik občinskega izvršnega sveta Vincencij Demšar, ki se je obenem tudi javno zahvalil domačinom, predvsem pa zakoncema Kačar za požrtvovalno delo pn organizaciji vseh soriških prireditev. Lučka Falk iz Maribora, Jože jevi Sorici, na očem vsem, ki so Kotar iz Novega mesta, Jure jih hoteli videti, na voljo vsem, Chilar in Vlado Prelc iz Portoroža ter domačin Miro Kačar so pet dni ustvarjali v Grohar- Danes prvi koncert letošnjega festivala Groblje 94 KONCERTI GROBLJE SO DOGODEK ki so hoteli kaj povprašati. Predvsem najmlajšim. "Prvič sem tukaj in prav vse je naredilo name velik vtis. Od ljudi, do pokrajine," je na otvoritvi razstave povedala Lučka Falk: "Vsi ljudje živijo za kraj, otroci so nas opazovali pri delu. Izkoristili smo čudovito naravo, motivi so enkratni. In ljudje. Odprtost prav fotovo vpliva nanje. Ves čas, ar sem tu, nisem srečala niti enega neprijaznega obraza. Ni mi žal, da sem prišla. S kolegi smo izmenjali izkušnje, živl- Z nastopom Komornega orkestra Domžale Kamnik se spet odpirajo vrata baročne cerkvice v Grobljah. Na prvem koncertu že štiriindvajsetega poletnega festivala komorne glasbe bosta z jenjske poglede in se' imeli orkestrom, ki ga vodi dirigent Aleksander Spasič, nastopila Slavko iep0." Arnold s trobento in violončelist Damir Hamidulov. Festival bo potekal od konca junija do 20. septembra, in prinaša sedem koncertov- štirje instrumentalni, en zobrovski, en vokalno -instrumentalni in en solopevski recital. Na današnjem bodo izvajali dela Elgarja, Čajkovskega, krstno izvedbo Ramovševe skladbe in Rauberja. Naslednji v prvem delu festivala bo koncert madžarskega Komornega orkestra Mendelssohn Strings. Kot solist bo nastopil francoski violončelist Xavier Gagnepain, na sporedu pa bo glasba Havdna in Mozarta. V juliju bodo Groblje Cstile še Domžalski komorni orkester, ki bo pod vodstvom Karla skovca nastopil z deli Gallusa, Regerja, Hrušovskega, Poulenca in Kogoja. Zadnji koncert v prvem delu festivala pa bo 19. julija, ko bodo nastopili violinist Igor Ozim, violinistka Christiane Hutcap iz Nemčije in pianist Aci Bertoncelj z deli Vitahja, Debussvja, Terzakisa, Milhauda in praizvedbo Petričevega dela. Koncert bo potekal v sodelovanju s festivalom Neues Musikforum Viktring - Vetrinje iz sosednje Avstrije. V drugi del festivala se bo odvijal septembra. Takrat bosta z Mozartom in Schubertom najprej nastopila Brucknerjev godalni kvartet in pianist Erik Šuler. Teden zatem je na sporedu koncert izraelske mezzosopranistke Margit Tomnik in pianista Marjana Fajdige, kot zadnji pa 20. septembra nastopajo Slovenski madrigalisti in ponovno Komorni orkester Mendelssohn Stings. Dirigiral «bo Janez Bole, na programu pa sta ob Gregorijanskem koralu še Palestrina in Haydn. Festival že tretje leto organizira družba Gallus Carniolus, sredstva za letošnji bogat in kakovosten program pa delno zagotavljata Ministrstvo za kulturo in občina Domžale ter sponzorji. Kot ie na novinarski konferenci pred začetkom festivala povedal predsednik domžalskega izvršnega sveta, pa takšen vrhunski kulturni dogodek prav gotovo zvišuje tudi podjetniški nivo v Domžalah. "Prireditev je najvišjega občinskega pomena in jo kot tako tudi podpiramo. Kar polovico sredstev, milijon tolarjev, namenjamo nakupu vstopnic, ki jih bomo razdelili dijakom, študentom in profesorjem glasbenih šol. Upam, da bo tako tudi v prihodnje. Da bi bil to projekt, za katerega podporo se ne bi bilo treba dogovarjati vsako leto posebej. Kajti koncerti Groblje so tako promocija Domžal kot celotne Slovenije." Kot dodaja direktor družbe Gallus Carniolus, na koncerte v Groblje prihajajo ljudje iz vse Slovenije, pa tudi iz Italije in Avstrije, ko gre za najbolj zanimive koncerte. Več kot polovica občinstva pa prihaja iz Ljubljane. Cena vstopnice za koncert je letos 1214 tolarjev, naprodaj pa so vljubljanskem Golfturistu, v Knjižnici Domžale in na ZKO Kamnik. Torkovi koncerti se začenjajo ob 20. uri. • M.A. Jure Cihlar pravi, da so je pokrajina v okolici Škofje Loke nekaj prav posebnega in zato ni čudno, da prav od tod prihaja toliko znanih umetnikov. "Nekaj je tu in prav je, da se goji naprej. Najboljša spodbuda za otroke pa je, če vidijo slikarje pri delu. In tudi sam uživam, ko grem ven. Narava je tako lepa in v naravi je vse. Zato vedno vedno slikam krajino. Prvega pogleda ob prihodu sem gor ne bom pozabil: zidani kozolci, hiše, globeli, posejane naokrog in panorama, ki se odpre ob pnhodu v Sorico. Poleg tega svoje znanje rad posredujem naprej. Ni naključje, da se je tu rodil genij. Ob takšnih naravnih pogojih, spodbudah in mentorjih se bo prav gotovo še kakšen." Jože Kotar ob pravi, da se ves čas svojega dela in bivanja v Sorici ni mogel znebiti občutka, da je Ivan Grohar prisoten vsepovsod. "In zato sem v srcu čutil odgovornost do tega velikega slikarja. Slika macesnov je posvečena prav njemu." Sicer pa pravi, da ga je pretresla lepota panorame, ki se odpira ob prihodu v Sorico. "Še nikoli nisem delal tako visoko," pravi. "Strma pobočja in močni gozdovi so naredili velik vtis name. Predvsem pa me je presenetilo, ko so mi rekli, da so Gorenjci skopi ljudje. S tem nikakor ne strinjam. Izredno prijazni in odprti so tukaj vsi, do zadnjega. Tokrat sem prvič tu, zadnjič pa prav gotovo ne. " Tudi Vlado Prelc je najprej poudaril, da je bil presenečen m vesel zares toplega sprejema domačinov. "Motivi tu so čudoviti. Nekaj tistega, kar smo doživeli, smo spravili na platno, ostalo bomo nosili v srcu. Mi,ki prihajamo iz industrijskega okolja, čutimo, kako človeško toplo je tod okoli. Prepričan sem, da bo od tu že jutri prišel še kakšen Kačar, novi Grohar. Vesel sem, da lahko na svoj način sodelujemo pri obnavljanju Groharjeve hiše." Miro Kačar, organizator in udeleženec prireditve, pa pra; vi, da je tudi tokrat v Sorici prav tako, kot je vedno. "Zame je to ena od stotin prireditev, ki smo jih skupaj organizirali. Pri nas je zmeraj prijetno in vse na svojec mestu. Le ljudje, ki prihajajo, se menjajo. Sicer pa se zadnja leta na področju slikarstva ukvarjam izključno s figurali-ko v naravi. Letos bom zaključil ciklus, v katerem bom poslikal vse običaje na vasi. Marsičesa ni več, iztrgati moram iz spomina, a ta je še zelo živ. S skupino, ki je letos prišla v Sorico, pa sodeljujem že tri leta. Sami realisti so, umetniki, ki grejo radi med ljudi, lu domačini so jih radi gledali. V Sorici je bilo čutiti, da se nekaj dogaja. Prav to smo hoteli Sicer pa likovna delavnica ostaja v Sorici tudi v prihodnjih letih. Vanjo želimo vključi' ti čimveč ljudi. Ne le slikarjev, tudi otrok, ki se bodo tako lahko kaj naučili, in morda tudi turiste." • M. Ahačič Z GLASOVTM KUPONOM BREZPLAČNO PIVO DISKOTEKA PRIMADONA OD NEDELJE DO ČETRTKA od 17. do 2. ore petek in soboto od 17. do 4. ure 2. julija GOST VEČERA JURE KOŠIR Pred premiero modno gledališkega dogodka KRALJ RIBIČ IN KELTI "Stari dokumenti pravijo, da naše korenine segajo do Keltov' Ljubljana, 23. junija - Ne ravno običajna tiskovna ali t. 1 "tortna" konferenca pred premiero modno gledališkega performansa Kralj ribič, ki se bo dogajal 30. junija v Slovenskem mladinskem gledališču, se je tudi odvijala v ne ravno običajnem ambientu lokala Trubar v Ljubljani. Avtoric' projekta sta Meta Bizjan in Irena Mrhar, ki nastopata p0" imenom One Fiction Factorv, sodeluje pa seveda še cela vr«ta igralcev oziroma manekenov, glasbenikov, in scenografa^ Posebej je potrebno omeniti Marka Derganca, ki tokra' nastopa v vlogi režiserja in tekstopisca. Zgodbica sama Črpa snov iz predkrščanske dobe oziroma iz poganskega izročila.0 svetem gralu, ki je povezan z menjavo letnih časov, smrtjo i" ponovnim rojstvom, krščanstvo pa ga omenja kot kehh, v katerega se je stekala kri križanega Kristusa. Avtorici pravit3-da je njuna zgodbica nekje med legendo o kralju Arturju fj) starimi irskimi pripovedkami o junaku Cuchulainnu in vrtečih sd gradovih ter pesnitvijo Parzival VVolframa von Eschenbacb3 Vzporedno s tem pa sta v starih slovenskih pripovedkah J" običajih odkrili veliko podobnosti med staroslovenskimi '{! keltskimi običaji, zlasti na območjih, ki so jih naseljeval' Veneti, iz katerih naj bi se razvila cela populacija Keltov. Trend Keltov je danes izredno popularne, tako sta tudi avtorici svoj* oblačila oblikovali in predvsem poslikali s starimi magičnu11! simboli - keltskimi runami, s čimer sta skušali duha preteklost' prenesti v sedanjost. Marko Derganc je dejal, da ne bo šlo ^ čisto modno revijo, temveč za pnkaz več elementov od oblef' gibov, plesa itd. Gre za to, da se kostumi prikažejo v razni" akcijah - npr. kako deluje kilt na moškem, ki dela razmnoŽk?' Režiser je skratka obljubil, da bo poskrbel za zabavo i" presenečenja. In ob koncu še pojansilo, zakaj se je tokratn* tiskovna konferenca imenovala "tortna": vsi udeleženci s° dobili košček torte, enega pa so prihranili in ga vrgli tfv Ljubljanico kot darilo Ljubljani, ki praznuje 850-letnico. • Gradnik Potujoča razstava starih in malo manj starih vozil Nekateri so še danes lepotci V Adergasu pri samostanu Velesovo se je v soboto dopoldne ustavila karavana starih in malo manj starih vozil. Adergas, 27. junija - Prireditev, ki so se je med drugim udeležili judi predsednik občinske skupščine Vitomir Gros, predsednik J» občine Kranj Peter Orehar in podpredsednik IS Ferdo Kauter, je bila zanimiva zaradi več razlogov. Predvsem je bila v° potujoča razstava starih in malo manj starih vozil, ki je sicer prv^trta ^° vrst''na Gorenjskem pa je bila v soboto in nedeljo pod naslovom Slovenija clas-sic marathon 1994 je Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil iz Ljubljane, v njem je Veljko Celarc, direktor programa Piroterm, s Piroter-mom pa v KS Velesovo, ker imajo svoje prostore v Cešn-jevku, dobro sodelujejo. Da je temu res tako, potrjuje nenazadnje tudi prispevek, ki so ga v KS za organizacijo prireditve dobili, da bodo asfaltirali parkirišče. Nepomemben pa nenazadnje tudi ni razlog, da so se prireditelji želeli ustaviti s časovno kontrolo kar v Kranju, vendar za to pri odgovornih pač ni bilo (menda ) pravega posluha. Tokrat se je kakšno uro v Adergasu zadržalo okrog 80 starih vozil. Med njimi so bili Zasedanje škofjeloške občinske skupščine po dvomesečnem premoru V občini Škofja Loka so pobelili vse črne gradnje Ponedeljkova seja občinske skupščine bo z nekaterimi svojimi presenetljivimi sklepi zagotovo prišla v anale te občine. Izvolili so novega župana in v nasprotju s strokovnimi mnenji legalizirali vse črne gradnje. Škofja Loka, 27. junija - Izvolitev novega župana pomeni pomemben preboj blokade škofjeloške občinske skupščine, Id je grozila po odhodu Petra Hawline in izjavah še nekaterih drugih občinskih delegatov, da ustavnega zakona o podaljšanju mandatov občinskim skupščinam ne priznavajo. Nestrinjanje ministrstva z nelegalizacijo ene od obravnavanih črnih gradenj pa je povzročila, da so se delegati odločili legalizirati prav vse črne gradnje v občini. zanimivo je nenazadnje, da se Je ustavila v Adergasu. Vendar jazloga ni težko spregledati. Prireditelj potujoče razstave nekateri avtomobili in motorji pravi nekdanji (in tudi še sedaj) lepotci. Najstarejši avto je bil fiat ballila 800 iz leta 1932, med motorji pa BSA iz leta 1929. Karavana, ki so ji krajani z župnikom pripravili sprejem in okrepči-lo, ogledali pa so si tudi samostan, je potem iz Ader-gasa krenila po Gorenjski in je iz sobote na nedeljo prenočila v Kranjski Gori. "Gorenjsko smo si letos izbrali zaradi zanimive in "razgibane" poti in zaradi zanimivosti. Prireditev je namreč predvsem turistična, v njej pa so letos sodelovali Italijani, Avstrijci, vozniki s Hrvaške in predvsem Slovenije. Čestitamo KS Velesovo k njihovim uspehom v zadnjem obdobju, hkrati pa smo jim hvaežni za sprejem, ki so nam ga pripravili," je povedal Veljko Celarc. • A. Žal 6- mednarodna razstava psov CACIB Kranj 1994 Kosmati lepotci iz 14 evropskih držav Niti prava pasja vročina ni vzela volje razstavljalcem, morda je bilo na njen račun le nekoliko ^anj obiskovalcev. 26. junija - Kinološko društvo Naklo je v soboto in nedeljo konalo 15-letiico delovanja društva z uspešno,,ie6> mednarodno ***»vo p80v vseh pasem/ki je bila največja doslej. Na prostoru tujskega sejma v Kranju se je v obeh dneh zbralo blizu 1400 P»ov U14 evropskih držav, prvič tudi iz Latvije. ^rv' dan >o sodniki ocenili Približno 500 lovskih in polarnih psov ter hrtov. Skupni Sobotni zmagovalec je postala Psica Anatina Prisha, beli sa-"jojed lastnice Marije Kavčič iz f orm pri Zabnici. Drugi dan se 1* predstavilo okrog 880 športnih pasem in šarplanincev. Tako *ot prvi dan so podelili plakete 2a zmagovalce posameznih pa-jernskih skupin in pokale do tretjega mesta, največji pokal Pa si ]e priboril dnevni zmagovalec lakeland terirer lastnika iz 22,e" številne nagrade - najlepša je potovanje v Španijo - so J Pnslužili vztrajni obiskovalci, P°*ebno darilo KD Naklo pa je Lakeland terier iz Italije postal nedeljski zmagovalec bil izšolan pes za mladega invalida. In da niso psi samo lepi, ampak tudi pametni in koristni, so prikazali člani društva na popoldanskih nastopih šolanih psov. Manjkal pa ni niti program za otroke, ki sta ga v nedeljo pripravila Meta in Robert iz TV- oddaje Klub klobuk. • Stojan Saje MMflfaM U UHUHAMNJf P-D. »OtPOfVTffKA a, LHMUAMA ^rmacue o naložbi certifikatov. 8 HRAM, Oosposvetaka B tal 061/ 133 40 29; SVEMA, LJubljana tal 081/ 126 62 93; Medvesek Puanlk, LJubUana teL 061/ 140 30 10" Gospodarski forum, LJubljana teL 081/ 126 80 01; Consulting Koper teL 066/ 61 690, 67 272, 87 273; ABE Marketing, Trbov^e teL 0601/ 24 066, 27 333; Odvetnik Logar, Ljutomer teL 069/ 83 116 Če že kar običajnih oporekanj in prepričevanj o tem, kaj je bilo in kaj ne, ob sprejemu zapisnika (tokrat je bila dilema o tem, ali popraviti zapis o glasovanju v zapisniku, ki pa ni bil sprejet!) sploh ne štejemo, je bilo kar precej časa potrebno za to, kako naj bi odhod dosedanjega župana Petra Hawline pravnoformalno opredelili. Tolmačenja statutarno-pravne komisije te skupščine, da je mogoče izjave in konkretno ravnanje Petra Hawline razumeti* kot odstop, ki naj ga skupščina vzame na znanje, večina delegatov ni sprejela, zato so "skrpali" prav sala-monski sklep: "Skupščina ugotavlja, da se Peter Hawlina, delegat in predsednik skupščine odpoveduje podaljšanju mandata kot delegat te skupščine in s tem posredno tudi funkciji predsednika skupščine." Ce so bih s tem zagotovo pravno zelo luknjičavim sklepom še zelo prizanesljivi do Petra Hawline, je bilo v razpravah o njegovem "poročilu" izrečenih veliko kritik na njegov račun in le malo besed v njegov bran. Najostrejši je bil predsednik izvršnega sveta Vin-cencij Demšar, ki ga je dosedanji župan v poročilu najhuje obtožil (za laži, diktaturo, zlorabe..), Češ da gre za mnoge izmišljotine, na koncu pa vzkliknil: "Bog z gospodom Hawli-no!" O tem "poročilu" delegati niso glasovah. Na tajnih volitvah so z 25 glasovi od 48 ((Ive glasovnici sta bili neveljavni) za novega predsednika občinske skupščine izvolili Igorja Drak-slena. Za škofjeloški prostor pa je bila vehko pomembnejša druga točka dnevnega reda: predlog odloka o ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora, ah po domače, odlok o črnih gradnjah. Od skupno 176 ugotovljenih in obravnavanih črnih gradenj - 140 so jih prijavili sami črnograditelji (veČina je plačala tudi predpisani depozit), 36 pa so jih ugotovile inšpekcijske službe oz. urbanistične službe, ko so investitorji zaprosili za izdajo dovoljenj - so za 114 nedovoljenih posegov v prostor predlagali, da se legalizirajo brez posebnih pogojev, za 47 posegov naj bi bila izdaja dovoljenj pogojevana z nekaterimi prila- Soditvami objektov (spremem-a naklona strešin, zamenjava kritine, posaditev zelenih pregrad ter pri vseh ureditev kana- lizacije) in za 16 objektov, ki naj se naj ne bi legalizirali, kar z drugimi besedami pomeni, da bi se morah slej ali prej porušiti oz. odstraniti. Priložih so tudi mnenje ministrstva za okolje in prostor, ki se s takimi predlogi (strokovne osnove jeiz delal PA Prostor, d.o.o., Ljubljana) strinja, drugačnega mnenja, kot je v {>redlogu odloka predvideno je e v primeru stanovanjske hiše na Kamnitniku, ki naj bi se tudi legalizirala, v urbanističnih službah občine pa so ostro proti temu. Ko je glasovanje pokazalo (za predlog da se hiša ne legalizira so glasovali le 3 delegati, 11 se jih je vzdržalo, 29 pa je bilo proti), da so delegati naklonjeni legalizaciji, je predsednik izvršnega sveta po posvetu z nekaterimi prisotnimi člani predlagal kar legalizacijo vseh nezakonitih posegov, kar je bilo nato s prepričljivo večino (24 za, 2 proti in 16 vzdržanih) tudi sprejeto. Če zanemarimo dejstvo, da je bilo za oblikovanje predloga potrebno polletno delo mnogih služb ob nemajhnih stroških (samo za strokovne osnove so plačali 3,8 milijona tolarjev!) je to zagotovo vsem, ki se v Škofji Loki ukvarjajo z urejanjem prostora, krepka klofuta, ki ne bi smela ostati brez posledic. Na vprašanje, ali ni odločitev za legalizacijo vseh črnih gradenj posledica cenenega populizma in demagogije motivirane z bUžajočmu se volitvami, je novi lupan (gor Drakster po seji to komentar* al' "Nad tem sklepom sem bit žalostno presenečen, saj sem pričakoval, da bo strokoven predlog podprt S tako odločitvijo smo podprti neza* konje, balkanizem pri rabi prostora, razumem pa jo kot izmikanje odgovornosti skupščine. Zagotovo imajo bližajoče volitve pri tem svoj vtdiv, treba pa je ugotoviti, da sta obe strmu kar tekma-vali za to, da bi črne gradnje v celoti "posivili". Po reakcijah prisotnih urbanistov bi dejal, da bomo težko dočakali, da bi d še pripravili kakšen strokovno utemeljeni Dodajmo še, da so delegati brez pripomb sprejeli predlog za podelitev občinskih priznanj in sprejeli mformacijo o plinifikaciji. • S. Zargi Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posogov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uracmi list RS, št. 26/90) in 163. člena statuta občine Radovljica (Uradni Vestnik Gorenjske, št. 20/83,3/86,15/86,9/90, Uradni list RS, št. 23/91, 26/91, 31/93) je Izvršni svet Skupščine občine Radovljica na 126. seji dne 20. junija 1994 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb Pravilnika zazidalnega načrta Poddobrava v Bagunjah I. Sprememba Pravilnika zazidalnega načrta Poddobrava v Begunjah se javno razgrne. II. Dokument bo javno razgrnjen v prostorih KS Begunje in v Avli Skupščine občine Radovljica v času od 28. 6. do 28. 7. 1994. III. Zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo bo v prostorih KS Begunje dne 26. 7.1994 ob 18. uri organiziral javno obravnavo razgrnjenega dokumenta. IV. Vsi zainteresirani lahko do poteka roka javne razgrnitve dajo pisne pripombe na razgrnjeni dokument in to v knjigi pripomb na mestih javne razgrnitve ali neposredno na Zavodu za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo. Pojasnila k razgrnjenemu dokumentu dajejo strokovni delavci Zavoda. Št 352-6/94 Predsednik IS: Datum: 27. 6.1994 Jože Resman, I. r. ŽIVILA KRANJ trgovina In gostinstvo NAGRAJENCI NAGRADNEGA ŽREBANJA PODJETJA -ŽIVILA" KRANJ z dne 26.6.1994 IZ AKCUE "UGODNI JUNIJSKI NAKUPI" 1. NAGRADA TV SPREJEMNIK VIDA KOK Tupaliče 70, Preddvor 2. NAGRADA PRALNI STROJ ŠTEFAN MEŽAN Grajska 48, Bled 3. NAGRADA GORSKO KOLO VERA KRIŽAJ Cadovije 25, Golnik 4. NAGRADA SESALEC PAVEL SAJE Gorjančeva 17, Ljubljana 5. NAGRADA GLASBENI STOLP ANTON ZALOKAR Podnom 3, Zg. Gorje NAGRAJENCI od številk 6 do 100, katari nr«imflio PRAKTIČNE NAGRADE, so naslednji: PAVLA KAJNIH Gorenjskega odreda 10 KRANJ ŠTEFKA OBERMAJER Žirovnica 106 ŽIROVNICA TANJA ČESEN Maroltova 16 LJUBLJANA SLAVKA ČUK Rešerva 9 KRANJ DRAGICA ŠTIRN Predoslje 70 KRANJ JOŽICA FLANDER Mladinska 13 b BLED BAJRAMA ŠARIČ Gorenjska 33 RADOVLJICA MARUA HRAST Cankarjeva 4 RADOVLJICA ZORICA ŠTIRN Trg Pre&emove brigade 7 KRANJ LUČKA NOČ Za Pecovco 14 BLED MARINKA JAGODIC Stiska vas 10 CERKLJE SREČKO MATOVIČ Frankovo naselje 67 ŠKOFJA LOKA MAJDA PERKO Sajevčevo naselje 3 ŠENČUR TONČKA ČRETNIK Zgornji Brnik 108 CERKLJE JANA KOROŠEC Spodnje Gorje 151 b ZG. GORJE TATJANA SEVER Gosposvetska 15 KRANJ CVETA MIKOUČ Voklo 102 ŠENČUR ZDENKA JANEŽIČ* Šoriijeva 10 KRANJ VELJKO JANJIČ Zlato polje 3 a KRANJ BRANE PAVLIN Breg 15 ŽIROVNICA DUŠAN HVASTI Planina 74 KRANJ AVGUST HORVAT J. Platiše 3 KRANJ IRENA TOR KAR Krožna ul. 7a KRANJ STANE PREŠA Vrečkova 3 KRANJ SONJA ŠKERJANEC Zg. Duplje 48 DUPLJE MANICA MACUH Finžgarjeva 14 LESCE FRANC POLK S. Gregorčiča 37 RADOVLJICA TOMAŽ ZAVRŠNIK Dražgoška 3 KRANJ MARINKA MAJSTOROVIČ Britof 323 KRANJ VANDA DRAKSLER Jezerska 89 KRANJ MARIJA LOGAR Milje 33 VISOKO SLAVKO SVETAK Brezovica pri Lj. LJUBLJANA ANICA JAKOMINI Stlasnvjeva 10 KAMNIK LEON KLANJŠEK Mlekarska 5 KRANJ LILIJ ANA LEŠ Zapuže 32 BEGUNJE ANGELCA ŽiVANOVIČ Triglavska 4 RADOVLJICA MOJCA NOČ Tomšičeva 58 JESENICE MAMBA Ljubljanksa 13 BLED NINA POUANEC Selska 5 BLED MARIJA ROBLEK Bašelj 25 PREDDVOR SLAVKO TROHA Puharjeva 7 KRANJ ANICA STRNAD Ručigajeva 8 KRANJ JULIJANA SMODEJ J. Puclja 1 KRANJ VELINKA BRUUC Trg Prešernove nagrade KRANJ GORDANA DVANAJŠČAK J. Puclja 7 KRANJ DARJA BERRA J. Platiše 7 KRANJ SONJA GOVEKAR Sr. Bela 49 PREDDVOR JELKA JUGOVIC Vide Šinkovce ve 1 KRANJ ŠULER TILKA Trboje 39 KRANJ MAJDA BRANDT Marezlge 56 MAREZ1GE MARTA ŽLEBIR Krvavška 18 CERKLJE POLONA CEHNER Retljeva 8 KRANJ TONČKA ČIMŽAR Britos 341 KRANJ OLGA OGRIS Adergas 47 CERKLJE MILAN ROBIČ Kajuhova 2 RADOVLJICA MARINKA POGAČNIK Kebetova 25 KRANJ TEA OSTERMAN Šiškovo naselje 30 KRANJ MARKO SITAR Zlato polje 14 KRANJ DUŠAN ERŽEN Koroška c. 17 KRANJ BRIGiTA LUKANC Lancovo 50 a RADOVLJICA NATAŠA LIPAR Orehovlje 28 KRANJ MARIJA PIRC Zg. Brntik 56 CERKLJE SABINA VIDIČ Polje 7 BLED IRENA MOHORIČ Zalog 44 CERKLJE MARJETA ŽABRL Kropa 3 b KROPA ALENKA KRNC Kropa 3a KROPA ANTON MARTINJAK Dvorje 78 CERKLJE MAJA MARTINJAK Dvorje 78 CERKLJE ŠTEFANIJA JELER Zg. Brnik 2 CERKLJE FRANCI ŠKOONIK Tupaliče 52 PREEDVOR TADEJA TONEJC Sp. Otok 22 RADOVLJICA ANI ERZAR Stara cesta 32 CERKLJE MAJA MIKLAVČIČ Trg Rivoli 7 KARNJ RENATA ROGELJ Brttof 210 KRANJ MARUA STENOVEC Ivana Hribarja 22 CERKLJE MARUA ŠKARJANEC Draga Brezarja 40 KRANJ IDA SLENC Zg. Bmik 42 CERKLJE JANA POGAČNIK Nemilje 11 ZG. BESNICA MARTIN LAMPE Sp. Bmlk 19 CERKLJE EVELINA KARUN Zg. Bmik 78 CERKLJE IVANKA DOLINŠEK Breg ob Kokri 20 PREDDVOR ZVONE CUPAR Cankarjeva 48 RADOVUICA FRANC ROTAR Šercerjeva 9 RADOVLJICA LUČKA LUČOVNIK T. Dežmana KRANJ ERNA BURA Partizanska 10 g KRANJ DIANA PRIMOŽIČ Tavčarjeva 1 KRANJ TADEJA STRUPI Sp. Bmlk 43 CERKLJE FRANCKA GRAŠIČ Strahlnj 68 NAKLO ANA MEDIC Krakovo 16 NAKLO JOŽE VRHOVNIK Bistrica 18 DUPLJE MOJCA SlFRER V. Rejca 3 KRANJ FRANC JEGLIČ Zg. Duplje 85 DUPLJE BEATA OZMEC Jaka Platiše 3 KRANJ DUŠAN GODNIČ Koroška 16 KRANJ ŽIVKO BRKIČ Bakovnik 5 c KAMNIK NAGRAJENCI IZ AKCIJE "KRAS SEŽANA" Izžrebane so bile naslednje številke: 1. A 002278, 2. A 002586, 3. A 002321, 4. A 002119, 5. A 002132, 6. A 002257 7. No. 004937, 8. No. 000826, 9. No. 000076,10. No. 001830 NAGRAJENCI IZ OBEH AKCU DOBIJO NAGRADE V ŽIVILA NAKUPOVALNEM CENTRU NA DRULOVKI do 6. julija 1994. VSEM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO! SALON POHIŠTVA TITOV TRG 7, ŠKOFJA LOKA TEL.: 064-623-276 VAS PRIČAKUJE Z ENKRATMMI AKCIJSKIMI CENAMI M ZAMUDITE PRim/MSTI! (mmmmmiGLAB KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA šolska 6 64220 Škofja Loka na podlagi statutarnega sklepa in sklepa Sveta knjižnice objavlja razpis za imenovanje RAVNATELJA KNJIŽNICE Za ravnatelja knjižnice je lahko imenovana oseba, ki se prijavi na javni razpis in poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje se naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo knjižničarske, druge humanistične, pravne, ekonomske ali organizacijske smeri, - tri leta (za visoko) ali pet iet (za višjo izobrazbo) delovnih izkušenj. Mandat ravnatelja traja 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti pisemski ovojnici z oznako "za razpisno komisijo'' na naslov Knjižnica Ivana Tavčarja, Šolska 6, 64220 Škofja Loka. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. Včeraj, danes Jutri Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki ho jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba. Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo na Kranjskem 34. 36 bencinskih servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Dva sta na Voklem, dva na Hruški. Eden na Jesenicah, in v Kranju. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antifriz. Ponudili Vam bomo olje Proton. Petrol je slovenska najina družba, ki skrbi tudi za to, da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi na Kranjskem. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Kranju, na Bledu in v Medvodah. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja. Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri. PETROL Slovenska naftna družba GOSPODARSTVO UREJA: MARUA VOLČJAK Minister Kračun med gorenjskimi direktorji v klubu Dvor Sloveniji je usojen uspeh Majsko poročilo vsebuje zelo ugodne ocene in letos lahko pričakujemo vsaj 4-odstotn gospodarsko rast. Na gospodarstvo rast pri nas kažejo tudi investicije v osnovna sredstva, ki so bile lani velje za 13 odstotkov, letos pa so realno višje za 14 odstotkov. Investirajo predvsem manjša Preddvor, 23. junija - Gorenjski direktorji so v klub Dvor tokrat gostili ministra za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorina Kračuna, ki je predstavil aktualne gospodarske probleme in dileme, iz prve roke pa smo lahko slišali, kakšne ocene vsebuje letošnja t.i. majska analiza, ki jo bo vlada Predvidoma obravnavala ta teden. Najbolj slikovito jih ie '"^'et^\ zadnjem času tudi strnil voditelj pogovora Emil Milan Pintar, ki je dejal, da je nekatera velika. Slovenija postaja tudi močan uvoznik kapitala, počasi postajamo zanimivi z naložbe. Kapital prihaja v državo, ne da bi se Slovenija dodatno zadolžila, zlasti v obliki majhnih investicij, verjetno pa tudi zaradi zadolževanja naših podjetij v tujini, kar kaže, da je zaupanje v svetu vse večje. Sloveniji kot vse kaže usojen uspeh. Vlada bo verjetno še ta teden obravnaval t.i. majsko analizo, « jo vsako leto pripravi njen Zavod za makroekonomske analize in razvoj. Predstavljala bo uvod v pripravo proračunskega memoranduma za prihodnje leto, saj vsebuje ocene, kaj lahko pričakujemo do konca letošnjega leta. 4-odstotna gospodarska rast Najpomembnejša je ugotovitev, da letos lahko pričakujemo 4-odstotno gospodarsko rast, tako v industriji kot v drugih dejavnostih, kar je na spodnji meji realnih pričakovanj, saj denimo mednarodni denarni sklad pričakuje 5- odstotno, je deJal dr. Kračun. Napoved je utemeljena s podatki za letošnjih prvih pet mesecec, ko je bila mdustrijska proizvodnja v primerjavi z enakim lanskim razdobjem realno višja za 6 odstotkov. Tako visokega odstotka v drugih polovici letošnjega leta ni več moč pričakovati, SaJ bo zaradi rasti v drugi polovici lanskega leta primerjalna osnova višja. . Transformacijska depresija se le končala, negativnih elemen-,ov. 1> bistveno manj, navsezadnje se je tudi na Poljskem 0 *e pokazalo in tudi tam rast ni bila milni mehurček, je dejal dr. Kračun. Zelo pomembna pa Je za slovensko gospodarstvo seveda tudi ocena konjukture v svetu, pomembno je, da letos v Evropi pričakujejo gospodarsko rast. Pri tečaju ne pričakujem večjih sprememb, vsekakor pa bo Banka Slovenije branila tolar. Plače pa naj bi bile letos realno višje za 3 odstotke, kar je možno glede na gospodarsko rast. Analitiki napovedujejo, da bo letošnja gospodarska rast 4-odstotna; v industriji 5-odstotna, v kmetijstvu 1,6-odstotno in v storitvah 3,7-odstotna. Kaj napraviti z inflacijo Ob 16-odstotni inflaciji se zastavlja vprašanje, ali se ji splača odločno zoperstaviti in ustvariti pogoje za evropsko raven inflacije v prihodnjem letu ali pa nadaljevati z dosedanjim zniževanjem inflacije. Nekateri teoretiki pravijo, da je inflacijjo lažje spraviti na 20 odstotkov kot pa na nižjo. Ameriški ekonomist dr Sachs, ki te dni obiskal Slovenijo, pa priporoča boj proti tej inflaciji, s pomočjo fiksnega tečaja in s strogo dohodkovno in cenovno politiko, kar bi prineslo padec obrestnih mer. Priporoča torej nekoliko odločnejši obračun z inflacijo, kar spominja na Mar-kovičev program. Podobne nas-dal tudi drugih Plače so delovale kot starter Gorenjski direktorji so ministru Kračunu zastavili kopico zanimivih vprašanj. Direktor leske Gorenjke Matjaž Grnaj-uar je spomnil, da so gorenjski direktorji zagovorniki dobrih plač, ki so kot vse kaže delovale kot generator razvoja. Minister Kračun se je strinjal, da so verjetno prispevale k f>reobratu, vendar pa delujejo e kot starter gospodarske rasti, takšen recept pa je v Sloveniji zaradi majhnega trg omejen, saj bi previsoke plače zmanjšale našo konkurenčno sposobnost v izvozu. Direktor Gorenjke je opozoril, da je bila živilsko predelovalna industrija pozabljena, saj ima zaradi zaščite kmetijst- kupnine podjetjem vsaj v obliki ugodnih posojil. Minister Kračun je dejal, da se kupnina mora vrniti gospodarstvu v obliki ugodnih posojil, predvsem za prestrukturiranje in izvozno proizvodnjo. Želja iz drugih sfer je seveda veliko. Glede Piskernikovega opozorila o slabi davčni politiki, ki se kaže tudi v tem, da imajo v zasebnem sektorju dnevnice kar 13-odstotni delež plač, v družbenem pa le 2-odstotnega, pa je minister Kračun dejal, da smo dolga leta poznali le kontrolo SDK, nimamo pa še učinkovite davčne službe, ki bi odpravljala napake. Odnosi z Makedonijo, Italijo Kaj lahko pričakujemo v odnosih z Makedonijo, je zani malo direktorja Iskre Otoče Franca šifkoviča. Slovenski iz voz v Makedonijo znaša približno 200 milijonov dolarjev, uvoz pa 100 milijonov dolarjev, zato imajo Makedonski v trgovanju s Slovenijo 100 milijonov dolarjev primanjkljaja, njihov celotni primanjkjaj pa znaša približno 200 milijonov dolarjev. Makedonci trdijo, da tega ne morejo več vzdržati in ne re več samo za vprašanje vina, kjer smo mi ravnali malo po svoje, je dejal dr. Kračun. Ce smo mi svoje ravnanje vsaj utemeljiti, se makedonska stran pri svojih ukrepih to niti ni potrudila in vprašanje je, ali je sporazum o Krosti trgovini sploh smiseln, lakedoncem pa smo med zadnjimi pogovori ponudili partnerstvo pri izvozu njihovega blaga prek Slovenije v Evropsko unijo in promocijo njihovega blaga, kar naj bi povečalo makedonski izvoz v Slovenijo. Kedni uvoz narašča, fcviz celo preveč se vete je vzhodnim državam, na Hrvaškem pa jih je zdaj uspelo »aj ima žaram zasciie ameujsi-inflacijo povsem zbiti, seveda va trikrat dražje surovine kot na pa je vprašanje, koliko časa bo »vetovnem trgu: mleko je den-tam to trajalo. *» tnkrat dražje, sladkor pa Naš pristop pri boju z infla- °vak5at, draii\ Ste *? bm P" ----W|r.w„» cijo je graderalističen, seveda kmetijskem ministru, je vprašal Statistični oodatki kažeio da pa ne kaže zanemariti drugih m"»ste,r. Kračun. Zal nimamo J« izvoz zvečal uvoz' pa možnosti, gre za dilemo, n/se lobija, ki bi uspel pnti do njega, Uy°Z Pa proti inflaciji borimo z ognjem pndemo le do državnega sekre-in mečem ali samo s penicilinom, je slikovito dejal dr. Kračun. Majska analiza sicer zavrača Sachsov nasvet, vendar pa je mikaven zaradi padca obrestnih mer, kar bi bil seveda pomemben korak naprej. zmanjšal in trgovinska bilanca je izravnana. Zanimiv je podatek, da je redni izvoz večji kar 2a 9 odstotkov, kar za 80 odstotkov pa se je zmanjšal izvoz na oplemenitenje. Temu je botroval predvsem "papirnati" izvoz surove nafte na oplemenitenje, kar zaradi novega carinskega postopka ni več "potrebno". Plačilno bilančna gibanja Potrjujejo rast gospdarstva, v državo pa prihaja celo preveč deviz, zato je vlada pred štirinajstimi dnevi z uredbo že sprejela olajšave za uvoz opreme in repromateriala. Slovenija uspeva v senci zvezdniške Češke Slovenija med reformnimi državami kaže sliko uspeha, "zvezda" pa je Češka, ki je pred nami glede privatizacije, vendar pa je tam bolj formalna kot pri nas. Naši makroeko- *7 v . , nomski rezultati so podobni Vračanje denarja tarja Valentinčiča, za kaj več bi potrebovali politično stranko ali vsaj močan lobi, je odvrnil direktor Gmajnar. Nedvomno pa si kmetijstvo s tem žaga vejo, na kateri sedi, saj Gorenj-ka uvaža mleko, naše pa gre v izvoz. Minister Kračun je še dejal, da pri prelevmamh živilsko predelovalna industrija ni povsem zamudila, seveda pa je to problem, ki sodi v kmetijsko politiko. Nekoliko boljši položaj pa se tej industriji obeta z zakonom o carinskih tarifah. Zelo prijetna novica je prišla iz Ženeve, kjer je delo zaključila delovna skupina za sprejem Slovenije v GATT. Postopek u je vlekel leto dlje, kot smo pričakovali, je dejal dr. Kračun, vendar pa si je Slovenija namesto južnoameriškega izborila evropski sistem kmetijske zaščite, kar je zelo pomembno. Zeleno luč naj bi svet prižgal med 20. in 22. julijem, nakar bo Slovenja lahko začela zbirati podpise držav, potrebuje namreč podpor dveh tretjin članic Slovenski parlament naj bi tako sporazum ratificiral do 1. oktobra letos. Vendar bo to pristop k "staremu GAT, saj bo s prihodnjim letom ta svetovna trgovinska organizacija začela delovati po novem. Za Slovenije bo potemtakem potreben nov postopek, vendar pa bo zaradi vključenosti v "stari" GATT lahko med ustanovitelji "novega". Slovenija bo kot vse kaže prva med 22 drža-H vami, kijihpostopek vključitve v GATT še Čaka. 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Mehanizmi uspeli pridobiti posel s Philipsom Boj za blagovno znamko postaja brezobziren Iskra Holding je k nemškim zastopnikom poslal odvetnike, ki jih pripovedujejo, naj nikar ne kupujejo izdelkov * Števcev pod Iskrino blagovno znamko. Upnica, 23. junija • Po lanski krizi, ko je bila približno četrtina zaposlenih brez dela, so se pod novim vodstvom odločili, da poiščejo nove dejavnosti in uspelo jih je pridobili posel za Philipsovo podjetje v Avstriji, ki bo ze letos vreden 3 milijone mark, povzpel pa se bo na 12 milijonov mark. Iskra Holding je v boju za blagovno znamko posegel po obsojanja vredni metodi, saj njegovi odvetniki prepričujejo kupce oziroma njihove zastopnike v Nemčiji, naj nikar ne kupuje izdelkov Iskre Števci in drugih Iskrinih tovarn, ki nočejo več plačevati draga licenčnine in vztrajajo, da je blagovna znamka njihova last. Podjetje Mehanizmi Lipnica je danes samostojno podjetje, ki je bilo prej 38 let vključeno v Iskro m sodelovalo predvsem z Iskrinimi tovarnami v Kranju, saj so izdelovali sestavne dele za električne števce in telefonijo. Sami pa so razvili profesionalni urni Erogram, vrsto izdelkov, s aterimi so postali dobavitelj za nekatere svetovno znane firme. 228 članski kolektiv je lani zašel v krizo, saj je zaradi recesije v svetu prišlo do izpada prevsem pri urnem Erogramu. Približno četrtina ,udi je ostala brez dela, vendar jih niso odpustili, temveč zaposlili drugod. Novo vodstvo z direktorjem Milanom Bavcem na čelu, ki je vodenje Mehanizmom prevzel pred letom dni, pa se je odločilo, da bo poiskalo nove dejavnosti. Tako je 16. maja letos že stekla proizvodnja za Philipsovo podjetje Haushaltgeraetewerk v Celovcu, s katerim so pogodbo podpisali novembra lani in proizvodnjo pognali po šestih mesecih natančno na dogovorjeni dan. Začeli so z montažo paličnega mešalnika, kasneje še dva mala gospodinjska aparata, če bosta obe strani s poslom zadovoljni, se jim nedvomno obeta nadaljnja širitev sodelovanja, saj pogodba časovno ni omejena. Posel bo še letos vreden 3 milijone mark, že prihodnje leto pa si obetajo 12 milijonov mark dodatnega prihodka. V preureditev prostorov za novo proizvodnjo pa so vložili približno 200 tisoč mark. Ne zgolj za montažo izdelkov, saj jim slovenski dobavitelji trenutno že dobavljajo sestavne dele, ki predstavljajo več kot 60 odstotkov vrednosti izdelka, iščejo pa nove dobavitelje. Za trženje skrbi Philips, saj izdelki gredo v prodajo prek njegove prodajne mreže. Četrkove tiskovne konference se je udeležil tudi Heinz Je ranko, direktor Philipsovega podjetja iz Celovca, ki je dejal, da proizvodnja v Lipnici poteka zelo dobro in da so našo tovarno izbrali med številnimi ponudniki z Madžarske, Češke in Slovenije, pri čemer edino merilo ni bila cena, temveč tudi kvaliteta, zanesljivost dobav in prilagodljivost, odločala pa je seveda tudi bližina. Če bi gledali samo na ceno, bi posel sklenilina Kitajskem, je dejal Jeranko. proizvoda, imajo pa se nekaj prikrite brezposelnosti, je dejal dr. Kračun. Direktor kranjskega Merkurja Jakob Piskermk je tudi ministru Kračunu zastavil vprašanje o vračanju privatizacijske Tnfl • «■ L. lil Srn ^ podVc^ju re"alne7a iz privitizacijske kupnine inflacija bo niZja kot lani sektorja pa Smo pred Čehi, ki so direktor kraniskeea Merkui Proračun ie izravnan, priča- lani zabeležili padec domače kujemo le 1-odstotni pri- bruto proizvoda, imajo pa rnanjkljaj, kar prav tako kaže na zdravo gospodarsko rast. Jnflacija bo letos nižja od »anske 22- odstotne, računamo na 16-odstotno rast maloprodajnih cen, pričakujemo pa lahko, da bo tečaj tolarja ostal stabilen dalj časa, je dejal dr. Kračun. Pritiski na cene prihajajo iz nemenjalnega sektorja gospodarstva, zlasti iz elektrogospodarstva, jPTT in kmetijstva, kjer »ahko pričakujemo veliki politične pritiske na podražitve. Naftni derivati pa se bodo podražili le v primeru povečanja svetovnih cen nafte Vlada je na zadnji seji sprejela uredbo o dumplnškem in subvencioniranem uvozu, ki temelji na priporočilih GATT in EV. Z njo je urejen postopek, ki ga lahko sproži podjetje, določeni pa so seveda tudi ukrepi, ki jih sprejme vlada. Do Jostopka lahko pride, če je ena nižja od normalne v državi, od oder je bilo blago uvoženo. Če je ni moč določiti, se vzajemo cene v drugih drŽavah, lahko tudi stroški in tako se ugotovi stopnja dumpinga oziroma subvencije Urad za varstvo konkurence pri vladi sproži postopek, začasna antidumptnška dajatev ali kompenzacija lahko traja Štiri oziroma devet mesecev, trajna pa pet let. Poslej torej ne bodo več potrebni splošni ukrepi, temveč bo moč zelo natančno določiti izdelek tn proti njemu sprožiti postopek. Uredba bo osnova zaščitne politike v času zniževanja carin. Neprijeten problem pa so odnosi z Italijo, ki nam postavlja resne ovire pri vključevanju v EU, kar pa ima že odmeve po Evropi, in zanimivo je, da so nam bolj naklonjeni postali Francozi, ki ne marajo takšne politike, je dejal minister Kračun. Prepričan pa je, da naša pot v EU ne bo gladka, čeprav smo ji o reformnih dosežkih najbližji. Vsekakor bi bilo smiselno sporazum o prosti trgovini doseči s Švico, saj Efta nima več perspektive. Nesporazumi z Italijo pa zaenkrat še ne vplivajo na gospodarsko sodelovanje, saj imamo prav pritrgovanju z Italijo, poleg Avstrije, največji trgovinski primanjkljaj. • M. Volčjak, foto: L. Jeras Na tiskovni konferenci seveda ni manjkalo vprašanje o boju za blagovno znamko Iskra, saj so Mehanizmi maja letos pristopli k Združenju za sonosilstvo blagovne znamke Iskra, v katerem ie 15 podjetij. Direktor Milan Bavec je povedal, da je ob likvidaciji sozda Iskra v letu 1991 prišla blagovna znamka v ne popolnoma jasnih okoliščinah v lastništvo Iskre Holdinga. Od takrat imena Iskra ne občutijo več kot povezujočega faktorja še preostalih podjetij, temveč kot izvor za pridobivanje sredstev in lastmjenje s strani Iskre holdinga. Ker kot majhno podjetje nimajo ne moči ne časa za uveljavljanje svojih pravic, so se že lani odločili za nov logotip, ki predstavlja identiteto njihovega proizvodnega programa, maja letos pa so se vključili v omenjeno združenja, kar štejejo kot zadnji poskus uveljavljanja pravice do imena, s katerim so živeli vsa leta. Mehanizmi so danes samostojno podjetje, težave zaradi sesutja jugo-trga in recesije v svetu so prebrodili sami, nova Iskra lahko nastane le s trdim delom in s pravim interesnim povezovanjem. Zato prizadevanje po postavitvi koncema Iskra s firitiski na blagovno znamko, s pozivi bivših velikih imen skre in s poskusi državne prisile občutijo kot nekaj zelo odtujenega. • M. Volčjak POSLI IN FINANCE UREJA: MARUA VOLČJAK «M* NA ŠTIRIH KOLESIH -1- Test: Renault Laguna 1.8 RT DOBRODOŠLI! Snovanje novih avtomobilov v časih avtomobilske recesije je tvegana stvar. Pri Renaultu, kjer so v začetku leta ostareli model 21 zamenjali z novo laguno, so se projekta lotili odločno in premišljeno, s povsem jasnim ciljem: narediti avtomobil, Id bo združeval najsodobnejše tehnične rešitve, ki bo oblikovno zanimiv in ki bo poudarjal dobro ime hišnega zaščitnega znaka. Laguno si je potrebno zapomniti že po prvem pogledu. Avtomobil je izjemno kompakten, načelno limuzinsko zasnovo s kratkim zadkom pa nekoliko spreminja karoserija s petimi vrati. Nekaj posebnega je sprednji del, še posebej prikrita maska hladilnika z zanimivo zapognjenim pokrovom motorja, oočne linije so podobne tistim pri šafranu, zadek pa je s petimi stopničastimi vrati in velikimi, vendar ne revolucionarno nenavadnimi lučmi, prav tako eden od boljših oblikovalskih dosežkov. Renaultovo vabilo v lagunino notranjost pravi, da je tam tako kot doma. Vsaj glede udobja je to precej blizu resnice, k dobrim občutkom pa pripomorejo prijetne notranje obloge in smisel za ergonomijo. Manjšo kritiko kljub dobri oprijemljivosti in nastavljivosti zaslužita le prednja sedeža, ki imata za malenkost prekratek sedalni del, kar pa je mogoče delno rešiti z nekaj več dela pri nastavitvi. Voznikov delovni prostor je pregleden in uporaben, še posebej pa je zanimiva sredinska konzola, ki se poudarjeno začenja tik pod spodnjim robom vetrobranskega stekla in nadaljuje vse do prostora med obema sedežema, vmes pa so uporabni odlagalni prostori, in stikala za nastavitev zračenja in ogrevanja. Nasploh je vse tisto, kar SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE, LJUBLJANSKA 22 Tel. 064/211-225, 223-276 v RENAULT ŠE NEKAJ DNI PO STARIH M/JIH DAVČNIH STOPNJAH AVTO MARKOVIČ Trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka, tei.: 064/620 647 UGODNECE KOŠARA SKLOPKE 101 : 2.850.00 SIT LAMELA SKLOPKE 101 : 2.400.00 SIT AMORTIZERJI BOGE GOLF 1: 5.100.00 SIT C AS TRO L QTX 3 - 5L: 3,751,00 SIT VALVOLINE TURBO W, 5L: 1.840,00 SIT OLJA ZA TOVORNA VOZILA VALVOUNE 55L 1L 292,00 SIT BP 18L 1L 347,00 SIT TURBO SUPER20L 1L 330,00 SIT VELIKA IZBIRA DODATNE OPREME: ■ SPOJLERJI PO NAROČILU - UGODNE CENE ■ SONČNE STREHE OD 18.586,00 SIT z organizirano montažo ■ AVTO RADIO ■ ZVOČNIKI PIONNER M ■ OTROŠKI AVTOSEDEŽI, po 13.000.00 SIT ■ AVTO PREVLEKE OD 3000,00 SIT ■ AVTOKOZMETIKA COMMA ANGLIJA ČLANI AMD ŠKOFJA LOKA IMAJO 5% POPUST PRI NABAVI NAD 3,000,00 SIT Se priporoča trgovina Avto Markovič! MEŠETAR Renault laguna IJU RT. zgornji srednji razred. potrebuje voznik pregledno in priročno. Sredinski paket opreme RT vključuje osrednjo ključavnico z ukazovanjem na daljavo, elektriko za stranska stekla, (odličen) globinsko nastavljiv volan s servoojačevalni-kom, vozniški višinsko nastavljiv sedež, tonirana stekla in meglenke, testni avtomobil pa je imel za doplačilni dodatek se zavorni ABS, zelo dobro klimatsko napravo in radioka-setofon z Renaultovimi obvo-lanskimi stikali. HVALIMO: oblika In kompaktnost - velik prtljažnik -udobja. GRAJAMO: šibek motor - prekratka aedalna dela prednjih sedežev Testna laguna je bila opreml- iena s 1794 kubičnim štinvaljni-:om, z 95 konjskimi močmi. Motor se sicer vrti lahkotno in brez pretiranega hrupa, toda pri odločnejšem pospeševanju mu zmanjka nekaj moči. Za voznike, ki imajo zgolj povprečne vozniške ambicije, bo tudi ta Eogonski agregat dovolj, tisti, ki i radi od vožnje kaj več, pa naj Notranjost: zanimiva in uporabna. POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA SEAT AALPO i PRODAJA IN SERVIS C. Staneta Žagarja 30 064/331-666 Delovni čas: 8.-16. VOZILA s Španskim TIMKRAMINTOM Skupina Volkswagen i KAM IVA I^jIvIST^ i CILJ IN ČAS POTOVANJA, 1 1 PRIJAVE DATUM ODHODA (cena |PREV0Z I GOSTINSKI 1 STORITVI i opis 1 POTOVANJA i MEDUuH • LIŽNJAK || 1 PIZZEMJADAI£HI.:2?10S1 ]| pomlad ttktj« I 11.200 SiT 1 Z* 7 OKI | USTNI J NAROČILU I DOPUST ZA JAHAICE, i TENISA«, JADRALCE KAM j\A KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA KRAJ SPECIALITETE MENU CENA ODPRTO PIZZEIIJADAK ttMJ PIŠČANCE. 0D01KI, 1 KRUŠNE PECI I 550 SIT $ VSAKDAN 12-04 1 P!-liP DOSTAVA 1-62 1 mm 1 TEL: 2214)51 si raje izberejo enega od močnejših. CENA do registracije: 2.613J295 SIT (Revoz Novo mesto) Koliko za kmetijska in gozdna zemljišča V škofjeloški občini je za kvadratni meter njive prvega kakovostnega (bonitetnega) razreda treba odšteti 385 tolarjev, za njivo drugega razreda 346,50 tolarja in za njivo tretjega razreda 308 tolarjev. Njiva četrtega razreda stane 269 tolarjev za kvadratni meter, petega razreda 231 tolarjev in šestega razreda 192,50 tolarja. Njiva sedmega razreda je po 154 tolarjev in njiva osmega razreda po 115,50 tolarja. In koliko je treba odšteti za gozdno zemljišče? Prvi bonitetni razred je po 123 tolarjev, drugi po 104 tolarje, tretji po 85 in četrti po 58 tolarjev. Za kvadratni meter gozdnega zemljišča petega razreda je treba odšteti 46 tolarjev, za sesti razred 31 in za sedmi razred 15 tolarjev. Cene, ki jih navajamo, so izhodiščne oz. okvirne, sicer pa vedno obvelja tista, ob kateri si kupec in prodajalec sežeta v roke. Cene traktorjev Vendar, tudi s to laguno je mogoče dosegati ugodna potovalna povprečja in če k vsemu prištejem še podvozje z zelo nevtralno lego in dobrimi zavorami, je vus o dobrih voznih lastnostih skoraj popoln. Zato imajo pri Renaultu prav: laguno si je treba ogledati, jo preizkusiti in se odloČiti. znamka In tip moč i«i>va 10. VREME Done j is fittri bo razmeroma sftito. Predvsem [tiri popoldne In iveler bodo krajevno neviht*. Vroflac bo nekoliko popostllo. LUNINE SPREMEMBE C V fortok 30, Ivatftt, bo uastoail ndnjl brofoc ob 21,31 ori, loto no| bi po HortcMovom vremenskem kljora lepo ob sever« «11 lobodnlk«, dot »b jugu oliob {ogozobodnjiko. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Zadnjič, ko smo objavili našo rubriko, smo objavili približno Petdeset let staro razglednico, ki je prikazovala naš prelepi gorski svet z Zelenico, Stolom in Nemškim vrhom. V ospredju Je prikazan tudi turni smučar v tedanji opremi. Kar veliko Vaših pravilnih odgovorov je prispelo na naš naslov, žreb pa je "led pet reševalcev uganke razdelil nagrade v vrednosti po 1;000 tolarjev, in sicer takole: 1. Andrej Švegel, Trg svobode 23, I^iČ; 2. Miha Dornig, Moste 14, Žirovnica; 3. Blanka Tratnik, Junica 12, Tržič; 4. Lenka Gašpirc, Tupaliče 29, Preddvor; 5. °rane Filipčič. Spodnja Bistrica 8, Tržič. Čestitamo! Tokrat pa objavljamo približno šestdeset let staro razglednico, na kateri je neka zelo obiskana izletniška točka. Ugotovite, kaj je na sliki, odgovore pa nam pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, do petka, 1. julija, pet izžrebanih dopisnic pa bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Besnica še kar odmeva Resnica, 27. junija - Turistično kulturno društvo Besnica, ki je bilo PfejŠnjo nedeljo prireditelj 3. Gorenjskega prvenstva v igranju na (uatonično harmoniko v Besnici, ie vedno prejema čestitke za jKpeio prireditev. Minuli teden na seji organizacijskega odbora so udi ugodno ocenili tako organizacijo kot potek prireditev. Za Pnhodnje leto pa je že odločeno, da bo prireditev trajala dva dni; nI d.v° b° izbirno tekmovanje, drugi dan pa "finale" za aJ^>oljšega in uvrstitev v Ljubečno. «-nana pa so tudi že imena harmonikarjev s tekmovanja v ®snici, ki bodo igrali skladbe na kaseti, ki bo še letos izšla v aiožbi Produkcije Maribor in Helidon. To so Gregor Eržen, °°jan Jerič, Gregor Vrhovec, Robert Urbiha, Beti Bogataj, *ornaž Bertoncelj, Andrej Svetlin, Klemen Grašič, Vojko uKrnar, Andrej Pivk, Pepca Blejc in Franci Lamprecht. in zdaj še pet srečnih dobitnikov lepe nagrade, poznane iz . es">ske doline, ki so nam poslan' zloženko - sliko Besnice, ki smo J° objavili v Gorenjskem glasu in v brošuri Voščenka: Ančka 30VIC, Zaloše 10, Podnart; Ivanka Gartner, Selca 140, Selca; '»dej Vidic, Ovsiše 33, Podnart; Jože Bizjak, Trtstenik 1A ^oinik in Tone Luskovec, Godešič 8, Škofja Loka. Nagrade Vas ~paJo od ponedeljka, 4. julija, dalje v uredni glasa, Kranj, Zoisova 1. Čestitamo. • A. Žalar Vas uredništvu Gorenjskega KRATEK INTERVJU Praznik cvetja in zanimivosti V Cerkljah bodo jutri, 30. junija, pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta občine in Gorenjskega glasa Kranj odprli 27. razstavo cvetja in 24. razstavo lovstva, ribištva, čebelarstva ter domače in umetne obrti. V prostorih Osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah se bo jutri začela tradicionalna prireditev, ki je znana po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Letos bo trajala do vključno nedelje, m Janez Kuhar 3. julija. Kakšna bo, pa smo vprašali Janeza Kuharja, ki Ze vsa leta in tudi letos sodeluje pri pripravah in je hkrati tudi predsednik občinske turistične zveze Kranj. "Letošnja prireditev, ki jo organizira Turistično društvo Cerklje v sodelovanju še z nekaterimi društvi oziroma družinami, bo pravi praznik cvetja in različnih zanimivosti ter glasbe. Na jutrišnji svečani otvoritvi ob 20. uri bodo nasto- Rili kranjski pihalni orkester, loški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje, ki letos praznuje 35-letnico, manjkalo pa ne bodo tudi narodnih noš. Sicer pa bo na razstavi, ki bo trajala do vključno 3. julija in bo odprta vsak dan od 8. do 20. ure, letos okrog 400 razstavljal-cev iz cele Slovenije. V spodnjih prostorih se bo predstavilo okrog 50 vrtnarjev in cvetličarjev ter okrog 140 gospodinj iz vasi pod Krvavcem. V zgornjih [irostorih pa bo okrog 1000 ovskih trofej. Ta del so pripravili člani lovske sekcije pri TD Cerklje. Posebno razstavo so pripravili čebelarji, ki imajo na šolskem vrtu tudi čebelnjak, v šoli pa krožek. Trofeje bodo grikazali tudi ribiči- člani RD iistrica Domžale iz pododbora Pšata Cerklje, ki letos praznujejo 40-letmco . In nenazadnje bodo predstavljena ročna dela in drugi izdelki iz domače in umetne obrti (Zormanove in Vidmarjeve narodne noše, čipke, vezenine, lončarski izdelki, butarice, koši...)" Običajno ie na tej prireditvi, ki terja veliko priprav in dela, tudi veselo. Kako bo letos? "V društvu, ki ga vodi Andrej Ropret, smo začeli prireditev pripravljati že marca letos. Naj povem, da je kreator razstave letos vrtnar, cvetličar, skratka strokovnjak - Marjan Česen. Manjkalo pa ne bo tudi glasbe in prijetnega razpoloženja ob dobri postrežbi. Tako bo že jutri zvečer igrala skupina Monroe, v četrtek ob 19. uri Don Mentoni, v petek ob 19. uri ansambel Krim, v soboto ob 18. uri ansambel AS, v nedeljo bo pod pokroviteljstvom Mesarije Ivan Kepic Cerklje ob 15. uri tekmovanje harmonikarjev, ob 17. uri bo nastop ansambla Trio tri, ob 21. uri pa bo žrebanje vstopnic, kjer prvo nagrado: letalski prevoz na sedemdnevno letovanje v Španiji poklanja Turistična agencija Odisej." Razstave so res ie tradicija, imajo pa najbrž tudi določen namen? Pokrovitelja letošnje prireditve v Cerkljah sta Izvršni svet občine in Gorenjski glas Kranj. Sopokrovitlejt pa so še Turistična agencija Odisej Kranj, Fotokopiranje in servis fotokopirnih strojev Canon Ciril Bilban C. Staneta Žagarja 29, Kranj, Zavarovalnica Triglav, Avtosalon trgovina in zastopstvo Alp com Kranj, Mesarija Ivan Kepic Cerklje in RDA Elektrotehnika Ropret Cerklje. "Mislim, da nam je uspelo, da so kraji pod Krvavcem prijaznejši, lepo urejeni, polni cvetja. Urejen, prijazen in lep bivalni prostor pa je tudi letošnje sporočilo prireditve. Mislim, da se tovrstni sadovi prizadevanj naših turističnih delavcev vedno bolj kažejo. Cerklje so vse bolj urejene. Predvsem bi pri tem pohvalil zares dobro sodelovanje med KS in TD. Letos bodo v pisarni TD oziroma v spominski sobi v Hribarjevi hiši na ogled zanimivosti tega območja. RTC Krvavec je posk-bel, da se bodo obiskovalci Eureditve po znižani ceni lah-o popeljali z žičnico tudi na Krvavec, kjer je na paši trenutno okrog 150 živali. Sicer pa velja, da bodo obiskovalci na razstavi lahko tudi marsikaj kupih - od cvetja, do orodij, pripomočkov in podobno za urejanje svojega bivalnega prostora. In nazadnje morda še to, da bo poskrbljeno za parkiranje in da bodo vstopnice za odrasle po 300, za otroke in organizirane skupine pa po 200 tolarjev." • A. Žalar pesnica 94 (od leve proti desni): zmagovalec v starostni skupini od 45 00 65 let Andrej Pivk iz Tržiča, Miha Sušnik, predsednik 2;rganizacijskega odbora tekmovanja in TD Besnica in Janez fabijan, strokovni vodja letošnjega tekmovanja. Glavni pokrovitelji 3. Gorenjskega prvenstva harmonikarjev v Besnici so bili Sava, Živila in Gorenjski gjas Kranj. Prireditev pa so podprli še Skupščina občine in Izvršni svet Kranj, Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Krona pen/ion, restavracija, gostilna, pivnica Zgornja Upnica pri Radovljici, Gorenjska Danka, Atos Moda v usnju blagovnica Adamič Kranj, Elektrotehnično podjetje Kranj, Glasbena agencija Antomč Zgornje Gorje, Agroalp Kmetijska trgovina Zgornja Besnica, Železokrivnica Ljubljana, Logarstvo Kranj, Planika Kranj, Predelava plastičnih mas Kosmat in Vinko in Marija Domžale, Domet Železniki, Melodija Mengeš, Trgovina Žida Kranj (Nada Šavs, Marjeta Zupan), Prodajalna Strunca Mengeš, Trgovina Dom Žabnica, Titan Kamnik, Zastopstvo Hohner Avsenik Begunje, Cirles Tupaliče, Medimehanika Milan Fer lic Spodnja Besnica, Okrepčevalnica Saloon, Gostilna Ančka Šenčur, Prevozništvo Piškur Jože Ljubljana, Domplan Kranj, Petrol Slovenska naftna družba, Iskra Stikala Kranj, Jenko Dežnikarst-vo Kranj, Trgovina zglasbenimi inštrumenti Tipka, Fructal Ajdovščina, Projekt -instalacija Tržič, Prodaja gradbenega materiala Breza Podbrezje, Avtoline Kranj, Oglarstvo Franc Pogačnik Nemilje, Eltron Žabnica, Gabi okvirjanje slik Kranj, Torles Zgornja Besnica, Foto Uranič Cerklje, Gostilna Labore, Stanovanjska zadruga Gorenjske Kranj, Mizarstvo Tomše Franc Nemilje, Korotan Struževo, Avtoprcvoznik Bizjak Sašo, Mercator Oljarica Kranj, Mesnica Anton Roškar, Tiskarna knjigoveznica Radovljica, Mizarstvo Kozjek Janez Zgornja Besnica, Gorenjski sejem Kranj, Elektromehanika Glavati Spodnja Besnica, Gradbinec Kranj, Jelovica Škofja Loka, Elektromehanika Zorman, Srednja grasbena šola Kranj, Iskra Števci, Iskra Commerce, Mercator KŽK Kmetijstvo Kranj, Gorenjska mlekarna Kranj, Prem Posavec d.o.o; izdelovalci harmonik Diskant Anton Železnik Mengeš, Joško Rutar Črnuče, Trgovina Zupan Mengeš, Martin Kač Radomlje, Ivan Kapš Mengeš, Podgoršek Mengeš in izdelovalec Jermen Jože Grošelj Cerklje; radijske postaje Triglav Jesenice, Tržič, Žiri, Kranj in RTV Slovenija. POLETNA AKCIJA TA ODISEJ, TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA 4. SOBOTNA SREČA S KVIZOM IN ANSAMBLOM Na dan slovenske državnosti, v soboto, 25. junija, je bilo na Maistrovem trgu pred Turistično agencijo Odisej v Kranju zelo živahno. Poletna akcija Sobotna sreča je privabila številne obiskovalce, bila pa je še pestrejša s kvizom osnovnošolcev. Tokrat sta se v znanju, spretnosti in iznajdljivosti pomerili ekipi osnovne šole Tone Čufar Jesenice in osnovne šole France Prešeren Kranj. Slednja je zmagala z rezultatom 76 : 71, nad korektnostjo pa Je bedela komisija v sestavi: Karin Stare (TA Odisej), Drago Papler (koordinator medijev Sobotne sreče '94 TELE-TV Kranj), Breda Dagarin (HI-FI center KranjV Nina Kavčič (OŠ France Prešeren Kranj) in Janez Cuznar (OS Tone Čufar Jesenice). Zmagovalna ekipa: Mak Sever, Aleš Agato-novič, Urša Kavčič in rezerva Nina Kavčič so prvi zmagovalci in udeleženci septembrskega izleta v Gardaland. Kviz sta povezovali Beti Valič in Tadeja Rozman, vmes predstavih Plesno šolo Kranj in sponzorje: KZK Mesoizdelke Škofja Loka, podjetje Lisec s talnimi oblogami, HI-FI center Kranj in osvežilno pijačo 7 up Radenske. Za živo glasbo je poskrbel ansambel Ravbarji iz Vodic, ki je zastavljal glasbena vprašanja ins premljal mlade, ki so se preizkusili v prepevanju popularnih skladb v stilu karaok ter poskrbel za super presenečenje z nastopom Alberta Gregonča. V prvem krogu žrebanja na vprašanje Odisej je ... je prvo nagrado vikend paket za eno osebo v Strunjanu prejela Lidija Podrepšek, Janeza Puha rja 5, Kranj, drugo nagrado družinsko nedeljsko kosilo za 4 osebe Letališča Brnik Gostinstva v Restavraciji Edvarda Rusija na A & S pa je dobila Rezka Kastigar, Drolčevo naselje 30, Kranj. Do prihodnje 5. Sobotne sreče, ki bo 9. julija ob 11. uri, ostaja za drugi krog žrebanja vprašanje enako, direktor TA Odisej Igor Stare pa ga je razširil in obljubil posebno nagrado za najbolj izvirne in duhovite odgovore. Prva nagrada je 7 dni sončnega otroka Brača z letalom. • Drago Papler ZADETEK V PETEK V petek zvečer je bilo na Sorski 3 v Kranju, pri družini RENER, zelo vroče: ne le, da je od poletne vročine kar rihtelo, pač pa predvsem zaradi kviza ZADETEK V PETEK, terenskim avtom Radia Žiri je bil pri Renerievih voditelj kviza Jože Drabik, tričlanski Renerjevi družinski tekmovalni ekipi je zastavil 10 težkih vprašanj in • prav vsi odgovori so bili Pravilni. Vsi, ki ob petkih zvečer poslušate ZADETEK V ETEK na valovih Radia Žiri, že veste, da so vprašanja aktualna in zahtevna. Vendar, za Renerjeve ni bilo (pre)teiko, zato so prislužili nagrado JELOVICE ŠKOFJA LOKA v skupni vrednosti 15.000 tolarjev. In na koncu so znali odgovoriti tudi v seriji VSE ALI NIČ in bodo v finalu tekmovali za nagrado VVECO Commerce. Pri Renerjevih je bil v petek zvečer tudi naš fotoreporter Janez Pelko. Tudi njemu so odrezali kos imenitne torte, kajti k družinskemu kvizu sodi tudi družinsko praznovanje. Nekdo na sliki je namreč praznoval(a) rojstni dan in ji iskreno čestitamo. Prvi julijski petek bo od 19.30 do 22. ure na sporedu ZADETEK V PETEK OD A DO Ž - objavljamo kupon, na katerem obkrožite Vašo srečno črko (samo eno!) in ga do vključno petka pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri. 64220 ŠKC PREDSTj 'HJ/ mSmi DKA, KIDRIČEVA 58, TEL: 064/631 241, FAX: 064/632 261 JELOVICA TVO KRANJ, PARTIZANSKA 26, TEL: 064/211 232 KONKURENČNE CENE, PREVOZ, POPUST ZA TAKOJŠNJE PLAĆI10, OKNA, PgUNA, NOTRANJA VHODNA IN GARAŽNA VRATA, STANOVANJSKE KISE, POSLOVNI OBJEKTI, MONTAŽNE STENE, PRENOVA OKEN GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI IN GORENJSKEGA GLASA commerce gorenje LESCE, NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; "V ROŽNA DOLINA 10 . teta tehnika, mali o*»apodln|aM aparati, wOM UUUItA »V, akustika, kuhinja, kopalnica, antenakl material TEL: 064/718-502, «^«,r^PT!^i, FAY'7«W1 POPUST DO 45% rAA, / SO 3/! Petani aaaj od S. do 19. ura, ob aobeteh cd a. da 12 i— NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000,00 SIT A B C č D E F G H I J K L M N O P R S Š T u V Z ž X_ VV E C I o Pošilja: Pošljite na RADIO ŽIRI, «422«Žiri do 1. JULIJA 1994 Tudi poleti sejemo Poletje je. V zelenjavnem vrtu vse bujno raste in nas razveseljuje s svojimi okusnimi pridelki. Vendar so nekatere gredice še ali že prazne ali pa bodo kmalu, ko bomo pobrali grah, zgodnji krompir, solato, redkvico, špina-čo, zgodnji korenček. In prav na te gredice lahko sejemo še celo poletje in pobiramo pridelke do zgodnje pomladi. Pri setvi moramo biti pozorni, da je zemlja, kamor smo sejali, vedno dovolj vlažna, da bo seme dobro in hitro kalilo. Vsi bi radi imeli še pozno jeseni in zgodaj spomladi okusno domačo "solato", da si z njo osvežimo jedilnik. Zato je sedaj pravi čas za setev endivij in radičev. Endivija je visoko kvalitetna zelenjava, ki io lahko pripravljamo na veliko več načinov kot solato. Vsebuje tudi več beljakovin in ogljikovih hidratov kot solata. End-ivijo sejemo od srede junija do srede julija. Kasneje jo presajamo ali redčimo na razdaljo 30 x 30 cm. Dobro raste v sosedstvu s porom, zeljem in koprom. Poznamo dva tipa endivije; eskariolke in kodrolistne z zelo narezanimi listi.Endivije so sa-mobelilne ali pa jih z gosto saditvijo in privezovanjem posameznih glav obelimo. Vendar z beljenjem endivije izgubijo dragocene sestavine, zato so zelene bolj zdrave. Eskariolki sta eskariol rumena, dečja glava, ki ima samobelilne in izredno mehke liste. Obe oblikujeta kopaste rozete pozno poleti in zgodaj jeseni. Za pozno jesensko pridelovanje pa sta primerni eskariolki eskariol zelena in dalmatinska kopica. Obe prenašata mraz in slabo jesensko vreme. Kodrolistna endivija, zanimivega izgleda pa je panka-lijerka, ki jo pobiramo pozno jeseni. Radič, ki se odlikuje po svojem grenkem okusu, je priznana delikatesa, ki lahko nado- mesti katerokoli listnato zelenjavo in je tudi primeren za ustvarjanje kuhanih, praženih in pečenih jedi. Grencine radiča večajo tek in pospešujejo prebavo. Spomladi (že marca) ste že posejali radiče tržaški solat-nlk, verona, tre viški rdeči ter bianco di milano. Če jih še niste posejali, lahko to storite še do avgusta. Tržaški solatnik sejemo na gosto v vrste, da listi ostanejo nežni. Režemo jih celo poletje in še naslednjo pomlad, ker dobro prezimi. Če ga razredčimo, razvije majhne koničaste zelene glavice. Tudi zelene liste radiča verona režemo celo poletje. Jeseni listi pordečijo in oblikujejo rdeče glavice, ki prezimijo. Okusen tre viški rdeči tudi prezimi. Bianco di milano pa oblikuje majhne zelene glavice, ki dobro prezimijo. Radiče palla rosa, pan di zucchero, castelfranco pa sejemo od 21. junija tja do 10. julija. Vsi jeseni oblikujejo lepe glavice: palla rosa kompaktno vinsko rdečo, pan di zucchero podolgovato, fino zeleno s kompaktnim osrčjem, ki zdrži na prostem tja do decembra ter castelfranco prikupno glavico zeleno rumene barve z rdečimi pegami. Domači sorti anivip in monivip pa lahko posejemo tudi še avgusta. Dobro prezimita. Monivip oblikuje glavico zelene barve, anivip pa glavico zeleno- rjavkasto rdeče barve. Radiče (verona, tre viški rdeči, castelfranco) tudi silimo. Korenine jeseni, še pred mrazom, izkopl-jemo, porežemo liste 2 cm nad glavo korenine in jih do uporabe shranimo. Za siljenje jih pokončno zložimo v zaboj z vlažnim peskom. V temi (temperatura je 10 do 17 stopinj C) po 4-6 tednih oblikuje okusne liste in glavice. Ljubitelji solate pa še lahko sejejo krhkolistno great lakes, ker tudi v poletni vročini oblikuje lepe zelene glavice. Kitajsko zelje sejemo neposredno na prosto (ne presajamo) konec julija in začetek avgusta. Hibrid nagaoka Fl in sorto grannat sejemo v vrste in kasneje redčimo na razdaljo 40 x 30 cm. Nagaoka Fl oblikuje v 60-70 dnevih širšo in kompaktnejšo glavo od grannata. Julija sejemo tudi redke v zimsko črno, ki nas zaradi visoke vsebnosti vitamina B in C ter mikroelementov jeseni in pozimi varuje pred prehladom. Če imamo še prostor v zelenjavnem vrtu, ga lahko v mesecu juniju in juliju izkoristimo za setev še mnogih drugih vrtnin. Posejemo ohrovte advent, kapucinski in vertus ter zgodnja zelja ditmar ter tucana Fl. Po enem mesecu sadike presadimo na stalno mesto in to v družbi s kamilico, ki bo izboljšala njihov okus. Sejemo lahko še korenčke (amsterdamski, cnantenav, marktgaertner, nantes) in peter-šilje (mooskrause, domači ustnik za aromatične liste ter berlinski srednje dolgi, bardoviški za MIKA, d.o.o. Kolodvorska 3 64000 Kranj objavlja prosto delovno mesto MODELARJA - KROJILCA - kvalificiran modelar Pogoj: - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih v konfekciji Pisne ponudbe pošljite na naslov MIKA, d.o.o. Kolodvorska 3, v roku 8 dni od dneva razpisa. Kranj, aromatične korene in liste) Do kalitve, ki lahko traja tudi en mesec, naj bo greda vlažna in senčnata. Čas je tudi za setev repe kranjska okrogla in rdečih pes: podolgovate cvlindre ter de-troit, bikor in egiptovske. Po-sej te tudi redke v poletno belo. Že po treh tednih vam bo teknila s pivom. Še vedno je čas za setev graha in nizkega fižola. Do julija sejemo grabe telefon, senator ter sladkori angleški ljubimec Avgusta pa je tudi še čas za setev nizkih in zgodnjih grahov: mali provan-salec ter kelvedon. S fižolom luiso, top crop in starozagorski pridelamo zelene okusne stroke. Berggold je za pridelovanje rumenih strokov, zorin in češnjevec pa za zrnje. Delikatesno začimbnico sladki komar-ček fFoeniculum vulgare var. dulce) sejemo junija in močne, zelo odebeljene mesnate listne peclje (imenujemo jih tudi "glava") pobiramo v oktobru in novembru. In za konec o najlepših rastlinah vrta: cvetlicah. Junija in julija sejemo dvoletnice in trajnice. Naslednjo pomlad nam bodo vrt krasili cvetovi marjetic (Bellis peren-nis), zlatega šeboja (Cheir-anthus cherii), zvončnice (Campanula medium), spominčice (Mvsotis alpestns), mačeh (Viola tricolor) ter nageljčkov. Ne pozabite tudi na okusno krešo! * Kristina Skrbeč, dipl. inž. agr. . SEMENARNA Ljubljana STUDIO frizerski salon ,Uleta ^ 277,64Ž20 ŽbllflTjDkit, tel.: «2 321 Novosti v Salonu Meta v škofji Loki - V frizerskem salonu Mete Ipavec v Podlubniku (622-321) imajo redne in nove stranke odslej še bogatejšo ponudbo. Poleg najnovejših modnih trendov striženja vam nudijo negovanje in zdravljenje las in lasišča ter modni make up. Posebnost ponudbe so tudi pričeske za svečane priložnosti. Meta Ipavec, ki je tudi članica demonstra-torske skupine ERBY, ki v svetu predstavlja kvalitetno lasno kozmetiko ELGONA iz Milana, pa je pred poletjem poskrbela, da se z obraznim solarijem pripravite na močnejše sončne žarke. V STUDIU VAM NUDIMO: HUJSANJE PO NOVI METODI * Z "B0DY SLIM LINE1 Trg Prešernove brigade 6/4 Kranj S*326- •NEGO OBRAZA •ZDRAVLJENJE IN ODPRAVLJANJE AKEN •ODPRAVO CELUUT1SA OZ. ODVZEM MAŠCOBNEGA TKIVA • DEP1LACIJ0ZIGL0 INPINCET0 •UMFN0 DRENAŽO •SOLARIJ DELOVNI ČAS: OD 9. D012. IN OD 16. D019., SOBOTA OD 8. D013. URE Iz šolskih klopi Zdaj pa na počitnice Kranj, 24. junija - Učitelji so danes podelili spričevala in šolarje spustili na dolgo pričakovane počitnice. Kaj vse bodo počeli v dveh brezskrbnih mesecih prostosti? Ideje se kar prerivajo v malih glavah. Dragan Babic iz Jelendola: "Danes sem končal peti razred osnovne šole v Križah. Uspeh je bil dober, tako da lahko v miru začnem uživati počitnice. Igral bom nogomet, tenis, ping-pong, večkrat bom šel na kopališče na Bistrico, avgusta pa tudi na morje." Špela škrianec iz Dupelj: "Sem že študentka fakultete za organizacijo dela in imam počitnice tedaj, ko si jih naredim. Zdaj jih še ne morem popolnoma užiti, ker imam še izpite. Za proste dni pa imam veliko načrtov, žal pa manj denarja. Morje pa si bom zagotovo privoščila." Miloj ka Reic iz Kranja: "Z dobrim uspehom sem končala 4. razred osnovne šole Simon Jenko. Med počitnicami se bo kar velik odogajalo: gremo v toplice in na morje, šla bom pa tudi k babici v Trzin." Katarina Škerjanec iz Kranja: "Počitnice sem komaj čakala, vendar že zdaj vem, da bodo prekratke za vse, kar bi rada počela. Na morje gremo v Ankaran, nekaj časa bom preživela tudi pri stari teti v Dvorjah. Upam, da bova šli z mamico tudi na kakšen izlet. Tudi hišo gradimo. Četrti razred pa sem končala z odličnim." • D. Ž., foto: L. Jeras Na svidenje, sola Bliža se že konec vseh teh zoprnih dni, v ponedeljek bomo še zadnjič videli šolske klopi. V avtobusu Že sedimo in se s sendviči mastimo, brez prestanka vožnja teče, skozi okno zrejo bučke male in zagledajo obale. Bungalovi so nas Že težko čakali, morje veselo valovi, ribo v njem pa glava bou": "Jbjme, zdaj je konec mojih dni!" Domotožje zadnje dni nastopi, avtobusi končno so prišli, • Nika Jakšič, 4. Ivana Groharja, Loka ika. >r.OŠ »kofja Dragi sodelavci! Počitnice so končno prišle, veselimo se jih z vami, telimo vam, da bi čimveč čofotali po slani ali sladki vodi, se igrali s prijatelji, nabrali koše borovnic in gob.,., skratka, čimmanj mislili na šolo in delo.. Kljub temu pa vam neko "delo4' le predlagamo. Rubrika Iz šolskih klopi ostaja z vami tudi med počitnicami. V uredništvu bi jo radi karseda počitniško obarvali, to pa bomo lahko storili samo z vašo pomočjo. Pišite nam, kako preživljate počimice, kaj počnete, pišite o posebnih dogodkih, lepih doživetjih. Ni treba na dolgo in na široko, morda le v nekaj vrsticah, na dopisnici ali razglednici, saj dobro vemo, kako je z "novinarji" na dopustu. Vsi smo enako leni. In še tole; sponzorja za naslednji nagradni izlet sodelavcev rubrike že imamo. Tudi med počitnicami bomo najboljše spise in pesmi izpod vaših peres nagrajevali, tako da bo avtobus čez slabo leto dni, ko bomo spet skupaj "žurirali", poln. želite postati eden od pomikov? Pišite! GLEJ, KDO SE ZDAJ OGLAŠA > par brezplačnih kino vstopnic prejmeta Mateja Purgar j, Alpska 21, in Mirja Kokalj, Zg. Jezersko 102 b. najiousimpahcnadm na svetu ponovno z vami Filmska nagradna uganka Zadnja uganka je oila, sodeč po številu vaših dopisnic, nekoliko trši oreh. Mel Gibson je bd v filmu Mož brez obraza režiser in glavni igralec, tak je pravilni odgovor. Izžrebali smo dva. Po iz Lesc, Čestitamo. Tokrat bomo rekli nekaj besed o julijskem sporedu filmov Kino podietja Kranj. V četrtek je pognal projektor letni kino s tednom slovenskega filma. Večina filmov se je že odvrtela, drevi bo na sporedu Duletičev Na klancu, jutri zvečer pa Hladnikov Ubij me nežno. Za slovenskimi filmi bodo vsak torek, sredo, četrtek in petek v letnem kinu vrteli filme z rednega programa. Katere boste gledali julija? Drugi del simpatične najstniške zgodbice Moja punca, tretji del komedije Glej no, kdo se zdaj oglaša, komedijo Nora zaseda, akcijski film Aljaska v plamenih z Georgom Segalom, Na razpotju s Sharon Stone in Richardom Gereom, nato pa še komedijo Moj oče heroj pa Tri ninje. Skratka, pester in predvsem zabaven bo julijski spored. Nagradno vprašanje za vas: kje je kranjski letni kino? Odgovore pošljite do 7. julija na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. DAN ODPRTIH VRAT vsako sredo od 14h do 18h MAKETARSKO POPOLDNE vsak četrtek od 14h do 16h Mnoge najboljše trgovine z igračami se oskrbujejo pri nas. Ker pa trgovci ne poznamo vseh skritih otroških želja, vas vabimo, da nas obiščete. i$$§ OTROCI MAMICE IN OČkCTjABICE IN DEDKI Pridite, poglejte, preizkusite, poigrajte se! In predlagajte nam, kako še izboljšati našo ponudbo. Q & J orcoc^ Našli nas boste blizu VODOVODNEGA STOLPA, ob cesti proti Rupi, Kokrškega odreda 18. Vroči telefoni: 212 479, 221 ANNO 973 Priloga Gorenjskega glasa o škofjeloški občini Prof. Marjan Luževič, ravnatelj Gimnazije v Škof)i loki Za majhno državo velikih ljudi .Že nekaj let si na naši gimnaziji prizadevamo za to, da bi se raziskovalna dejavnost Pri dijakih Cimbolje razvila, saj se zavedamo njenega pomena za razvoj dijakove osebnosti in njegovega znanja. Ugotavljamo Pa, da smo lepe besede o tem, [ja naj Slovenija postane "majhna država velikih ljudi", vzeh zares predvsem na šolah sami, medtem ko so številne institucije na čelu z ministrstvi ostale le pri besedah. To velja tudi za Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije, v okviru katere naj bi potekala dejavnost Gibanje znanost mla-saj, razen zelo skromne 0rganizacije srečanj oz. tekmovanj - letos je bila že 28. takšna Prireditev - za dejavnost ne napravijo ničesar. Izdaja zbornika s pregledom povzetkov Ualog, ki so bila uvrščena na državno tekmovanje, ne da bi Poskrbeli za kvalitetne, ali vsaj Primerne ocenjevalne komisije, a ne govorimo o primerni, ^asti pa enakomerni počastitvi zmagovalcev, je po našem mnenju veliko premalo. Ni težko uganiti, kako so se počutili tisti dijaki in dijakinje, ki so bili zmagovalci na nekaterih družboslovnih, pa tudi naravoslovnih področjih, pa so dobili le priznanje, ali kvečjemu knjigo, nekateri drugi pa potovanje v Ameriko. Če so Že razglašena načela ostale, vsaj kar zadeva državne institucije in organizacije, prazne besede, bi vsaj v imenu tradicije pričakovali prireditve brez amaterizma in improvizacij. Druga plat teh prizadevanj pa je odnos neposrednega okolja do naše raziskovalne dejavnosti. Žal moramo ugotoviti, da so šole, ki se ukvarjajo s tem načinom izobraževanja mladih v zelo neenakopravnem položaju: poznamo primere srednjih šol po Sloveniji, kjer so podjetja prevzela pokroviteljstva nad to dejavnostjo. To ne pomeni zgolj določeno pokrivanje materialnih stroškov (kot je to primer z občinskim proračunom v Škofi i Loki, ko smo na občini našli razumevanje vsaj na tej ravni), pač pa nuđenje mentorjev, spremljanje dela, razvoja in rezultatov dijakov, njihovo nagrajevanje, njihovo Stipendiranje in vključevanje v svoje projekte in procese. Zavedajo se pač, da gre za cvet mladih intelektualnih potencialov - lep primer za tak odnos je sodelo- vanje novomeške gimnazije in tovarne zdravil Krka - ti pa so za nadaljnji ravzoj seveda nepogrešljivi. Ko smo mi prosili nekatera dobrostojeća podjetja, ki naj bi dala tudi nekaj na svoj razvoj, za sodelovanje, nismo dobili niti odgovora. Za prihodnost raziskovalne dejavnosti na Gimnaziji se kar nekako bojim: nova matura in sistem sprejemanja na višje in visoke šole so to dejavnost popolnoma spregledale. Žal moramo ugotoviti, da je faktografsko znanje oz. njegovo preverjanje in ugotavljanje popolnoma prevladalo. Tisti, ki se na naši šoli odločijo za raziskovalno delo, pridobe sicer poseben status (npr. možnost le napovedanega preverjanja znanja), vendar, ker gre za racionalne osebnosti, je zelo verjetno, da bo želie po poglobitvi znanja na določenem področju, ki jih zanima, ob zelo Eovečanihzahtevah pri maturi, 5 preskromen motiv za to, da bi se za to še odločali. ^rof. Ivica Krek, mentorica raziskovalnega dela na Gimnaziji v Škofji Loki Pomemben start v slovensko reprezentanco znanja Ko pritisne prva vročina in zorijo češnje, v šoli nastopi čas različnih poračunov. Biti dijak raziskovalec ne pomeni le razmišljati drugače, ampak tudi pridobivati bogatejše teoretično znanje in ga znati uporabiti v praksi. Mislim, da je prav raziskovalna dejavnost pomemben start v slovensko reprezentanco znanja. V javnosti tako radi poudarjamo pomen in vlogo izobraževanja- Za uspešno izdelano nalogo ni dovolj le dober mentor in motiviran dijak, potrebna so tudi finančna sredstva. Žal že tretje leto ostajamo le pri pobožnih željah oblikovati poseben sklad za raziskovalno delo, pomoč nam je v zadnjih letih namenjal le občinski Proračun občine Škofja Loka, Potem ko smo jim predstavili raziskovalne naloge. Institucije na državni ravni ostajajo le pri obljubah. V tem šolskem letu je opazno upadel interes dija- kov za raziskovalno delo, bistveni razlog za to pa je v V šolskem letu 1993/94 so bile na Gimnaziji v Škofji Loki izdelane naslednje raziskovalne naloge: Na področju biologije - mentorica prof. Mojca Mravlja Asja Portsch, 4.č: Gozdna vegetacija in vphv ekoloških dejavnikov na gozd na območju Jezerskega; Irena Maček, 3.d: Talne živali na kisli in bazični podlagi na Križni gori; Na področju psihologije - mentorici prof. Mateja Potočnik in prof. Dušica Pogačnik Katja Mašič, 4.c: Skrivnost prijazne šole; Katarina Rajgelj, 4.b: Splav?; Branka Lavtar, 4.a: Strah pred neuspehom; Janez Polanc, 4.a: Stres na delovnem mestu; Na področju sociologije - mentor prof. Matjaž Poljanšek Mitja Sever, 4.a: Lastninsko preoblikovanje podjetij; Hermina Primožič, 4.a: Mladostniški kriminal; Marko Kosmač, 4.a: Razvoj demokracije v Sloveniji in občini Škofja 1 oka;Na področju zgodovine - mentorica prof. Vilma Nečimer Bojana Rozman, 4.Č: Ajdna dejstvu, da je bila doslej dobra raziskovalna naloga upoštevana kot izpitna enota pri zaključnem izpitu. Pri novi maturi takšna naloga ne bo mogla nadomestiti nobenega predmeta, zato bo raziskovalno delo v prihodnje zgolj zaradi dijakovega posebnega interesa za določeno predmetno področje. To bo verjetno še zmanjšalo število nalog, pričakujemo pa lahko še boljše rezultate. Jfltja Sever, avtor naloge Lastninsko Preoblikovanje podjetij Kapital bo v rokah Peščice ljudi Poskn*2*S*tOV*'no na,08° 8em w odločil zato, ker sem jo rabil za zato t ° maturo Je predstavljala 20 odstotkov ocene, pa rudi eertiVk Se boni mon" 'udi Kam odločiti, kam bom vložil svoj kai n-A1' ^0,ovil 8em> da naš zakon o lastninj eni u podjetij ni nič matu - pa le s,rankarsk« kompromis. Sprva je bil edini motiv 4. "'a, reči na moram, da me je naloga in raziskovanje izbrane mu. da ie spreminjanje zakona sredi teme Pritegni/o. Danes lahko rečem, a moram, da me spreminjanje porabil sem statistično mela * ,a8lninJenJa» zelo vprašljivo. da i k kvadrat, delo je bilo vsekakor zanimivo, dvomim pa, glasbe«"™ ŠC P0i z vsemi močmi pomagali. Vsakemu človeku eno področje bolje leži kot drugo, in to velja tudi za dijake, zato menim, da je naša dolžnost, da jim v tem razvoju pomagamo. Ugotavljamo, da učenci pri tem svojevrstnem samopotrjevanju dosegajo zavidljive uspehe, saj se mnogih nalog ne bi sramovah' tudi na višjih šolah. Poleg poglobitve znanja se mi zdi Eomembna izkušnja samo ob-kovanje naloge, priprave na njen zagovor in predstavljanje. Mladi imajo veliko idej in raziskovalno delo jim daje možnost, da te ideje preverijo in se spoprimejo s problemi njihovega uresničevanja. Na tekmovanjih mladih raziskovalcev pa smo opazili problem, ki ga bo potrebno čimprej razrešiti: na regijskih tekmovanjih so člani komisij pre-d vsemst rok ovni aki iz podjetij, zato so jim bližje praktične rešitve in njihov pomen, medtem ko je v komisiji na držav- to** 60^ Predstavništvo Kranj Ukozarjeva 1 a, tel.: 331-291 Poslovalnica Škofja Loka, Titov trg 4, tel.: fax: 620-696 Poslovalnica Tržič, Trg svobode 18, tel., fax: 53-403 Poslovalnica Radovljica, Gorenjska c. 33, tel., fax: 714-620 DELOVNI CAS: predstavnišvo Kranj od 7. do 18. ure poslovalnice od 7.30 do 15. ure ob sredah do 17. ure Z zavarovanjem oseb in premoženja v času letovanja ali turističnega potovanja postane vaše dopusto-vanje brezskrbnejše. Tovrstno zavarovanje smo poimenovali s TURISTIČNIM ZAVAROVANJEM, ki s svojim širokim kritjem v pretežnem delu omili posledice nastale škode ob škodnih primerih. Predmet kritja so: - tatvina motornega in vlečenega vozila ter stroški vleke, reševanja oz. prevoza vozila in oseb; - posledice nezgode zavarovanih oseb; - prtljaga in druge osebne stvari; - odgovornost zavarovancev za škodo, ki jo ti povzročijo tretjim osebam ter - stroški zaradi prekinitve ali kasnejše vrnitve. Zaradi ugodnejših premij vam priporočamo družinsko ali skupinsko zavarovanje. Za podrobnejše informacije pokličite na eno izmed poslovalnic po Gorenjskem. Zavarovalnica Tilia, d.d. SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI nem srečanju predstavnik fakultete ter profesorji iz šole, ki je v kraju organizatorje. Že iz povedanega izhaja, da kriteriji ocenjevanja ne morejo biti usklajeni, poleg tega pa je tudi v strojništvu zelo prisotna specializacija, zato je težko dobiti strokovnjaka, ki bi lahko suvereno presojal zelo različna področja, na katerih so se naloge pojavljale. Tako sta nastala kar dva problema: vprašljivo razumevanje vseh dognanj, ki so jih učenci ponudili, ter še vprašanje objektivnosti. Da so dijaki pri tem še posebej občutljivi, seveda ni potrebno posebej poudarjati." Ing. Ivan Mavri, mentor na področju CNC tehnologije: "Menim, da so raziskovalne naloge vrhunec znanja, ki ga dosežejo dijaki, poleg tega pa bistveno vplivajo na samoza- V šolskem letu 1993194 so bile na Srednji kovinarski in cestnoprometni šoli Škojja Loka izdelane naslednje raziskovalne naloge: Na področju osnov regulacije in krmiljenja * mentor ing. Anton Beovič Jurij Peternel in Primož Križnar, 4.a: Samodejno podajanje obdelovancev na CNC stružnici; Aleš Brezovar, 4.a: Raziskovanje okolju prijaznih fluidov; Branko Pečelin, Franc Grošelj in Marjan Naglic, 4.b: Avtomatizacija UD S stružnice; Blaž Hostnik, 4 b: ORK aplikacija za AUTOCAD; Na področju energetike in energetskih naprav - mentorica ing. Mirjana Šibane Marko Kozin in Tomaž Lang, 4.a: Določitev karakteristike in energetske bilance toplotne črpalke za pouk EEN; Na področju strojnih elementov - mentor ing. Marjan Žakelj Rok Kapun, 4.b: Tehnike tridimenzionalnega prikaza s pomočjo računalnika in praktična uporaba aplikacij; Na področju računalništva - mentor ing. Janez Sever Aleš Ažman, 4.b: Razvoj algoritmov za iskanje napake pri okvari stroja ali naprave, avtomobila; Na področju CNC (računalniško krmiljenih strojev) tehnologije - mentor ing. Ivan Mavri Matjaž Hafner, Janez Košir in Gorazd Porenta, 4.a: Prednastarijanje orodij na CNC strojih vest, ko ugotovijo, da lahko uspešno povežejo in uporabijo znanja, ki so jih štiri leta nabirali. Meni je resnično zelo žal, da se bo verjetno z novo maturo ta dejavnost precej zmanjšala, saj bodo verjetno najsposobnejši prikrajšani za to izkušnjo." Ing. Anton Beovič, mentor na področju regulacije in krmiljenja: "Poleg že vsega povedanega, res kaze opozoriti posebej na to, da se morajo ti fantje, ko nalogo izdelajo, posebej pripraviti na njeno predstavitev. Niso redki, ki jim manjkajo retorične sposobnosti, to pa je možnost, da se izkušnjo z večkratnim javnim nastopanjem pridobe. Nalogo dijaki najprej zagovarjajo pred sošolci v svojem razredu, najuspešnejši pa nato tudi na tekmovanjih. Pri tem so potrebne priprave: fantje pripravijo poleg izdelka samega tudi ponazorilne sheme, grafos-kopske prosojnice, prikaze na računalnikih in celo video posnetke, in prav za letošnjo generacijo lahko rečem, da so uspeli s prav samozavestnimi nastopi. Ker je vsak izpit v bistvu nastop, jim bo to zagotovo tudi po tej strani koristilo. In še nekaj bi omenil: nekajletna praksa je, da se dijaki odločajo za raziskovalne naloge na podlagi razpisa z že opredeljenimi temami oziroma naslovi, mi pa bi radi, da bi se to še bolj sprostilo in da bi teme izbirali sami. Zelo žal mi je, da bo nova matura to dejavnost destimulirala, mislim celo, da je to precejšnja napaka, ki jo bo potrebno čimprej popraviti." ® d.o.o., Sr. Bitnje, 64209 Žabnica tel.: 0^4/312-000,fax: 064/312-331 BTC, Smartinska 152, hala A10, južni vhod, tel: 061/185-1601 f. ^----. ................... gona™ SENZORSKA SVETILA že za 7.900 SIT ROČNO ORODJE PLINSKI SPAJKALNIK, pištola na topel zrak PVC pištola ELEKTRO MATERIAL (P žica 1.5mm2 - 9,95 SIT) (P žica 2.5mm2 -14,00 SIT) V TRGOVINI IflG, SREDNJE BITNJE 70, ŽABNICA IN V LJUBLJANI V BTC, HALA A10, JUŽNI VHOD. TER V VSAKI VEČJI TEHNIČNI TRGOVINI PO SLOVENIJI Blaž Hostnik, avtor naloge ORK aplikacija AUTOCAD Avtorske pravice bom verjetno prodal na zeleno... Aleš Brezovar, avtor raziskovalne naloge o okolju prijaznih fluidih Malo me vleče "To raziskovalno nalogo sem dobil čisto sam, saj se z računalništvom ukvarjam že štiri leta, idejo pa sem dobil na enem od računalniških sejmov. Namen naloge in računalniškega programa, je ob tem nastal, je priprava aplikacije, ki bo omogočala izdelavo načrtov in shem na področju fluidne tehnike na principu obsežne knjižnice simbolov. Moj Prvotni načrt je bil celo pripraviti Povsem originalni in samostojni Program, vendar sem se zaradi obsega dela odločil za zelo razširjeno okolje programa Autocad. Čeprav je teh programov že kar ne*aj, je moja prednost v tem, da sem že upošteval nove slovenske standarde (ISO 1219), ki bodo v Kratkem uveljavljeni. Pri tem mi je pomagal prof. Beovič in sem mu za to iskreno hvaležen. V Program sem vložil (brez upoštevanja učenja) okoli 400 ur dela, Pri čemer moram povedati, da slovenski priročniki npr. za Autocad niso dovolj izčrpni, in sem moral poseči po originalnih v angleščini. Uspel sem tudi, da sem ukaze oblikoval v slovenščini. Prepričan sem, da ga ni več Področja strojništva in širše teh-mke, kjer bi lahko danes delali °rez teh naprav. Glede tekmovanj lahko rečem, da moji rezultati Potrjujejo že vse tisto, kar so o Jj»n povedali moji sošolci: v branju na regijskem tekmovanju sem bil prvi, na državnem Prvenstvu v Novi Gorici pa so oiu vsi računalniški projekti prak-"Cno zavrnjeni. Nekatere je očit-no Povozil čas, kar sem ugotovil ze med prezentacijo svoje naloge, £? n» povedano in prikazano ni ji^jPrašanj. Na takih tekmovan-iah mora" sodelovati v komisijam res pravi strokovnjaki, čudi pa me tudi, da zanimanja za učence, ki tam sodelujejo, ni. V podjetjih bi morali ugotoviti, da se tam zbira cvet mladih in perspektivnih ljudi, za katere bi se pametni gospodarji s štipendijami in drugimi možnostmi za razvoj morali kar stepsti. Moj program je povsem praktično uporaben zato razmišljam, kako naprej: ali se podati v nadaljnji razvoj in dopolnjevanje, ali pa že v tej fazi prodati avtorske pravice. Dobil sem že tudi ponudbe za izdelavo podobnih aplikacij na nekaterih drugih področjih, vendar mi čas verjetno tega ne bo dopuščal. Morda boste presenečeni, vendar se nisem odločil za študij strojništva ali računalništva, pač pa za ekonomijo, saj mislim, da je potrebno predvsem znati prodati. Tega pa tehnični strokovnjaki ne znajo." "Raziskovalno nalogo sem si izbral, ker me malo vleče na področje ekologije, čeprav priznam, da dosledno z zelenimi stališči ne bi mogli nikamor. Všeč mi je bil tudi predmet osnove regulacije in krmiljenja. Jasno je, da se nam bližajo časi, ko bo potrebno misliti na nadomestitev naftnih derivatov zaradi njihove nevarnosti za okolje, pa tudi za to, ker bo nafte zmanjkalo. Temeljito sem obdelal sedanja mineralna hidravlična olja ter njihove sintetične nadomestke, ki se postopoma pojavljajo. Rečem lahko, da sem ob tem kar dosti poglobil svoje znanje, posebej zahtevno pa je bilo proučevanje tuje literature. To mi bo zagotovo konstilo pri nadaljnjem študiju. Posebej bi se rad zahvalil obema profesorjema, ki sta bila moja mentorja: ing. Beovič in ing. Pivk, saj sem v pogovorih z drugimi učenci na tekmovanjih ugotovil, da so bili več ali manj prepuščeni sami sebi, meni pa sta stala vseskozi ob strani. Na to šolo se bom rad spominjal." Tomaž Lang, soavtor raziskovalne naloge o toplotni črpalki S te šole odhajam z lepimi spomini "Raziskovalne naloge na področju energetske sva se lotila, ker nama je ta predmet nekoliko bolj blizu. Gre za toplotno črpalko, ki je bila izdelana kot učilo na šoli, najina naloga pa je bila, da določiva njene karakteristike, energetsko bilanco in pripraviva vaje, ki bodo služile za nadaljnji pouk. Zelo zanimivo je bilo na tekmovanjih, kjer so se po mojem mnenju v Kranju na regijskem srečanju v naloge temeljito poglobili, na državnem pa dvomim, ali so jih sploh prebrali do konca. Kljub temu nama je uspelo tretje mesto. Nujno bi bilo, da bi bile v komisiji zastopane razne stroke strojništva, saj le specializacija lahko omogoči kritično sodbo o tovrstnih nalogah. Izkušnje s temi raziskovalnimi nalogami so, kar se mene tiče, zelo dobre, in sploh mi ni žal, da sem se tega lotil. Rad bi se zahvalil mentorici za trud in Šoli, ki nam je vse to omogočila. S te šole odhajam z res lepimi spornim." Marko Kozin, drugi soavtor raziskovalne naloge o toplotni črpalki 0 objektivnosti komisij je mogoče dvomiti "Lahko rečem, da je bila ta raziskovalna naloga ena prvih zadev, ki sem se jih v življenju sam lotil. Prepričan sem, da bo to dobra izkušnja za nadaljnji študij in da bom še mnogokrat pogledal nazaj, kako smo se posameznega dela lotili. Ker sva na tekmovanju dosegla lep rezultat, sem s tem seveda zadovoljen, na splošno pa bi dejal, da bi bilo o objektivnosti teh komisij mogoče dvomiti. Nalogo sva delala na črpalki, ki jo je prispevalo zasebno podjetje P&G, ki je znalo prisluhniti potrebam šole, hkrati pa si seveda ustvarilo dobro reklamo, ker sva sodelovala na vseh teh srečanjih in tekmovanjih, sva k temu sedaj tudi midva prispevala. Je dobra ponazoritev toplotne črpalke, tako da bodo lahko učenci, ki prihajajo za nami, dodobra spoznali te principe." •OKNA •VRATA •SENČILA •morit STENE •prenova OKEN JELOVICA •brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT •možnost obročnega odplačevanja potrošniško posojilo 1 ♦ 3 (bmzobmstno) potrošniško posojilo 1+6(9% obraitl) plačilo • teki 1 ♦ 3 (bmiobmstno) PRODAJNA MESTA: ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58,064/632-270 KRANJ, Partizanska 26,064/211-232 MURKA Lesc, Lipice pri Lescah, 064/718-110 METALKA Kamnik, 061/813-326 GORENJSKE MESNE DOBROTE Mercator - Meso - izdelki nudi novo blagovno znamko V teh vročih poletnih dneh je nadvse dobrodošla sprostitev v naravi, po možnosti kje, kjer najdemo zavetje v prijetni senci, morda ob vodi, kjer se lahko malo osvežimo, zabavamo, se igramo razne igre, potem pa seveda postanemo lačni. In zato je za nas Mercator - Meso - izdelki v svoji novi blagovni znamki GORENJSKE MESNE DOBROTE pripravil tudi ŽAR PROGRAM Pikantne, sirove, zvite in ham hrenovke, cocktail hrenovke in klobase, žar rolada, oblečena pleskavica, začinjeni svinjski zrezki, čevapčiči in pleskavice so izdelki, ki jih lahko kupimo začinjene, estetsko zelo domiselno in vabljivo pripravljene, prav nalašč za na žar ali za hitro pripravljeno kosilo v pečici, kajti tudi za začimbe je že poskrbljeno in nam tako pripravljeno meso prihrani precej časa in truda. In ker smo bili doslej navajeni le enostavnih hrenovk, pleskavic, čevapčičev in svinjskih karejev, bomo tokrat še posebej prijetno presenečeni nad tem, kaj vse se da s takim mesom narediti. Pleskavice na primer veliko vabljivejše izgledajo in so seveda tudi okusnejše lepo zavite v slanino, hrenovkam so dodali sir ali slanino in jih zvili v kolobarček, posebej zanimiva pa je tudi žar rolada, probodena z zobotrebci. Vse je seveda narejeno iz prvovrstnega mesa. V mesno predelovalni industriji Mercator - Meso - izdelki pa so v okviru nove blagovne znamke GORENJSKE MESNE DOBROTE pripravili tudi DIETNE MESNE IZDELKE, saj se trudijo, da bi ljudem ponudili uravnoteženo in zdravo prehrano in bi s tem tudi diabetikom omogočili uživanje mesnih dobrot. V to vrsto izdelkov spadajo dietna junčja šunka, ki je izdelana iz izbranega, kakovostnega junčjega mesa, je blago začinjena in vsebuje veliko beljakovin. Če pa imate radi okus po prekajenem mesu, pa ne smete jesti nič mastnega, je za vas prava suha junjetina ali pa prekajena junjetina v kosih. Za tiste, ki ne marajo ali pa ne smejo uživati živalskih maščob pa so pripravili posebno klobaso z margarino, saj so tu Živalske maščobe zamenjane z rastlinskimi. Potem je tu še dietna hrenovka, ki vsebuje bistveno manj mašob, kot navadne in pa loška salama, narejena iz govejega mesa, ki je za zdravje bolj koristno. Salama je iz kvalitetnega mesa, blago začinjena in izdelana po tradicionalnih recepturah v stiskom samostanu. Vse izdelke blagovne znamke GORENJSKE MESNE DOBROTE boste našli v estetsko lepo oblikovani embalaži, predvsem pa ne prezrite znaka, grba, na katerem je izpisano Gorenjske mesne dobrote, kajti to je pravi znak za vaše zaupanje v kvaliteto in dober okus. Primož Križnar, soavtor raziskovane naloge o avtomatskem podajanju na CNC stružnici Spoznal sem svoje področje tudi za študij "Osnovni motiv, da smo se lotili raziskovalnih nalog, je bil, da smo bili oproščeni četrtega predmeta pri zaključnem izpitu. Prvotno smo mislili delati še v večji skupini, vendar sem spoznal, da pravega prostora pri takem delu ne bi imel. Ko je bila ideja obdelana in koncept narejen, sva oba, ki sva delala na tej nalogi skupaj s profesorjem odšla na posvet v tovarno Klio Lesce, prave težave pa so se pokazale, ko je bilo na podlagi načrtov potrebno vse tudi izdelati. To nas je celo spravilo v precejšnjo časovno stisko, zlasti smo imeli težave z vzmetjo, ko še sedaj nimamo čisto prave. Posebno mi je bilo všeč, da je bilo v primerjavi s seminarskimi nalogami manj pisanja, veliko bolj pestro delo je bilo to. Vsem sošolcem bi priporočil, da se tega lotijo. Odločil sem se, da nadaljujem študij strojništva, in če bo le mogoče tudi specializiram oz. se usmerim v predmet, na področju katerega sem delal sedaj raziskovalno nalogo. Rad bi se tudi zahvalil svojemu mentorju ing. Beoviču, za katerega trdim, da je najboljši profesor in mentor." Jurij Peternelj, drugi soavtor raziskovalne naloge Avtomatsko podajanje na CNC stružnici Šele praksa potrjuje teorijo "Za odločitev za raziskovalno nalogo sta bila dva vzroka: oprostitev pri četrtem predmetu, ter podati se na novo področje in spoznati nove metode. Lahko rečem, da ie bilo znanje, ki smo ga dobili v štirih letih šolanja precej teoretično, izdelava raziskovane naloge pa je bila priložnost za srečanje s prakso. Pri tem se marsikaj pokaže v drugačni luči, veliko megle-| nih predstav pa tudi razčisti. Tudi jaz Ibi pohvalil mentorja ing. Beoviča, ki mislim, da presega vse na šoli, saj je bil v vsakem trenutku pripravljen pomagati, vedno našel čas za posvetovanje. Odločil pa sem se za drug študij, saj menim, da pri nas v strojništvu ni posebno dobrih perspektiv. Na tej šoli sem dobil kar precej znanja, ki mi bo zagotovo tudi koristilo." Gorazd Porenta, prvi od treh avtorjev raziskovalne naloge Naprava za prednastavljanje orodij Zanimiv je tudi status raziskovalca "K že povedanima dvema motivoma za vključevanje pri raziskovalnih nalogah bi lahko jaz povedal še enega: vsi, ki smo se s tem ukvarjali, smo dobili status raziskovalcev, ta pa nam je omogočal tudi "opravičevanje neopravičenih ur". Ker smo si izbrali izredno zahtevno nalogo, smo zadnji mesec in pol pri rednem pouku kar precej manjkali. Dejstvo, da smo raziskovalno nalogo delali trije, je pomenilo, da je bilo potrebno timsko delo in ustrezna delitev dela, kar je tudi dobra izkušnja. Tisto o manjkanju pri pouku pa ne pomeni, da smo bili manj obremenjeni, saj bi lahko vsaj za naš primer trdil, da smo šele proti koncu dela spoznali, kaj smo si naložili. Srečanja raziskovalcev so bila dobrodošla zaradi novih poznanstev, žal pa jih je v precejšnji meri pokvarila neobjektivnost komisij. Menim, da bi morali pripraviti za taka srečanja temeljite pravilnike in bolje Roskrbeti za pravo sestavo, likakor se ne bi smelo zgoditi, da je ena naloga na enem tekmovanju prva, na drugem pa popolnoma propade. Sam ne nameravam nadaljevati študija strojništva, pa pa me je pritegnilo računalništvo - pro-gramerstvo." Jani Košir, drugi od soavtor)ev raziskovalne naloge o napravi za prednastavljanje orodij Šola se je modernizirala šele ob koncu našega šolanja "Jasno je, da je raziskovalna naloga prednost pri zaključnem izpitu, po moieffl mnenju pa je naš status raziskovalcev koristil našemu ugledu pri profesorjih tudi pri drugih predmetih. Izbrali smo si dokaj težavno nalogo, saj razen ideje m bilo ničesar, kar bi imeli. Najprej smo se lotili načrtov, pri čemer smo si dimenzioniranje posameznih delov porazdelili posebna izkušnja pa je bilo konstruiranje z računalniškim programom Autocad. Z izdelavo smo imeli toliko težav, da sm° morali na regijsko tekmovanje brez praktičnega izdelka, vendar so bili načrti tako ugodno ocenjeni, da smo se uvrstili na državno srečanje kar na podlagi njih. Ker so bila merila na državnem tekmovanju drugačna nam kljub uspelemu izdelku niso dodelili mesta med prvimi tremi. Celotna priprava raziskovalne naloge pa za nas tri pomeni predvsem izkušnjo o tem, kako se lotiti ideje na samem začetku. Priznati moram, da smo z resnim delom nekoliko odlašali, zato pa smo zadnje dni delali po cel dan. Ker so v določenem delu zatajile tudi naše delavnice, smo del izdelka delali kar pri nas doma. S pomočjo mentorja smo bili zadovoljni, na pomoč pa sta nam priskočila tudi ing. Beovič in ing. Sever. Tudi mene je računalništvo tako potegnilo, da sem se odločil, da se posvetim študiju programiranja. Kar sem se naučil na strojni šoli pa mi bo vsekakor koristilo. Ko se oziram nazaj, moram ugotoviti, da je bila šola, ko smo začeli s šolanjem, dokaj skromno opremljena. Postopoma je začela oprema prihajati, pa tudi profesorji so se za to usposobili." Matjaž Hafner, tretji soavtor raziskovalne naloge o napravi za prednastavljanje orodij Mi smo želeli nekaj več "Posebna vrednost našega dela se mi zdi v tem, da smo idejo mentorja po svoje oblikovali in nadgradili. Pazili smo tudi na to, da bi našli kar najboljše in najcenejše rešitve, saj ima v življenju tudi smotrnost izdelka svoj pomen m ceno. Mislim, oa smo uspešno povezali teorijo s prakso: na papirju marsikaj izgleda lahko in preprosto, kasneje pa se pn uresničevanju pokaže, da temu ni tako. Veliko napora pa da ob koncu tudi veliko zadovoljstva in veselja; to pa je, kljub temu da nismo dobi'1 vidnejših uvrstitev na državnem srečanj11 /#x I v Novi Gorici, veliko pomeni. M?Ja . y pričakovanja v stroki so se izpolni'8- potrdilo se je moje zanimanje in veselje do strojništva, zato bom nadaljeval tudi študij v tej smeri. Vsakemu srednješolcu bi iskreno priporočal, da se loti raziskovalne naloge, saj to niso rutinski izdelki kot v primerih seminarskih nalog, ampak dokaz ambicij, da bi dosegi« še nekaj več. Upam, da nas bo po tej poti gnalo tudi v prihodnje." PffO/Z VODNO, TRGOVSKO /A/ GOST/AfSKO PODJETJE Š k o f/a Loka p. o. Kidričeva c. S4 Od 15. junija do 15. julija ponujamo m 20% gotovinski popust pri nakupu kopalniškega programa KOLPA SAN v železninah v Medvodah in Železnikih, v Loka prodajnem centru Al ples v Železnikih in Blagovnem centru v Medvodah m italijanske keramične ploščice GIRARDI že od 1.497,00 SIT/m2 v Loka prodajnem centru Al ples v Železnikih in Železnim Medvode. if&OD£/Sf /VA /fl/P J£ PW1 LOtCf AiA & 1/P SREDA, 29. JUNIJA ČETRTEK, 30. JUNIJA PETEK, 1. JULIJA 10.50 Tisoč in ena Amerika, ameriška risana serija 11.16 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 11-45 Zelena ura 12.15 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.06 Studio City, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Cobi in Natelji, španska risana serija 18.40 Kronika, kanadska dokumentarna serija 18.30 TV dnevnik 2, Vreme 18-58 Šport *0.10 Iz parlamenta 20.36 Film tedna: Divja vrtnica, ameriški film 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.27 Sport 22.36 Sova; "opolna tujca, ameriška nanizanka; na črno, ameriška nanizanka — ™ fc? Ea'M' H Ea ti V k! t9 B H — 12.05 SP v nogometu: Rusija -Kamerun, posnetek 13.56 VVimble-0on: Tenis, četrtfinale. prenos "6.10 Potovanje v grozo, kopro-JJkcijska nadaljevanja 16.00 Prednost na preizkušnji 17.00 Sova, Ponovitev 18.20 Športna sreda: SP » nogometu: Maroko - Nizozemska, prenos 20.20 Omizje 22.20 Vse * Hubezen je..., ponovitev 23.00 v nogometu: Belgija - Saudska Arabija, posnetek Benetkah, avstrijski film 21.56 Po: gledi od strani 22.05 Evropski policisti. Kačje gnezdo 23.00 Cas v sliki 23.05Upor, avstnjski TV film 0 50 Tretji v zasedbi, ameriška kriminalka 220 Poročila/Ex libns 6.00 SP v nogometu 8.00 Vremes-ka panorama 1250 1000 mojstrovin 13.00 Čas v sliki 13.10 SP v nogometu 14.00 VVimbledon, četrtfinale, prenos 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Zlata dekleta 18.30 Ali je tores? 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 VVorf-gang Ambros 21.00 Top spot, reklamni spoti 22.00 čas v sliki 22.36 SP v nogometu: Belgija -Saudska Arabija 23.56 Hallo Aus-tria, Hello Vienna 0.25 Poročila/ 1000 mojstrovin 19.00 Koncert Jence Mrzel v Železnikih (2. del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj (16. oddaja) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16 , 18., 19.25 In 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELE TV 10-00 Poročila 10.06 Ali ste vedeli J0-35 Okoli sveta v 80 dneh 11.00 £°wni šolski program 12.00 Poročila 12.06 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 1240 Na veliki nogi, amer-«*» humoristična nanizanka 13.10 ^'klus vestem komedij: Velika dre-ameriški barvni film 14.45 ^onofon 15.30 Učimo se o Hrvaš-w 16.00 Poročila 16.05 Dedek, °abiCa in vnuk 16.30 Besede, ^esode, besede 17.00 Hrvaška ,?n?s 18.00 Poročila 18.05 Kolo ftl k 18.30 Loto 18.35 Santa io£ara. ameriška nadaljevanka '».30 Dnavnik 20.15 Dokumentarca oddaja 21.00 V iskanju 21.45 poročila 21.50 Ekran brez okvirja «50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini O.OOSanje brez meja 20.00 TV napovednik TELE-TV 20 03 EPP blok 20.10 Ekološka modna revija 20.40 Adria Air-ways 21.40 3. festival vokalno instrumentalnih skupin z diato-nično harmoniko in večglasnim petjem Slovenije Vurberk 94 22 30 Promocija kasete 1 x band 23.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutn 19 30 do 24.00 Večerni program 15.30 TV koledar 15.40 Pot okoli «yeta v 80 dneh, ponovitev 16.10 ^nizanka 17.00 Tenis, prenos iz iy>mbledona 19.15 Risanka 19.30 dnevnik 20.15 Polna hiša, humor-fffcna nanizanka 20.40 Zadeva 2i\eep francoska nadaljevanka tra Sonce, seno in nekaj kuš- •v, češki barvni film ei2!,,Ba Spielberga 13.55 Gozdarski lr>spektor Bucholz, nemška senja JMS Pogledi od strani 15.00 ^roški program 15.30 Am, dam, das 17.00 Mini čas v sliki 17.10 ^urlitzer 18,00 čas v sliki 18.05 Mi J8-20 SP v nogometu: Maroko -N|zozemska 20.20 Romanca v 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 1200 BBC novice 1210 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 ;estitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, SREDA PANTER amer krim kom GOLA PIŠTOLA ob 18. in 20. uri STORŽIČ K**-kom. FINI GOSPOD ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. ErfEG ob 18. in 20. uri LETNI KINO STARI MAYR slov. film UBIJ ME 2r»1N0 ob 21 • uri ŠKOFJA LOKA amer. drama MR. JONES ob 18.30 m cu-o0 uri 10.25 Formula BMX - kolesarske spretnosti 10.56 Ringa, ringa, raja 11.10 Kronika, kanadska dokumentarna serija 11.35 Dobra volja, švedska nadaljevanka 13.00 Poročila 16.00 Marjanca 94, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Zmigaj se, športna oddaja za mlade 18.40 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.10 Tednik 21.60 Poletni navdih, turistična oddaja TV Maribor 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.40 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dr. Trapper John 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Iris in Violeta 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Hunter 22.00 Govorimo nemško, nemška komedija 23.20 čas v sliki 23.25 Moj intimni dnevnik, ameriški film 1.10 Poročila/1000 mojstrovin 6.00 SP v nogometu 14.50 1000 mojstrovin 13.10 SP v nogometu 14.00 VVimbledon 94, polfinale ženske 17.10 Audimav 18.00 Zlata dekleta 18.30 Pa smo vas 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.06 Zgodbe iz vsakdanjega življenja 21.50 Novo v kinu 22.00 čas v sliki 2Z36 čas slovesa 23.20 Nagrada Ingeborg Bachmann 0.20 šport 1.28 SP v nogometu: Argentina - Južna Koreja, nato Poročila 1215 Kinoteka - angleški klasični flm: Zarotnice, angleški film (čb) 14.06 Strta srca, ponovitev zadnje- ?a dela francoske nadaljevanke 4.56 VVimbledon; Tenis, polfinale ženske, prenos 16.30 Svet poroča 17.00 Osmi dan 17.50 Sova, ponovitev 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.10 CIA, angleška dokumentarna nadaljevanka, zadnji del 21.05 Povečava: Cannes 94; Ječarji, slovenski film 23.30 Tenis, polfinale ženske,posnetek iz VVimble-dona 1.20 SP v nogometu: Argentina - Bolgarija, prenos 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (15. oddaja) 20.00 VI. Groharjev tedne v Sorici (4. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 In 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELE TV I 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.06 Ali ste vedeli H.OOPoletni šolski program 1200 Poročila 12.06 TV koledar 1215 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 1246Na veliki nogi, ameriška humoristična nanizanka 13.05 Ciklus vestem komedij: Senzacija, ameriški barvni film 15.00 Mono-plus 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 18.05 Otroški pro- ?ram 18.30 Z zdravjem do lepote 7.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.56 Me je kdo iskal? 22.15 Poročila 22.20 Znanost in mi 23.06 Slika na sliko 23.50 Glasbeni večer 0.50 Poročila v nemščini 0.56 Sanje brez meja 13.35 TV koledar 13.46 Pot okoli sveta v 80 dneh 14.10 Zadeva Seznec, ponovitev francoske nadaljevanke 15.00 Tenis, prenos iz VVimbledona 18.00 Risanka 18.15Ekran brez okvirja 19.30 TV dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.45 Največji zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Nanizanka 22.10 Nevarna razmerja, francoski čb film 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 1216 Luč svetlobe, ponovitev 13.06 Call selection, ponovitev 13.35 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.46 CTM 15.56 Spot tedna 16.00 Na velikem platnu 16.25 Album show, ponovitev 17.10 Beverlv Hills, 90210, ponovitev 1. dela ameriške nadaljevanke 18.00 Video igralnica 18.30 Učna leta, ponovitev 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Magnetoskop 20.40 Drakula, ameriška nadaljevanka 21.10 Poročila 21.20 Zakleti ocean, ameriški barvni film 23.00 Zdrava videoglava 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.15 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.06 Zlata dekleta 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije 10.25 TV mreža 12.20 Zgodovina stekla 12.36 Kompas 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 13.55 Gozdarski inšpektor Buchholz 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 Miha Pavliha (v živo -otroška oddaja) 21.00 Novo: Mesni center Luka v Križah pri Tržiču (reportaža otvoritve s predstavitvijo Mesnega centra Luka in Mesne industrije Radgona) 21.25 EPP blok 21.30 3 - 2 -1 gremo (v živo - videospoti) 24.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Certifikati - Divida 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.00 Pogovor s predsednikom vlade 4. radijska mreža - Radio Žiri 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Mu sic machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R Od 17.00 do 18.00 na Radiu Žiri dr. Janez Drnovšek. Oddajamo na UKV A stereo 88,9 in 96 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. Najprej boste lahko prisluhnili obvestilom, ob 16.30 oddaji Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržičič, ob 16.35 se začenja oddaja Poiščite nas, nagrada vas čaka. Ob 17.00 se bomo vključili v 4. radijsko mrežo, ob 18.00 pa bomo zaplesali v oddaji Pod kozolcem. Na koncu bomo dodali še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 1200 BBC novice 1210 Osmrtnice 1230 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, ČETRTEK CENTER prem. amer. ljub. drame GOSPOD JONES ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. FINI GOSPOD ob 18. n 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. POBEG ob 18. in 20. uri LETNI KINO STARI MAYR prem. amer ljub. drame GOSPOD JONES ob 21.30 uri BLED amer. drama PHILADELPHIA ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. drama MR. JONES ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. drama NEBO IN ZEMLJA ob 18. in 20.30 10.25 Pasja pripoved ali kako je bilo..., češka nanizanka 10.56 Zdravljenje s šokom, francosko-italijanski film 1220 Že veste 1250 Poslovna borza 15.50 Omizje, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 18.10 Otroški program: Slike iz Sečuana 18.40 Znanje za znanje 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.68 Šport 20.10 Forum 20.30 Korenine slovenske lipe: Spoznanja, umetnost, ki nas določa in združuje 20.66 Vedno zaposlen, francoski film 22.30 TV dnevnik 22.56 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 6.00 Nogomet 12.50 1000 mojstrovin 13.00 čas v sliki 13.10 Nogomet 17.30 Operacija Noetova barka 18.00 čas v sliki 18.06 Zlata dekleta, zabavna nadaljevanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Zgodovina avstrijskega letalstva 21.05 Traiier 21.25 šiling 22.00 Čas v sliki 22.36 TV popolnoma noro 23.15 Joe Cocker, portret 0.15 Dumb in America 0.66 četrta dimenzija 1.15 1000 mojstrovin 19.00 Odprto prvenstvo v kolesarjenju - Davča '94 (2. del) 20.00 Muzej v Železnikih (5. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. NAJUGODNEJŠA PONUDBA MINOLTA FOTOKOPIRNIH STROJEV IN TELEFAXOV Možnost obročnega odplačevanja K ARUN. d.o.o.. Kranj. teL; 064/213 162 13.56 VVimbledon: Tenis, polfinale moški, prenos 16.20 Film tedna: Divja vrtnica, ameriški film, ponovitev 17.60 Sova, ponovitev 18.20 Oriando: SP v nogometu: Mehika - Irska, prenos 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Podeželski utrip, angleška nanizanka 21.06 Večerni gost: Slavko Avse-nik ml. 22.00 Poglej in zadeni 0.00 Tenis, polfinale moški, posnetek iz VVimbledona TELETI 20.00 TV napovendik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Petkov tedenski pregled 20.30 Kolovrat domačih viž: Slovenskogoriški kvintet 21.30 Tema: lovenski šoperk - "Družina, dom ljubezni" (misli prof. dr. Antona Trstenjaka) 23.00 Nočni zabavno erotični program 200 Videostra- 13.10 Filmi: Kirk Douglas 14.50 Monoplus 15.30 Spoznavajmo Hrvaško 16.00 Poročila 16.06 Mali veliki svet 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 V dobri družbi 21.00 Latinica 22.10 Iskanje izgubljenega časa, dokumentarna oddaja 22.60 S sliko na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.56 Sedmi kontinent, avstrijski film v 13.10 Past. serijski film 14.00 VVimbledon: Tenis 18.25 Nogomet 19.30 Dnevnik 20.15 Beverlv Hills 21.00 Turizem, svetovna sila 21.45 Stil življenja 22.20 Shanonova igra, serijski film 23.10 Split 94 14.30 Borza dela 14.45 CTM 15.55 Na velikem platnu 16.20 Ameriških deset, glasbena oddaja 16.55 Drakula, nanizanka 17.25 Zakleti ocean, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.30 Beverlv Hills 90210, 2. del 21.20 Poročila 21.30 Teden na borzi 21.40 Texasville, ameriška drama 23.45 Spot tedna 23.50 Devlinova zveza 0.35 Album show, glasbena oddaja 1.15 Erotični film 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Fantastične zgodbe Stevena Siel-berga, nanizanka 14.00 Gozdarski inšpektor Buchholz, zabavna nanizanka 14.46 Pogledi vstran 15.00 Rakuni, risanka 15.30 Am, dam, des 16.46 Smrkci, risanka 16.00 Vroča sled 16.30Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzei 18.00 čas v sliki 18.10 Mi 18.30 Glavni zdravnik dr. Trapper John 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.20 Primer za dva, kriminalna nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Dirty tricks, ameriška komedija 23.20 Večerni šport 23.50 Krvavo plačilo, francoska kriminalka 1.15 High Cha-parral, vestem 2.05 1000 mojstrovin 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Portret Lene Šajn 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmvei (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in do- Sodki 8.00 Radijska čestitka .00 Od tu in tam 11.00 Filmse zanimivosti 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.46 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.15 Nasvet za izlet 16.50 Napoved športnih dogodkov 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 V družbi s športniki 19.00 Zadetek v petek od A do Ž 22.00 Odpoved programa Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 9n 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Najprej bomo obveščali, ob 16.30 spremljali in komentirali, nekaj več povedlai o kulturnih dogodkih, pogovarjali pa se bomo tudi z gostom v studiu. 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 1200 BBC novice 1210 Osmrtnice 13.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 14.00 Melodija tedna 14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf_ KINO, PETEK ŠKOFJA LOKA amer. drama NEBO IN ZEMLJA ob 18. in 20.30 uri RADOVLJICA amer. drama PHILADELPHIA ob 20.30 uri 46 KOMENTAR VSAKEMU SVOJE, KAJ PA NAM? Tresla se je gora še pred nekaj dnevi se je govorilo in poslušalo, še zlasti pa bralo o domnevnem in dokončnem razsulu stranke SKD. Dolgo in vztrajno so se širile govorice o tako rekoč nujnem zatonu druge največje slovenske parlamentarne stranke, ki nekako noče biti takšna, kakršno vlogo bi ji pač radi pripisovali vsi po vrsti -posamezniki različnih nazorov in opredelitev, stranke pozicije in opozicije, strankarsko opredeljeni ali neopredeljeni novinarji in komentatorji. Predvidevali so vsaj temeljit razkol. Ozračje je bilo naelek-treno in skorajda prava panika je obvladovala gostilniška omizja in notranjepolitične strani časnikov. In kar precej razlogov in dejstev je govorilo v prid omenjeni domnevi. Kar stopnjevalo se je. Če zanemarimo sam začetek izpred petih let in nepredvideno volilno zmago znotraj Demosa ter še ne pozabljen razpad Demosa in prve Peterletove vlade, potem se lahko reče, da so "zunanje" napade na stranko dopolnjevali "notranji" ie takoj po drugih voltivah. Dolgo pred Depalo vasjo. Iti ali ne iti v vlado s strankama bivšega reii-ma? Biti načelen in iti v opozicijo? Toda čemu načelen? In v kakšno (in s kom v) opozicijo? S preostankom Demosovih strank? V opoziciji so bili še Demokrati in SNS, ne le nekatere podpisnice "povolilne koalicije", ki jo je SKD, zlasti na pritiske Liberalne stranke, SLS ter Narodnih demokratov, zelo neobvezno priznala in sopodpi-sala. Da so še naprej solirali in za svoje neuspehe krivili SKD. Volilni rezultati so odločali in dokajšna mera pragmatičnosti. Tedaj je prišlo tudi do prvega odstopa vidnega člana SKD (Schvvartzbartl), pa ponujenega in preklicanega (Blafič) ter do Janez Poštrak nekaj "zamrznitev" članstva po občinskih odborih. S pritegnitvijo SDSS v vlado in z ločeno koalicijsko pogodbo z ZL SD, so se svetniki SKD žmirili z dejstvom, da je stranka soodgovorna za usodo Slovenije, če noče, da bi bila ta usoda še vedno "rdeča". Pa tudi ministrstva so bila lepo razdeljena, pa še sekretarska mesta za povrh. Na letni konferenci v Kopru -ie vladne stranke - se je negodujoče potolaiilo s pristopom Narodnih demokratov, ki so s spremembo statuta postali krilo SKD. A se je ie na prvi naslednji seji pojavilo tudi Socialno krilo - kot protiutei deklarirano konzervativnemu krilu ND. Politiko je slej ko prej suvereno obvladovalo jedro pragmatikov oziroma njihove "mehke" struje - vse do Depale vasi, ki je povzročila razrešnico obrambnemu ministru Janši in nato še izstop SDSS iz vlade. Kar je še najbolj prizadelo prav SKD, izstop iz vlade je postal spet aktualen. Članstvo se je znašlo v zagati. Ni bilo dolgo tega, kar je bilo ponujeno zavezništvo posebne vrste, namreč zdruiitev SKD, SLS in SDSS. Potem pa dopustitev, da pade Janša! Protikorupcijsko zborovanje. Ideja o dvostrankarski vladi med LDS in SKD in ODMEVI Dopis (niča) g. Omanu Očitno ste se, g. Oman, v Gorenjskem glasu prejšnji torek hoteli pošaliti na račun SKD (stranke, ki ji sami pripadate), predvsem tistega posameznika SKD, ki ima o (Novi) slovenski zavezi dtugačno mnenje od vašega. Pa je stranka kar O. K, se vam ne zdi? Oba sva v njej in oba sva celo pobudnika njenih kril, levega in desnega, da bi se ja čim prej odlepila s tal, ki jim pravimo tudi tranzicija. Drugače je kar dobro. Z "Boijo ilegalo" se nisem ustavil pri petem zapisu (ste ostale spregledali, zlasti 2. in 3.?), v šestem sem omenil celo fige v iepu. Slabo je le to, da so Pisma mračnjakov ie dolgo - v čudoviti slovenščini - prevedena in se tako vprašujem o smiselnosti najinih vprašanj in odgovorov. Pa vendar: 1. Po odhodu okupatorjev pri nas ni bilo moino ponovno vzpostaviti demokracije, ker je pri nas sploh še ni bilo. Ljudje pa, ki bi jo, kakor vas razumem po vaših nastopih, vendarle bili zmoini uresničiti, so skupaj z Nemci odšli v tujino. Angleii, kot znani zagovorniki demokracije, so jih sicer vrnili - a kot kolaborante. 2. Potem se mi zdi, da spomenik Revoluciji pač primerno stoji na Trgu revolucije. (Saj bi tudi Rupnik rad prišel v ljubljanski Rotovi, v primerno okolje, namreč), in 3. Panta rhei. E cantu cog-noscitur avis (vse teče; ptiča spoznaš po petju.) Nakar bi še jaz nekaj vas vprašal. Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? • Janez Poštrak Izigrani krajani Cerkelj V vašem časopisu z dne 14. junija 1994 smo v rubriki "Prejeli smo" zasledili članka "Krajevne skupnosti, odločitev je v vaših rokah!" in "Izigrani krajani Cerkelj", ki se nanašata na gradnjo sistema za dodatno zasneievanje na Krvavcu. Ker članka vsebujeta vrsto neresničnih trditev in tehničnih nesmislov, vas prosimo, da zaradi objektivne obveščenosti javnosti objavite naš odgovor: - Neodvisno študijo o oceni vplivov na okolje zaradi načrtovanega dosneievanja smučišč na Krvavcu je pripravila Skupina za oceno posegov v okolje Inštituta Joief Štefan iz Ljubljane leta 1993. Študija opisuje posledice, ki jih bo imela gradnja sistema na krajino, zrak, mikroklimo, tla, rastlinstvo, vode (površinske, odpadne, podtalnica), biološki minimum Kokre, rastlinstvo, iivalstvo, obdela pa tudi ekopsihološki in sociološki vpliv investicije ter obremenitve okolja zaradi hrupa. Za vsako od navedenih tem so predvideni tudi ukrepi, ki jih bo potrebno upoštevati ob izgradnji sistema, saj študija ne nasprotuje izgradnji le-tega. - V tujini izgradnje sistemov za dodatno zasneievanje na višini med 1500 do 1900 m nikjer ne zavračajo. Izjema so samo kraji, kjer je na oljem območju zgoščenih več sistemov. V tujini driave s finančnimi in drugimi ukrepi celo spodbujajo gradnjo sistemov za dodatno zasneievanje, (in s tem posredno razvoj turizma), predpišejo pa tudi ustrezne zaščitne pogoje (debelina snega, trajanje zasneievanja, itd.) - Vodi za zanseievanje se ne dodajajo nobena kondenzacijs-ka jedra ne glede na tehnologijo zasneievanja. Za izdelavo sne- nasprotovanje krila ND ter posameznikov v Socialnem krilu tej "strateški" domislici zaradi pomiritve članstva. Konferenca v "rdečih revirjih", v Zagorju. Nastopi Ljudsko krilo v ustanavljanju, ki se pridruli fronti "za izstop" ali vsaj pritegnitev SLS in SDS v novo vladno koalicijo. Kar bi naj bil pogoj SKD LDSu in Drnovšku, ki bi se nato SKD "zahvalil" za nadaljnje sodelovanje. Kot se je malo pozneje notranjemu ministru Bizjaku. Pa Pukarjevi, po drugi strani in na Peterletov predlog, da bi jo reševal Rejc s še nekaterimi poslanci SKD, verjetno v prepričanju, da ob novi vladni navezi nima smisla potrjevati nove kandidatke ZL SD. A je zaradi nediscipliniranosti poslancev kljub vsemu zbolel glavni tajnik in ponudil odj-stop. Da bi stranke ne zapustio še krilo ND, ni zaleglo niti imenovanje njihovega Stera, ki tako ni več njihov, sami pa so z Vidmarjem odšli k Janši in Podobniku, da bi še z Gošni-kom "upali na dobro sodelovanje" s SKD pri "programski koaliciji" za bliinje lokalne volitve. Zares prava godlja, in še večplastna! Biti v vladi in biti obenem opozicija, na drlavni ravni delovati tako, na lokalni drugače - tovrstne dileme še čakajo na razrešitev. Za začetek je vodstvo na prekinjeni ponedeljkovi seji dobilo popolno podporo. En glas proti, dva vzdriana. Poslanska skupina bo delovala (naj bi delovala) enotno, ko bo šlo zakoalicijski (vladni) odgovor in če se bo večina v stranki strinjala z njim. Kar pa se bo; sestava v Svetu ŠKD je ie takšna, da pravzaprav kakšnih presenečenj ni pričakovati. Ampak le do oktobra, ko bi naj bil kongres stranke. Teden, ki je za nami, je bil izredno naporen za vse tri vodilne politike vladajoče koalicije. Z "odvezo načelnosti" se je Edvard Stanič vrnil na mesto generalnega tajnika SKD in nekateri so mogoče ie upali, da se bo začelo dolgo, vroče in predvsem mirno poletje. Toda ie isti dan je izbruhnila stanovanjska afera, imenovana tudi R + 3, ki je najbolj prizadela LDS. Dr. Drnovšek je obljubil temeljito preiskavo. Minister Kozinc, ki je kot šef vladne stanovanjske komisije dodeljeval poceni posojila, pa od takrat ni hotel dajati novinarjem izjav. Nekateri so celo začeli prepričevati javnost, da je bilo vse zakonito, le da ni bilo čisto moralno, kar pomeni, da so "zakonito" nekateri ministri in politiki enakejši od navadnih smrtnikov, ki tako ugodnih posojil ne morejo dobiti. Miha Kozinc je sicer v četrtek ie ponudil odstop in zdi se, da bo samo on irtev afere R + 3, medtem ko "višji standardi demokracije" ne bodo veljali za ostale poslance LDS, ki so celo dobili še višje kredite kot Kozinc. Krščanski demokrati, ki so se zadnje čase hvalili s svojimi "moškimi potezami" in načelnostjo, so rajši tiho, čeprav je tudi njihov vodja poslanskega kluba Nace Polajnar dobil ugoden kredit. Sicer pa sta ugodne kredite dobila še dva Gorenjca, poslanka Irena Oman in poslanec Sašo Lap, kar je dokaz, da so nekateri resno vzeli geslo: Gorenje in kredit - je formula prihranka! Tisti, ki to niso naredili, pa so, kot je povedal Lap, kar sami krivi, ker niso vedeli za ugoden kredit. Lojze Peterle si je vzel čas za temeljit premislek, ki je po kritikah njegove zunanje politike očitno potreben. Nekateri v SKD menijo, da je Peterleta najbolj prizadelo, ker ga je kritiziral sam predsednik vlade dr. Drnovšek. Še posebej opo- Joie Novak zarjajo na to, da so Peterletu očitali, da potuje po svetu, medtem ko se pomembne stvari dogajajo v Evropi. V tej kritiki naj bi bila skrit namen dr. Rupla, da bi postal minister za evropske zadeve. Glede na dinamičnost dr. Rupla in njegovo, če je potrebno tudi aroganco, bo potem Peterle kmalu postal podminister v lastnem ministrstvu in podpredsednik vlade, kar bi bil nov rezultat pragmatizma SKD. Že naslednji teden bomo videli, kdo bo novi pravosodni minister in če bo dr. Pimat, potem bodo krščanski demokrati uspeli iztriiti vsaj novo ministrsko mesto, če so ie morali iz pragmatičnih razlo- ?ov poireti svojo obljubo, da odo izrinili Zdruieno listo iz vlade. Največje teiave je imel pretekli teden Milan Kučan. V parlamentu so predlagali ustanovitev preiskovalne komisije za proučitev odgovornosti funkcionarjev v procesu proti četverici oz- v procesu J.B.T.Z. leta 1988. Zato ni čudno, da je Kučan v četrtkovem pogovoru na televiziji namesto slavnostnih besed porabil večino časa za opravičevanje svoje politike od leta 1988 naprej in za zanikanje vpletenosti v afere, od Hita, Saftija, primera Smolnikar do zadnje afere z nakupom helikopterjev in letal v Izraelu, ki'je izbruhnila pred kratkim. Kučan se je pohvalil, da je leta 1988 preprečil uvedbo izrednih razmer v Sloveniji. V zvezi s tem je ga se uporablja izključno čista voda in čisti zrak brez vseh dodatkov. - Hrup sneinih topov pomeni določeno obremenitev okolja, vendar so novejši tipi topov zmeraj tišji. Na izpostavljenih točkah pa so tako ali tako predvideni zelo tihi nizkotlačni topovi. - Posledice izkopov bodo sanirane v skladu s posebnim ureditvenim načrtom, ki ga priporoča študija o oceni vplivov na okolje, in ki bo pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. - Vegetacijska doba rastlinstva se zaradi dosneievanja ne skrajšuje. Dosneievanje se izvaja samo v času pomanjkanja naravnega snega in se tako vzpostavlja le v naravi normalno stanje. Poleg tega sta omejena višina dodatnega snega in čas dosneievanja. Dosneievanje se uporablja preteino na prelomnicah in izpostavljenih mestih, kjer veter občasno od-piha sneg. Na teh mestih sneg tudi najprej skopni. - Visokogorska ruša ne bo uničena. Po izkušnjah tujih strokovnjakov povzroči škodo oz. občutne spremembe na flori samo dosneievanje na močvirnih površinah. Na Krvavcu je podlaga apnenčasta in vodo-propustna. Zato dodatno zasneievanje v suhih zimah celo koristi, ker se vzpostavi normalna količina vlage.- Krvavec zaradi dosneievanja ne more postati golicava. "Rane" na smučiščih, ki so v preteklosti nastale z izkopi, so ie v večji meri sanirane. Za dokončno sanacijo pa je potreben denar. Tega pa bo dovolj, če bo lahko smučišče vsako zimsko sezono normalno obratovalo. Tudi progi v Podkorenu in na Pohorju nista dokončno sanirani izključno zaradi pomanjkanja denarja. - Absolutno izmišljeni sta trditvi, da umetnega snega brez dodatkov kemikalij ni, in da je sneg brez dodatkov kemikalij neprimeren za smučanje. Naj ponovimo! Za izdelavo snega se uporablja izključjno čista voda in čisti zrak, pa tudi narejenemu snegu, ki leii na smučiščih, se ne dodajajo nobene kemikalije, ker za to enostavno ni nobene potrebe. - Izmišljena in neresnična je trditev, da bo dodatno zasneievanje ogroialo preskrbo ljudi s pitno vodo. Na območju Krvavca sta dve zajetji pitne vode. Iz zgornjega, v Brezoviš-kem grabnu nad Davovcem se napaja vodovod za objekte na Krvavcu, iz spodnjega, ob izteku Lukenjskega oz. Brezo-viškega grabna, pa se napajajo naselja pod Krvavcem. Posebej ielimo poudariti, da se voda iz zgorenjega zajetja ne klorira, voda iz spodnjega zajetja pa šele pod spodnjo postajo kabinske iičnice Krvavec. Torej neposredno pod Krvavcem še vedno pijemo "Krvavški biser"! RTC Krvavec ie vrsto let naroča kontrolne preglede vode iz obeh zajetij. Do sedaj so bili vsi izvidi pregledane vode negativni, kar pomeni, da je voda neoporečna. Tudi iz zapisnika sestanka o problematiki zagotavljanja zarave pitne vode iz izvirov pod Krvavcem, ki ga je organiziral Izvršni svet Skupščine občine Kranj v Cerkljah 3. marca 1994, je razvidno, da dejavnost RTC Krvavec ne vpliva na kvaliteto pitne vode iz zajetij pod Krvavcem. Na sestanku so strokovnjaki tudi pojasnili, kako bodo odpravljene teiave pri preskrbi s kvalitetno pitno vodo, zakaj je potrebno kloriranje vode, zakaj prihaja do občasnih zakalitev vode, itd., vendar RTC Krvavec z nastalimi razmerami v nobenem primeru ni povezan. RTC Krvavec pod Krvavcem tudi nima nobene male elektrarne, niti nam ni znano, kdo je njen lastnik. Voda za dosneievanje pa se ne bo odvzemala iz zajetij pod Krvavcem, pač pa iz reke Kokre. Poleg tega pa je RTC Krvavec kot turistično podjetje samo najbolj zainteresirano, da gostom ponuja čisto vodo in neokrnjeno okolje. - Neresnična je trditev, da so na Krvavcu gola vsa tista pobočja, na katerih naj bi ie nekaj časa delali umetni sneg. Prvič, na Krvavcu umetnega snega še ne delamo, pač pa smo v pretekli sezoni občasno preizkušali posamezne vrste sneinih topov v različnih vremenskih razmerah in drugič, so vsa pobočja normalno zaraščena brez kakršnihkoli golih zaplat. - Pred pripravo tehnične dokumentaicje smo dali pooblaščeni organizaciji izdelati investicijski progrma za projekt dodatnega zasneievanaj smučišč na Krvavcu. Program, ki je osnova za izdelavo finančne konstrukcije dokazuje, da je RTC Krvavec investicijo sposobne normalno odplačati v nekaj letih. Zato je naravnost smešna trditev, da bo morala posojilo odplačevati občina oz., da bo posojilo celo prešlo v javni dolg. Ce bo podjetje res postaloplačilno nesposobno, bo šlo v stečaj, posojila pa v nobenem primeru ne bi odplačevala nobena občina, niti država. Če bo podjetje najelo tuje investicijsko posojilo, ga bo moralo zavarovati z garancijo domače banke. V primeru plačilne nesposobnosti RTC Krvavca, bo domača banka tuji plačala zapadle obveznosti, zoper naše podjetje pa uveljavila ukrepe za poplačilo ■ v skrajnem primeru tudi stečaj. Tujec pa v nobenem primeru ne more iz naslova neplačila kreditne obveznosti pridobiti pravice upravljanja ali celo lastninske pravice na podjetju. • Upravljalec smučišč in iičniških naprav na Krvavcu je danes podjetje RTC Krvavec, d.o.o. Vprašanje lastnine oz., lastnikov pa bo rešeno v postopku lastninjenja, ki je v teku. - Na Krvavških smučiščih je v letošnji sezoni smučalo več ie leta 1988 kroiila po Ljubljani zanimiva zgodba, katere verodostojnost zaenkrat še ni mO' goče preveriti, toda bila 1* povezana s spiskiljudi, ki naj b1 jih aretirali. Takratni poveljnik ljubljanskega armadnega območja Svetozar Višnjič je obokal sekretarja za notranji zadeve Tomaia Ertla in mu povedal, da so napadi na Jl£ in kontrarevolucija dosegli taki' no stopnjo, da je JLA pripravi spisek ljudi, ki jih je potrebno aretirati. Ertl mu je odgovor*, da oni ie imajo pripravljen svoj spisek in ko sta primerjav spiska, so bili na Višnjićeverjj seznamu tudi Kučan, Stanovnik Smole in ostali "liberalni komunisti", medtem ko so bili Ertlo-vem seznamu samo novinarji, uredniki in disidenti. Kučanove' seveda odločno zanikajo obstoj Ertlovega spiska, toda, potem n> jasno, zakaj sta potem Kučan Stanovnik leta 1988 in kasne? tako vztrajno branila Ertla, " celo potem, ko je zanju pod® veliko breme. Kučan je tudi povedal, da le marca med obiskov v Izrael obiskal izraelsko tovarno kfir, da pa ni sklepal poslov o nakupih helikopterjev in Ut$, To si je potrebno še posebej zapomniti, kajti v svetu so oP takšnih poslih padale vlade. "r! nakupih letal so običajne Pr0V\ zije, ki jih dobijo tako predsedniki vlad in driav, ki so p°se poiegnali, kot tudi tisti, ki *° posel izpeljali. Zato ne bi srne11 preslišati, da je Kučan povedah da potrebujemo helikopterji medtem ko je pred nekaj meseci na isto vprašanje diplomatsko odgovoril, da je nabava orolf za obrambo neba "strokovno vprašanje". Prejšnji teden se je zdelo, & je slovenska javnost veliko M Zgroiena zaradi pičlega mMK na mark kreditov, kot rt"* stotinami milijonov dolarjev, P naj bi jih porabila drlava & nakup zastarelih letal in he»' kopterjev. To je še en dokaz ve( kako relativna je politika. V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino, Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. kot 100.000 gostov. Zar*, novih, zmogljivejših ličn^ L naprav, je občasno res izgini lo, da je gostov na smuČ$l manj kot običajno. Še bo'15' rezultate oz. večji obisk, pa lahko dosegli, če bi turistični agencijam ob sklepanju srn* carskih aranimajev lahko nudili "Sneino garancijo"-J. pa ne moremo ponujati, dok'1, sistem za dodatno zasnelevanf ne bo zgrajen. š - RTC Krvavec je organOf krajevnih skupnosti pod Kn>đi, cem pred izdajo njihovih sov ( sij predložil popoj", investicijsko dokumentacij0 'J vsemi strokovnimi mnenji soglasji. Predloiena stroko^, dokumentacija je v popoln1, nasprotju s trditvami avtov, obeh člankov. Zato predse^ kom svetov KS tudi ni mo%°\ očitati nestrokovnosti in ne° govornosti. J Ob koncu ielimo pouda^, da imamo za vse gornje t^m oz. navedbe pisne doka}^ soglasja in mnenja pristop^ strokovnih organov ter bog^jJ domačo in tujo strokovno eraturo. Vsekakor pa bi v prihodi ieleli vsa odprta vprašal reševati v strpnem dialogu'( vsemi prizadetimi brez meljenih obtoievanj, podti**, in nestrokovnosti, predvsem i brez zavajanja javnosti. RTC Krvavec, d.o.o. Bleivveisova 2, Kranj POSLI IN FINANCE UREJA MARUA VOLČJAK Certifikate lahko za delnice vpišete še do 2. julija Q((ygfg bSIlROITlStOV Javna prodaja delnic Kompasovih hotelov v Kranjski Gori Kranj, 27. junija - Kompasovi hoteli v Kranjski Gori so se odločili javno prodajo delnic, ki že poteka, lastninske certifikate lahko vpišete Se do 2. julija. Prodajna cena ene delnice znaša 7.121 tolarjev. Po lastninskem preoblikovanju bo delniSka družba imela v 'asti hotel Kompas v Kranjski Gori in hotel Alpina, ki posluje k°t hčerinsko podjetje. Oba hotela poznamo kot dobra, Podobno kot drugi pa sta po osamosvojtvi doživela upad obsega poslovanja. Z agresivnim tržnim pristopom so se dokaj totro prilagodili novim razmeram in že lani število nočitev Povečali za 23 odstotkov in dosegli zavidljiv finančni položaj, saj podjetje za razliko od večine drugih ni zadolženo, kapital Podjetja predstavja kar 96,3 odstoka virov sredstev. Lani so v °°novo in posodobitev objektov vložili pol milijona nemških ^ark. Krizo slovenskega turizma so torej uspešno prebrodili, ^to Kompasovi hoteli v Kranjski Gori sodijo danes med najuspešnejše. Vrednost podjetja po otvoritveni bilanci znaša 1.627 ^lijonov tolarjev, izdanih je bilo 162.700 rednih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 10 tisoč tolarjev. Njihova Prodajna vrednost ie bila določena na osnovi ocenjene dednosti podjetja, ki jo je pripravil s strani agencije za Privatizacijo pooblaščeni cenilec. Vrednost podjetja je ocenila 1158.620.000 tolarjev, kar po tečaju s l.januarja 1993 znaša 18-°47.000 mark, prodajna cena delnice znaša 7.121 tolarjev. Podjetje bo 40 odstotkov delnic preneslo na sklade, 60 odstotkov oziroma 97.620 delnic pa je ponudilo v javno Prodajo. Delnice je moč vplačati z gotovino in državljanskimi J^stniški certifikati ter s certifikati denacionalizacijskih upravičencev. Prodajna cena je nominalno različna glede na vrsto Plačila. Končna cena bo določena na koncu vpisnega in plačilnega roka in se v skladu z veljavnimi predpisi lahko ^NŽa ali zviša v razponu od 70 do 130 odstotkov izhodiščne cene. Delnice je moč opisati in vplačati z lastniškimi certifikati še do £ Julija na enem izmed treh vpisnih mest: v hotelu Kompas v kranjski Gori, v menjalnici Ilirika na Titovi 7 na Jesenicah in v ^enciji Kompas Holidavs na Slovenski cesti 36 v Ljubljani (med hotelom Slon in restavracijo Šestica). v Ciie se predstavlja Kranj, 27. junija - V ljubljanskem Domusu so danes odprli Poslovno informativno razstavo "Čile se predstavlja". „ Z razstavo se pri nas prvič predstavlja firma Masexport Ltda iz ^antiaga v Čilu, ob podpori urada za pospeševanje izvoza pri ?Unanjem ministrstvu Procile. Predstavljeni so čilenski izdelki, ki , , 'ft zanimivi za naš trg, prodajni program firme Masexport je zelo bogat in obsega poleg prehrambenih izdelkov tudi drugo Potrošno blago, predvsem kozmetične in tekstilne izdelke ter Usnjeno galanterijo. Na razstavi, ki bo odprta do 1. julija, bo Pnsoten Tomas Erjavec, direktor firme Masexport, z njim se ooste lahko pogovorih v slovenščini. bodo odpravljene hitreje Kranj, 27. junija - Gorenjska banka bo s prvim julijem zagotovila hitrejšo odpravo okvar na bankomatih. Gorenjska banka ima devet bankomatov, ki so vključeni v mrežo bankomatov bivšega sistema LB, število bankomatov pa namerava že poleti povečati. Za stranke je nemoteno delovanje zelo pomembno, saj se zanašajo, da bodo tako gotovino dobili tudi v soboto popoldne, ob nedeljah in praznikih. Če je doslej do okvare prišlo v soboto zvečer, je to pomenilo, da tudi v nedeljo ne bo moč dobiti gotovine. S 1. julijem pa bo drugače, saj se je Gorenjska banka s podjetjem Intertrade ITS, ki skrbi za vzdrževanje bankomatov, dogovorila za neprekinjeno dežurstvo vse dni v tednu, 24 ur na dan. Dosegljivi bodo torej vselej, ko bo prišlo do okvare. Seveda pa bo moralo do njih prispeti obvestilo, zato je banka poskrbela za ustrezno notranjo organiziranost, da bo informacija o okvari pravočasno prišla do servisa. • M.V. Nov mesni center v Križah pri Tržiču Meso iz Prekmurja za Gorenjce Križe, 28. junija - Od minulega petka ie odprt Mesni center Luka, skupna pridobitev družine Dubravčič iz Tržiča in Mesne industrije Radgona. V modernem objektu, kjer so bile nekdaj vojaške konjušnice, so na 540 kvadratnih metrih urejeni proizvodni, hladilniki in prodajni prostori. Center za sodobno pripravo mesa bo dajal zaposlitev 10 do 12 delavcem, kar je dodatna pridobitev za kraj in tržiško občino. KOLIKO JE VREDEN TOLAR CD i ■iiiiiiiiimiiPiMiii miaas—a■ MiGISTRAT rs V Kranjski Gori, Staneta Čorneta 33, pritličje - oddamo v najem trgovsko poslovni prostor ■ velikosti 125,60 m2 (prodajalna in skladišče 120,00 m2 - ■ dva vhoda - ter sanitarije z garderobo 5,60 m2). Ob predaji naložbe svojemu namenu je direktor MIR Branko Križan poudaril, da so stiki s Tržičem v 15 letih prerasli v dolgoročno poslovno sodelovanje, ki omogoča oskrbo z mesom za prebivalce mesta in okolice ter Gorenjske. S tem namenom so vložili več kot 2 milijona nemških mark v novi center, kjer bodo pripravljali meso in mesne izdelke za posamezne kupce, sindikate, zlasti pa za gostinske in turistične organizacije. Kot je pohvalil tržiški župan Peter Smuk, je Luka Dubravčič uspel izpeljati naložbo kljub nakupu objekta po tržni ceni, zadnji od objektov v nekdanjem vojaškem kompleksu pa je tudi najlepši. Radgonski državni poslanec Franc Horvat, ki je novi objekt odprl, pa je označil pomen sodelovanja dveh krajev z različnih koncev Slovenije. Slovesnosti, ki jo je spremljal bogat kulturni spored, so se udeležili številni ugledni gostje iz republike in domačini. Vsi so si lahko ogledah mesni center in se pogostih z njegovimi dobrotami. • S. Saje uva viiuua m «"i»»i(v — w——----- Trgovina je v celoti opremljena z direktnim telefonskim priključkom, računalniško povezavo v prostoru in alarmno napravo. vsa pojasnila dobite po telefonu 061/212-868 - ing. Brus, vsak dan med 7. in 9. uro. mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 viiLA bel!-a TEL: 45-398 Povsem ^ in cenovno ugodnih avtamdWtekih zavarovanj VSE VRSTE OBRAZCEV BIRO OPREMA PRODAJA PISARNIŠKEGA MATERIALA NA NAROČILNICE ŠOLSKE POTREBŠČINE FOTOKOPIRANJE K4RLN Gregorčičeva 6, Kranj Tel.064/213-162 MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kani Trflč) 77.20 78.30 10.08 11,87 7,7» 7,09 AVAL Sled, Knm|aka gora 77,40 77,85 10,80 11.07 7,80 8 OS 77,29 71,18 18.88 11,18 7,88 815 CREDtTANSTALT domka Lj. 77,50 78.88 10.80 11.15 7.88 8 20 EROS(Stkfflttlir),Knm 77.80 77.50 18.88 11,81 7,8» 818 QE0S»MMh*ot 77,38 77,50 10,85 11.82 7.80 8 83 00RBUSKA BANKA 0 10-M 7.75 8.10 UBKJd.Skofl.Loka 77.10 79.90 19.90 11.90 7,70 8.05 ^7^2**°"***" T7'30 77.89 18.95 11,95 7.95 8.08 ZOHKamnjk 77.35 78.18 10.95 11.19 7 70 7 90 POVPREČNI TEČAJ 77.24 T7.U loiss 11$ T^Jo 8 90 Prt Sparovcu v Avstriji)» ATS ob nakupu blaga po 10,70 tolarjev i Pri nakupe In prodaji MERKUR raraćunava 1% provnjje. 1 Podatka a tečajnico nam sporočajo menjalnic«, Id si podrhijejo pravico dnevi* sprememb men)atniftkJh tečajev glede na ponudbo In povpraševanja po tujih valutah. umjojjiph prodajalna LIPICE LESCE UGODNO UGODNO UGODNO iverna plošča (16mm) 1.763,30 SIT/kom iveral beli 2.922,60 SIT/kom furnirane obloge hrast 1.868,90 SIT/m2 parket klasični hrast 2.864,40 SIT/m2 CENE SO S PROMETNIM DAVKOM tel. 064/718-392 Cs 718110 DELOVNI ČAS: od 8.-16. ure _sobota od 8.-12. ure J 0W MA% k Jesenice 94 r0 Turistično društvo Jesenice Titova 18, tel.: 064/81 974 NAGRADNA IGRA GLAS Vsi, ki boste poslali vse dele maskote GLASBENEGA MARATONA, boste lahko sodelovali na PRIREDITVI v velikem žrebanju desetih nagrad. Nagrade naj ostanejo skrivnost. Naš naslov le: TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE Titova 18 teL: 81974 Glasbeni maraton bo v petek, 8.7.94, ob 19. uri v hali Podmežakla na Jesenicah. V akciji Bramac za lepšo Slovenijo bomo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. julija 1994, brezplačno pripeljali 1000.000 Bramacovih strešnikov. BRAMAC Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Spodbujanje podjetništva na gorsko-višinskem območju V Davči predelujejo les Pet kmetov in obrtnik se je odločila za delitev dela: eden žaga les, drugi ga suši, tretji izdeluje opaže... Vsak opravlja eno dejavnost, vsi skupaj pa so kot majhno podjetje. Škofja Loka - V škofjeloški občini so na podlagi pred tremi leti sprejetega razvojnega programa za gorsko-višinska območja lani in predlani izvedli vzorčni projekt predelave lesa v malih proizvodnih enotah. Projekt, s katerim so želeli spodbuditi podjetništvo in zaposlovanje na gorsko višinskem območju občine, so izpeljali v krajevni skupnosti Davča, kjer so za to pokazali zanimanje in kjer so bile tudi sicer dobre možnosti. Občina oz. njen sekretariat za družbeni razvoj, kmetijska svetovalna služba in strokovna skupina Nov'ne so petim krajanom iz Davče in enemu z Golice strokovno svetovali in pomagali pri organiziranju in razvoju dejavnosti, hkrati pa so jim preverili tržne možnosti za razvoj lesne predelave v malih proizvodnih enotah in možnosti, kaj vse bi se dalo delati. Vsi, ki so se vključili v projekt, so se tudi odločili za naložbe, vendar tako, da vsak opravi le določeno delo (žaganje in sušenje lesa, izdelava opažev in talnih oblog ter stavbnega in mizarskega pohištva) in da dejavnost vseh predstavlja zaokroženo celoto, od razreza lesa do predelave lesa v izdelke. Takšna delitev dela je zahtevala manjša vlaganja; čas, ko so lahko začeli s predelavo, je bil krajši, kot bi bil tedaj, če bi vsak delal vse in če bi vsak sam iskal trg, pa tudi obseg predelave je večji. Izvršni svet je naročil tudi izdelavo poslovnega načrta, s katerim naj bi preverili zamisel o smiselnosti in potrebnosti organiziranja lesnopredelovalnih enot v proizvodno in tržno verigo. Te možnosti je preverila Nov'na z Raven na Koroškem. Ker je vzorčni projekt v krajevni skupnosti Davča dal dobre rezultate, se je izvršni svet (tudi na podlagi poročila Nov'ne) odločil, da projekt razširi na celotno hribovsko in višinsko območje škofjeloške občine. S tem bo omogočil, da se svetovalne in druge pomoči poslužijo vsi, ki se želijo na kmetiji (samo)zaposliti v obrti ali v dopolnilni dejavnosti. V občinskem sekretariatu za družbeni razvoj in v kmetijski svetovalni službi že zbirajo kandidate. V okviru programa razvoja podeželja potekata v škofjeloški občini še dva projekta: o razvoju turizma v zgornji Selški dolini oz. na območju krajevnih skupnosti Sorica in Davča in o razvoju turizma v krajevni skupnosti Javorje. • CZ. V jeseniški občini Posojila za sušUne naprave Tri kmetije iz demografsko ogroženega območja v jeseniški občini so lani dobile skupno ly4 milijona tolarjev ugodnega posojila za izdelavo treh sušilnih naprav in nakup rotacijske kosilnice. Jesenice • V jeseniški občini so lani na natečaju za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij kandidirah od posameznikov le trije kmetje - dva iz Srednjega vrha in eden iz Podkorena. Ko je izvršni svet ocenil, da so vsi upravičeni do državne pomoči, jim je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj odobrilo za 1,4 milijona tolarjev posojila oz. za 835 tisoč tolarjev mani, kot so sicer zaprosili. Vsi trije so dobili posojilo za izdelavo sušilne naprave, eden pa le za nakup rotacijske kosilnice. Za posojilo velja dveletni moratorij, rok vračila je deset let, poleg glavnice, ki je vezana na devizni tečaj, pa bodo morali plačati ie 2-odstotne obresti. • CZ. Kozerija Vsi gorenjski medvedje Vsi, ki se le malo razumejo na živalske vrste, dobro vedo, da imamo pri nas dve vrsti medvedov. Za prve je značilno, da hodijo predvsem po štirih, se klatijo po gozdovih in v svoji poirešnosti radi poselejo tudi po (nedolžnih) ovcah in žrebetih, drugi so (v glavnem) kršeni in birmani, hodijo po dveh in se "pasejo" po raznih podjetjih, ustanovah, po oblastnih in državnih ustanovah in namesto, da bi se preživljali sami, raje zatirajo druge, tudi malo kradejo... Za oboje je značilno, da so s posebno uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst tako zaščiteni, kot v prispodobi velja za "kočevske medvede". Ni jih dovoljeno vznemirjati v njihovem naravnem okolju, še manj "preparirati", loviti ali celo ubijati. Minister lahko le izjemoma dovoli lov na tovrstne medvede, in še to le takrat, če je to potrebno za znanstveno raziskovalno delo, za vzgojo in za takšno strokovno gojitev, s katero bi še povečali njihovo število v naravnem okolju. No, in kdor bi se upal pregrešiti zoper uredbo, ga čaka (zaslužena) kazen! Da je uredbo podpisal sam minister za kulturo, ni nikakršno naključje. Zaščita ogroženih živalskih vrst, med katerimi so tudi medvedje vseh vrst, je namreč zelo pomembno kulturno dejanje. Ko smo pred nedavnim zapisali, da po gorenjskem "hlača" pet do sedem medvedov, smo dobili na stotine pisem, v katerih nas Gorenjci opozarjajo, da je njihovo število bistveno višje, in da ne "domujejo" samo v radovljiški občini, kamor naj bi se menda preselili iz Selške in Poljanske doline. Medvedje so povsod po Gorenjskem! Ob tem, da jih je le peščica v gmajni Pokljuke, jih je veliko več na občinah, v političnih strankah, v podjetjih, zavodih - in celo v lovskih družinah. Ni res, pravijo Gorenjci, da so le na Stari Pokljuki preplašili čredo konj in pobili žrebe ter na Bitenjski planini poškodovali osem mesecev starega junca; naredili naj bi menda že veliko, veliko več škode. Dobro zaščiteni medvedje naj bi bili krivi za propad Tekstilindusa, za to, da je begunjski Elan prešel v hrvaške roke, za propadle referendume o novih občinah, za številne črne gradnje po Gorenjskem... In če so medvede z uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zaradi redkosti in za to, da se njihovo število ne bi zmanjšalo, razglasili za naravno znamenitost, predlagamo, da ministrstvo ■'a kulturo razglasi za naravno znamenitost tudi nas, navadne smrtnike, ki smo že resno ogroženi pred dvonožnimi in štinnožnimi medvedi. • C. Zaplotnik Pridelovalci ribeza se sprašujejo: Bo letošnji pridelek "obvisel" na grmičkih? Pridelovalci ribeza iz Gorij in okolice letos ne najdejo odkupovaka. Še kmetijska zadruga Bled, ki ga je v najboljših časih odkupila več kot 300 ton, ga letos ne odkupuje, ker ga nima kam prodati. Zapuže - Zgodba Jureta Kokalja iz Zapuž je le ena od zgodb o težavah, s kakršnimi se pridelovalci črnega ribeza ubadajo v zadnjih letih in še posebej letos. In taksno zgodbo bi lahko napisali tudi o pridelovalcih iz Gorij, s Poljšice, z Laz in iz drugih krajev, kjer še tli kanec upanja, da bo morda nekoč vendarle bolje. Jure Kokalj nadaljuje družinsko tradicijo in prideluje črni ribez na zemljišču v bližini naselja Zapuž. V najboljših letih ga je pridelal šest ton in še lani mu je obrodilo okrog tisoč sadik. Zdaj jih ima osemsto in še od teh jih bo jeseni 350 izruval. "Obdržali bomo le toliko grmičkov, da bomo pridelali dovolj ribeza za lastne potrebe in za stalne kupce," pravi Jure in poudarja, da enako ravnajo tudi [mdelovalci z Gorij in oko-ice, kjer je ribez vsaj nekdaj predstavljal pomembno gospodarsko dejavnost. Še pred tremi leti pospeševali pridelavo Podjetje Mercator - Mednarodna trgovina iz Ljubljane je še v začetku devetdesetih let želelo pospešiti pridelovanje črnega ribeza v Sloveniji in je v to vključilo tudi kmetijsko zadrugo Bled, ki je kot "organizator proizvodnje" na svojem območju sklepala s pridelovalci pogodbe o skupnem vlaganju v trajne nasade. Kot je razvidno iz pogodbe, sta se Jure Kokalj in blejska kmetijska zadruga takrat do- f;ovonla za dolgoročno sode-ovanje pri pridelovanju črnega ribeza za čas rodnosti nasada s tristo sadikami. V Kgodbi med drugim piše, da kmetijska zadruga ves kakovosten pridelek odkupila od kooperanta po tržnih oz. dogovorjenih cenah. Odkupovalca ni od nikoder! Razmere so se spremenile in tudi pogodba, ki posebej določa obveznosti zadruge in kooperanta, je očitno Te še kos (nepotrebnega) papirja v predalu. "Razmere so letos, žal, še slabše kot lani," pravi Jure. "Lani je pridelek odkupovala vsaj kmetijska zadruga Bled (in še nekaj podjetij v Sloveniji), medtem ko letos ni nikogar, ne zadruge in ne podjetja, ki bi bil pripravljen odkupiti večje količine. Eno podjetje se ponuja, da bi ribez samo predelovalo in potlej sok vrnilo pridelovalcem, drugo ga je sicer pripravljeno odkupiti, vendar bi ga zamrznilo, plačalo šele takrat, ko bi ga prodalo, in za stroške skladiščenja zaračunalo 30 tolarjev za kilogram." Škoda je manjša, če ostane na grmičkih In kaj bodo v okoliščinah, ko v vsej Sloveniji ni večje-gaodkupovalca, štorih pridelovalci? Vsak se bo znašel, kot bo vedel in znal. Kokaljevi so že napisali plakat in dali reklamo v radio, da prodajajo črni ribez po 80 tolarjev za kilogram oz. po petdeset tolarjev, če ga kupec nabere sam. "Letošnja cena na drobno je približno enaka lanski - ena marka za kilogram. In že ustaljeno je, da od tega tretjino dobi obiralec," pravi Jure in poudarja, da le najboljši naberejo v polnem nasadu petdeset kilogram ribeza na dan (in zaslužijo 1.500 tolarjev), sicer pa je povprečje dvajset do trideset kilogramov. Če Kokaljevi doslej niso imeli težav z obiralci (domala vsi so iz Zapuž in okolice), jih letos vendarle skrbi, ali bodo prišli obirat, še bolj jih skrbi, kam bodo z ribezom, saj bo zaradi pokvarljivosti le približno dva tedna časa za prodajo. Ker odkup ni organiziran in tudi sami nimajo ustreznega zamrzovalnika, ga bodo obrali le toliko, kolikor bo naročil. In če bo na koncu na grmičkih ostalo pesto, šesto kilogramov ribeza, bo to še vedno manjša škoda, kot da bi si delali stroške z obiranjem, nazadnje pa bi se ribez pokvaril. Padec cen na svetovnem trgu Razlogov za to, da pridelovanje ribeza v Sloveniji nima perspektive, Je vet. Ribez se je v zadnjih letih na svetovnem trgu zelo poceni L Cent so podle zarodi izjemno velikih količin poceni ribeza s Poljske in zato, ker so v zahodnih državah spremenili tehnologijo pridelovanja: zasadili so nove sorte, uredili nasade na ravnini in uvedli strojno obiranje. Proizvodnja ribezovega soha v Sloveniji upada iz leta v leto. V ribezu je veliko dobrega Po podatkih Iz nemške strokovne revije vsebuje črni ribez v primerjavi z Jagodami, rdečim ribezem, kosmu lj o, malino, borovnico in robido največ vitaminov C, BI in B6, največ" fosforja, kalija, kalcija In železa ter toliko magnezija kot jagoda. Vitamina C ima domala trikrat več kot jagoda in osemkrat več kot borovnica. V najboljših časih več kot 300 ton Jote kepe, poslovodja trgovine blejske zadruge v Gorjah, pravi, da je zadruga v najboljših Časih, pred več kot desetimi leti, odkupila od pridelovalcev tudi več kot tristo ton ribeza na leto. Lani gaje le še okrog deset ton, medtem ko ga letos sploh ne odkupuje, ker predelava zanj ne kaze nikakršnega zanimanja. "Padec cen je uničil ribez," pravi Jote In poudarja, da so pridelovalci v "zlatih časih" dobili za kilogram ribeza skoraj dve marki, lani pa so po odbitku kala prejeli celo manj kot pol marke. Pri prodaji na drobno so bile cene vedno višje. Minister svetuje preusmeritev Ob tem, ko pridelovalci ne vedo, kam bi prodali ribez, je tudi prihodnost črnogleda. Kokaljevi so prisluhnili besedam kmetijskega ministra, ki je pridelovalcem črnega ribeza svetoval preusmeritev v druge dejavnosti, in bodo del nasada skrčili (in v tem ne bodo nobena izjema) in na njegovem mestu zasadili fižol, krompir, čebulo... Razlog niso samo tržne razmere in težave s prodajo, ampak tudi to, da se je odpornost ribeza proti boleznim (plesni in rji) ter proti škodljivcem (ribezovi brstni pršići in steklokrilki) močno zmanjšala in da je novi nasad še posebej občutljiv na plesen. • C Zaplotnik Demografsko ogroženi Posojila tudi za kmetije in zadrugo V radovljiški občini je lani in predlani prejelo posojila za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij sedemnajst posameznikov. glav; bistveno pa je poraslo tudi števil0 elektromotorjev in ostalih porabnike^ Vrednost naložbe ie bila nekai maniša Ca Radovljica - Republika, občina, podjetja in domačini so lani v demografsko ogrožena območja v radovljiški občini vložili okoli trideset milijonov tolarjev, od tega del tudi v razvoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti ter v ureditev turističnih sob, apartmajev in kmetij odprtih vrat. Lani je bilo na demografsko ogroženem območju predvidenih pet naložb v gospodarsko infrastrukturo: štiri so bile uresničene, ena še ni. Elektrika tudi do opuščenih kmetij Z zamenjavo transformatorja na Bohinjski Beli, s postavitvijo dodatnega na Spodnjih Slamnikih ter z zamenjavo dovoda so dosedanjim porabnikom omogočili normalno oskrbo z električno energijo, z novim razvodom na Slamnikih pa so napeljali elektriko tudi do opuščenih kmetij. Elektrifikacija Slamnikov je stala 7,3 milijona tolarjev, od tega je dobre tri milijone zagotovil investitor, skoraj 2,1 milijona republika iz sredstev za demografsko ogrožene, nekaj manj kot 1,6 milijona tolarjev porabniki, 624 tisoč tolarjev pa občina. V Srednji Radovni so obnovili in izboljšali nizkonapetostno omrežje. Prejšnja napeljava, zgrajena pred več kot štirimi desetletji, ni več zadoščala potrebam kmetij, ki so stalež živine povečale z nekdanjih dvajset na petdeset Uredili pet zbiralnic mleka Predlani je posojila za ureditev turističnih sob in apartmajev prejelo osem posameznikov. Skupni znesek posojil Je bil 5,5 milijona tolarjev (največji 1,3 milijone tn najmanjši 2S1 tisoč tolarjev). Večina je sobe in apartmaje (ali vsaj del) ie začela oddajati, ostali naj bi to storili letos. Lani je posojila za naložbe v gospodarstvo prejelo devet posameznikov, poleg tega pa še Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas. Skupna vrednost posojil je 6,3 milijona tolarjev, največji znesek Je 1,5 milijona (dobil ga je krajan iz Stare Fužine za ureditev apartmajev) in najnižji 210 tisoč tolarjev. Zadruga je prejela 1,25 milijona tolarjev za posodobitev zbiralnic mleka v Gorjušah, na Koprivnlku. v Studorju in Stari Fužini, kamor oddaja mleko 121 kmetij. Zbiralnice so uredili ie lani. Dve kmetiji s Koprivnika sta prejeli posojilo za ureditev niše, v kateri bodo turistom nudili hrano. Kmetija v Gorjušah je dobila posojilo za ureditev zbiralnice, v katero oddaja mleko še osem bližnjih kmetij; ena od kmetij pa za dograditev hleva z 31 stojišči in za ureditev mlekarnice. Štirim prosilcem iz Studoria in Stare Fužine je republika odobrila posojila za ureditev turističnih sob In apartmajev. Vrednost naložbe je bila nekaj manjša enega milijona tolarjev. Slaba cesta oteževala spravilo lesa in sena Na Kupljeniku so asfaltirali cesto, & katero je republika prispevala 1,5 milijoj tolarjev, občina skoraj 2,7 milijona, kraja"! pa doslej 600 tisoč tolarjev. Na cest' Podjelje - Koprivnik - Goreljek so oktobf* lani začeli urejati odvodnjavanje na odsek11 v bližini Goreljka, z deli pa nadaljujejo letos. Ureditev je nujna, saj bi sicer korfljjl prevozna cesta postala neprevozna; to pa I otežilo spravilo lesa in sena ter prevo* mleka. Vrednost naložbe je skoraj m milijona tolarjev: 380 tisoč tolarjev s? zagotovili krajevna skupnost in krajafl1' ostalo republika in občina, desetina pa r še neplačana. V Bohinjskem naselju Nerfl*' ki Rovt so načrtovali izgradnjo prvega del* kanalizacije, ki naj bi prispevala k izbojf šanju ekoloških razmer v vasi in kmetijskj* zemljišč v bližini vasi. Ker so se pojav^ zahteve, da je treba hkrati zgraditi tu<»j ustrezno čistilno napravo, so naloŽj?? prenesli v letošnje leto, ko naj bi ureo^ oboje - kanalizacijo in Čistilno napravo. * pripravljalnimi deli bodo predvidoma čehjulija. • C Zaplotnik E'TOP • SPIN -teniški tečaji •teniška šola 7 -14 let - teniški vrtci 4 - 6 let - oddaja teniškega igrišča po urah na teden 1 Mitja KERMAVNAR Tt 064/213-515 UREJA: VUma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S podjetja za razvoj in proizvodnjo Jadralnih padal, avatovanja in trgovino Hafnerjevo naselje 121, Škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 7. ROČK MASTER KRANJ '94 Na Bledu so slovesno odprli 3. evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu OBE ZMAGI V FRANCIJO, NASI NAVDUŠILI padalske kupole V ženski konkurenci si je prvo mesto priborila Nathalie Richer, v moški pa Francois Petit. NAD GORENJSKO Kr»nj, 25. junija - "Organizatorji smo labko zadovoljni s prireditvijo, na kateri smo ob močni konkurenci plezalcev iz »veta prvič doživeli superfinale za moške, naši tekmovala pa so •M v borbi s tujci dokaj izenačeni," je izjavil posebej za Gorenjski glas Tomo Česen takoj po končani tekmi v petek malo pred Polnočjo, šele takrat so se izpraznile tudi polne tribune gledalcev, « so prišli bodrit junake vzpenjanja v previsnih strminah. Pn naaih najbolšji Metka Lukančič in Aljoša Grom ter Vili Guček. Dober obisk kranjske tekme Ročk Master je ena stalnic te »Portno plezalske prireditve. Tudi letos se je ob kranjskem letnem bazenu zbralo več kot 2500 gledalcev, med katerimi ni zanikal niti predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej »rvat Ob številnih znanih domaČih in tujih alpinistih ter Plezalcih je bil gotovo najzanimivejši gost mafi Alezander, 4-JAesečni sin francoskega para t-abrune - Tribout, ki je zmagal £a tretji tekmi septembra 1990. pa Se nekaj je bilo tokrat Posebno; če je prejšnje tekme VeČkrat motil dež, je bilo na letošnji tekmi vsem nekoliko vroče. Gledalcev seveda ni ogrelo le Pravo poletno vreme, ampak so to poskrbeli s svojimi podvigi »e tekmovalci. Pri ženskah se je Prva podala na 15 metrov Vwoko steno komaj. 14-letna Kranjčanka Katarina Sttvmfelj, vodilna v državnem prvenstvu P" starejših deklicah. Pogumno ]t vztrajala do dobrih devetih Metrov višine. Trboveljčanka Metka Lukan&e, lanska državna prvakinja pri članicah, se je vzpela dobre tri metre višje, druga najmlajša Slovenka • lanska mladinska državna prvakinja - Martina Čufar iz Mojstrane, pa je končala nekje na polovici med obema.' Vmes sta plezali tudi tekmovalki iz Francije in Nemčije, vendar se je tekma razpletla šele v obračunu med Francozinjo Nathalie Richer in Američanko Lynn HilL Slednja je klonila prej, zato z novo, četrto zaporedno zmago, ni bilo nič. Po tekmi je malce razočarana izjavila, da so ji zaradi napačne izbire smeri Eošle moči, vendar upa še na akšno dobro uvrstitev na kranjski tekmi v bodoče. Od naših tekmovalk se je še najbolj hudovala nase Martina, ki je čutila še dovolj moči za napredovanje. Bolj zadovoljni sta bih Katarina zaradi prvega povabila na tekmo in Metka zaradi sodelovanja na vseh prireditvah. Moško tekmo je začel ob predvajanju zase izbrane glasbe Ljubljančan Stanko Zidan, ki mu je sledil najmlajši plezalec Urh Cehovin iz Ljubljane, njemu pa edini Gorenjec, Nathalie Richer iz Francije je bila tokrat močnejša od Američanke Hillove. Francois Petit je premagal Japonca Hiravamo šele v super-finalu. Izjavi zmagovalcev Nathalie Richer; "V steni je bilo precej tetko. Proti vrhu sem imela bolečine v rokah, a nisem popustila. Splačalo se je, sej nisem upala na zmago. S tem uspehom sem zelo zadovoljna. Kaj je delala Linn, nisem dobro videla, ker sem jo snemala s kamero. O prireditvi lahko rečem le najboljše -velik obisk in dobra publikaf" Francois Petit "Dosegli smo lep uspeh za našo državo, sej imamo zmago v ženski m moški konkurenci. Toje moja prva zmaga v Sloveniji zato sem je še bolj vesel Tekma je bila zanimiva in napeta do konca, saj sva bila z japonskim plezalcem povsem izenačena pred superfinalom. Seveda bom na Ročk Master v Kranj še prišel!" Franci Jensterie iz Železnikov. Vsi so omagali pri ključnem mestu, nekoliko zaobljenem oprimku, VelenjčanMatej Me-jovšek pa je zdrsnil iz smeri že prej. Edino Trboveljčan Vili Guček in Vrhničan Aljoša Grom sta se uspešno kosala z večino tujih plezalcev. Ko je izgledalo, da je lanski zmagovalec Luca Zardini z vzponom prek previsa na poti proti vrhu stene, ga je presenetil padec. Vrh pa sta dosegla Japonec Yuii Hiravama in Francoz Francois Petit, mlajši dveh bratov, ki je zmogel več moči v novi smeri. Tako je postal zmagovalec šele v superftnalu. Naša najuspešnejša plezalca Aljoša m Vili sta izrazila zadovoljstvo nad dobro prireditvijo in prijazno publiko, še pomembnejši pa se jim zdi stik z najboljšimi tekmovalci v svetovnem pokalu. REZULTATI - ŽENSKE: 1. Nathalie Richer, Francija (16,1 m), 2. Marietta Uhden, Nemčija (13,6 m), 3. Lise Noel, Francija (12,9 m), 4. Metka Lukančič, Slovenija (12,4 m), 5. Lvnn Hill, ZDA, Martina Čufar, SLO (obe 10,9 m), 7. Katarina Stremfelj, SLO (9,1 m); MOŠKI : 1. Francois Petit, Francija (17,5 m; superfinale 12,6 m), 2. Yuji Hiravama, Japonska (17,5 m; 10,6 m), 3. Luca Zardini, Italija (15,4 m), 4. Arnaud Petit, Francija (14,lm), 5. Aljoša Grom, Vih Guček (SLO) in EU Chevieuz, Švica (vsi 13,6 m), 8. Yann Ghesquiers, Francija (11,9 m), 9. Stanko Zidan, Slovenija (10,7 m), 10. Luca Giupponi, Italija. Franci Jensterie in Urh Cehovin, oba Slovenija (vsi 10,0 m), 13. Matej Meiovšek, Slovenija (8,4 m). • Stojan Saje *al d7vS^ j P P P Guček. • Foto: Lea Jeras Košarkarski spektakel v Radovljici v KRANJSKI HARLEM NAJBOLJŠI V TROJKAH V finalu je z 21:13 premagal moštvo Trgovina Celarc, v metanju trojk pa je bil najboljši Radovljičan Miha Kovač. Radovljica, 25. junija - S fc,m°čjo glavnih sponzorjev »ana, Camela, Adriatica, J£Pa.. gostilne Lectar in Vila kluh d Um°na ie Košarkarski "P Radovljica v soboto orga-rWral 3- odprto slovensko knwnstVo v »granju košarkars-£° «ojk. Program, ki je trajal cs oan, je bil pester, košarkars- ki spektakel pa je spremljalo precej gledalcev. Na turnirju trojk je sodelovalo 26 ekip iz vse Slovenije. Manjkali so le košarkarji iz Kopra. Tekmovanje je bilo izredno napeto, posebno od polfinala naprej. V prvi tekmi je Magnum Kranj, zanj so igrali Tadič, Ceranja, šubic in Remic) teh!$ sta metal* Prorte metc Alpska smučarka Nataša Bokal in •"»eni vodja hokejistov Acroni Jesenice Brane Jeršin. Igralci kranjskega i far lema (v svetlejših dresih) so prepričljivo zmagali v igri na en koš. presenetljivo klonil proti moštvu Trgovina Celarc iz Ljubljane, za katerega je igral slovenski košarkarski veteran Franci Vo-laj z 21 : 16, v drugi tekmi pa je Harlem iz Krama v postavi Džino, Jeras, Dolenc in Mitič premagal Bistro Medo, za katerega so igrah Stavrov, Oma-hen, Vukič in Florjančič, z 21 : 13. Večina igralcev Harlema je igrala lani za Nibble Kranj, ki je zmagal, le da je letos igral Džino namesto Bošnjaka. V tekmi za tretje mesto je Bistro Medo premagal Magnum z 21 : 20, v finalu pa Harlem prepričljivo Trgovino Celarc z 21 : 13. V Radovljici je bila promocija vesele košarke, nekateri znani Gorenjci pa so tekmovali v metanju prostih metov. Sodelovali so pari Nataša Bokal in Brane JerŠin, Alenka Kejžar in Miha Kovač, Nataša Kejžar in Darko Omahen ter Polona Rob in Matjaž Kopitar. Nato pa je po en predstavnik osmih najboljših ekip metal trojke. Lani ie zmagal domačin Zdravko Mitrič, ki letos ni imel sreče. V finale so se uvrstili Ceranja, Vukič in Miha Kovač, ki ie tudi zmagal s petimi zadetki pred Vukičem 4 in Ceranja dva. • J. Košnjek, sliki L. Jeras Pred drema letoma ie bilo v Sloveniji drugo evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu, tokrat pa tudi tretje z imenitno udeležbo 116 padalk in padalcev iz 25 držav. Bo našim uspelo ponoviti uspeh izpred dveh let Slovenska reprezentanca na otvoritvi evropskega prvenstva na Bledu Bled, 29. junija -Pred dvema letoma je bilo drugo evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu ena prvič večjih mednarodnih prireditev v samostojni Sloveniji. Ker je bila organizacija odlična in se je Slovenija izkazala za varno in prijazno deželo, nam je bila zaupana tudi organizacija tretjega evropskega prvenstva z imenitno udeležbo 116 padalk in padalcev iz 25 držav. Otvoritev prvenstva je bila v nedeljo pod večer, Še prej pa so se tekmovala popeljali na otok in tam pozvonili za obilo osebne in tekmovalne sreče. Evropsko prvenstvo bo zaključeno 9. julija s slovesno prireditvijo v Preddvoru, kjer je tudi sedei tekmovanja, glavni startni mesti pa bosta Kraka gora in Krvavec. Na prijetni blejski otvoritveni slovesnosti, ki so jo popestriU mladi plesalci iz Celja, oktet LIP Bled, blejska folklora in godba iz Gorij, je prvenstvo po pozdravih predstavnikov radovljiške občine, Letalske zveze Slovenije in Mednarodne letalske organizacije odprl predsednik organizacijskega odbora Ivo Bizjak. Ker je na tokratnem evropskem prvenstvu res zbrana vsa elita skupno z gosti iz Moldove in Japonske, je vprašanje, ah bo našim jadralnim padalcem uspelo ponoviti uspeh z zadnjega prvenstva, ko ie bil Domen Slana drugi. Počakajmo na prve tekmovalne dneve. Prvi je bil že včeraj (ponedeljek). Vremenske razmere so ugodne za dobre dosežke. • J. Košnjek, foto L. Jeras Domen Slana iz Škofje Loke: ODLIČNO SEM RAZPOLOŽEN Dome. SlM«, umd»o drugi » "?«• P™ Pred začetkom tekmovanja smo za oceno pri-pravljenosti pred prvenstvom vprašali našega najboljšega jadralnega §adalca Domna Slano iz kofje Loke, evropskega vice prvaka, ki skupaj Bojanom Marčicem, Ljudmilo Pintar, Matejem Jod-fom, Markom Novakom in Juretom* Kurnikom tekmuje za Slovenijo. "Pred začetkom prvenstva imam dobre občutek. Zmagal sem na izbirni tekmi za sestavo reprezen-sem bil na Evropi. državnem prvenstvu, optimizem pa mi daje tudi primerjava s tujci, ki so te dni leteli pri nas. Posebnih priprav ni bilo. Potrebno je pač tekmovati in jadrati. Bili smo tudi zunaj, med drugim pozimi v Afriki, kjer sem prejadral 252 kilometrov in dosegel četrto s padalom prejadrano razdaljo na svetu in najdaljšo v Evropi." UREJA: Vilmi Stanovnik >SKI TEKI Gorski teki REPREZENTANCA IZBRANA Kranj, 28. junija -Letos bo ob svetovnem pokalu v gorskih tekih po programu mednarodne zveze za gorske teke ICMR prvič organiziran tudi evropski pokal. Tekma bo 3. julija v italijanskem mestu Bellun. Ker obstajata pri gorskem teku dve disciplini, tek samo navkreber in tek gor in dol, bodo na svetovnem pokalu tekli navkreber, na evropskem pokalu pa gor in dol. Taka delitev omogoča nastope specialistov za posamezne discipline. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni skupini: moški, rojeni leta 1974 in starejši ter ženske, rojene 1974 in starejše. Vodja slovenske reprezentance je Tomo Sart, trener je Lojze Pungerčič, tekmovali pa bodo Franci Teraž, Tone Egart, Izidor Berčič, Boštjan Novak, Anica Živko, Olga Grm in Mojca Sertič. • A. Gros PRVAKA IRENA AVBELJ IN BOGDAN JUG Med mladinci je bil v vseh kategorijah najboljši Matjaž Pristavec. Novo mesto, 28. junija - Na letališču Prečna pri Novem mestu se je bilo odprto slovensko prvenstvo v padalstvu. Razen najboljših slovenskih padalcev so nastopili tudi padalci s Hrvaške. Najboljši so bili Irena Avbelj med padalkami, Bogdan Jug med padalci in Matjaž Pristavec med mladinci. Pokrovitelj tekmovanja je bilo obrambno ministrstvo, naši najboljši padalci pa odhajajo sedaj na svetovno vojaško prvenstvo v Avstriji. V tekmovanju mladincev je v skokih na cilj zmagal Matjaž Pristavec (Lesce) pred ČuČem (Ptuj) in Banom (ALC Lesce), v likih pa Matjaž Pristavec pred Tomažem Pristavcem in Voduškom, člani Alpskega letalskega centra iz Lesc. Skupno sta na prvih mestih brata Pristavec pred Voduškom in Banom. Med padalci je v skokih na cilj zmagal Bogdan Jug pred Brankom Mirtom in Senadom Salkičem (vsi člani ALC), v likih Jug pred Mirtom in Pristavcem, skupno pa Bogdan Jug pred Brankom Mirtom, Matjažem Pristavcem in Senadom Salkičem. Pri ženskah je tako v skokih na cilj kot v likih in skupni razvrstitvi zmagala Irena Avbeli (ALC Lesce). Ekipno je Sila najboljša v vseh kategorijah Slovenija. • J. Košnjek iSURSTVO MH KOLESARJI V NOVEM MESTU Novo mesto, 26. junija -V Novem mestu je bila kolesarska dirka za Veliko nagrado Krke, ki je štela tudi za slovenski pokal. V hudi vročini so bili na startu vsi najboljši slovenski kolesarji v vseh kategorijah. Na dirki je sodelovala tudi ekipa kranjske Save. V osrednji članski dirki na 186 kilometrov dolgi Erogi je s skoraj štirimi minutami prednosti zmagal član Roga iz jubljane Robi Pintarič. Drugi in tretji sta bila domača kolesarja Papež in Mervar. Četrti pa je bil član Save iz Kranja Borut RovšČek.V Novem mestu so organizirali tudi kriterij po ulicah Novega mesta. Med dečki B je zmagal Zrimšek (Krka), med dečki A Šuštaršič (Krka), Meglic (Sava) pa ie bil drugi, med mlajšimi mladinci je zmagal Mrvar (Rog), Kranjčan Korenjak je bil četrti, med starejšimi mladinci je zmagal Klemenčič (Rog), med člani pa prepričljivo Papež pred Mrvarjem (oba Krka). • J.K. BffUNflNJE' PORAZ TRATE Na dvoboju Trate in Balinčka je Gregor Sever, član Balinčka, postavil nov državni rekord v hitrostnem zbijanju 44 točk. Ljubljana, 28. junija - Ta izid je enak svetovnemu rekordu Italijana Mereta, vendar mednarodno ne bo priznan, ker ni bil dosežen na mednarodnem tekmovanju. V 12. kolu super balinarske lige je Balinček premagal Trato z 10 : 7. Zdaj so na vrhu Brdo, železničar, Balinček, Skala in Titanic, ki imajo po 16 točk. Trata ima 10 točk. V I. ligi so Jesenice premagale Soviča, Tržič je zgubil s Transportom, Primskovo z Jadranom, Feroles iz Radovljice pa je premagal Topolca. Vodi Transport z 22 točkami, Feroles iz Radovljice pa je drugi z 18 točkami. Jeseničani imajo 10 točk, Primskovo 8, Tržič pa je zadnji s 4 točkami. • J.K. ZMAGA ČARMANOVE IN PREZLJA Kranj - Sedem atletinj in atletinj iz kranjskega Triglava je v petek nastopilo na medklubskem tekmovanju v Ljubljani. Tina Čarman je zmagala v skoku v daljino in z rezultatom 5,43 metra izenačila osebni rekord. Jana Zupančič je bila v isiti disciplini druga (4,90), Urša Hribar pa tretja (4,82). Rožle Prezelj je bil s 180 centimetri prvi v skoku v višino. Mojca Golob je bila v metu kopja druga z rezultatom 39,32 metra, ki je le za 28 centimetrov slabši od njenega osebnega rekorda, medtem ko je bila Mirjana Idžanovič v isti disciplini tretja z novim osebnim rekordom 34,62 metra. • CZ. ABtt MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSLJE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 2. ODPRTO PRVENSTVO KRANJA V PLAVANJU REKORDI MITINGA PADALI Konec tedna je bilo v Kranju 2. Odprto prvenstvo Kranja v plavanju. Na tekmovanju je v dveh predtekmovalnih dnevih in sobotnem finalu nastopilo več kot 140 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in nekaterih klubov iz Slovenije. Kranj, 25. junija - Glavni del tekmovanja je bil v soboto s finalnimi nastopi plavalcev v 7 disciplinah v moški in ženski konkurenci. Doseženih je bilo 12 rekordov mitinga. Najboljši rezultat v moški konkurenci je dosegel Jure Bučar v disciplini 400 metrov prosto z rezultatom 4d)5.09, v ženski konkurenci pa Nataša Kejžar v disciplini 100 metrov prosto s časom ©-.59.52. Rezultati - 400 prosto moški: 1. Bučar Jure TOL) 4:05.09 (rekord mitinga), 2. Kožulj Gordan (Zagreb) 4:22.31, 3. Melon Luka (KK) 4:24.81; 400 prosto ženske: 1. Blatnik Tanja (TK) 4:34.98 (rekord mitinga), 2. Sušnik Alenka (TK) 4:42.10, 3. Žerovnik Tina (TK) 4:43.28; 100 delfin moški: 1. Neuhold Christian 0:58.76 (rekord mitinga), 2. Aberšek Aleš (TK) 0:59,75, 3. Milenkovič Marko (TK) 0:59.88; 100 delfin ženske: 1. Draksler Judith (Feldbach) 1:05.97 (rekord mitinga), 2. Omejec Petra (TK) 1:08.44, 3. Dobaj Manuela (EBM) 1:09.54; 100 hrbtno moški: 1. Kožulj Gordan (Zagreb) 1:00.99 (rekord mitinga), 2. Petrovič Davor (OL) 1:05.87, 3. Medvešček Blaž (EBM) 1:06.70; 100 hrbtno ženske: 1. Kejžar Alenka (RPHB) 1:06.64 (rekord mitinga), 2. Blatnik Tanja (TK) 1:10,75, 3. Prosen Polona (TK) 1:14.73; 100 prosto moški: 1. Strahija Marko (Za- greb) 0:54.32 (rekord mitinga), 2. Melon Jure (KK) 0:54.69, 3. Melon Luka (KK) 0:56.52; 100 prosto ženske: 1. Kejžar Nataša (RPHB) 0:59.52 (rekord mitinga), 2. Mladenovič Sanda (TK) 1:03.39, 3. Breznik Nika (OL) 1:03.81; 100 prsno moški: 1. Slapernik Tomaž (BP) 1:07.09 (rekord mitinga), 2. Hoffmann Bernard (Graz) 1:12.71, 3. Belina Tomaž (OL) 1:13.63; 100 prsno ženske: 1. Omejec Petra (TK) 1:19.47, 2. Dukovič Ana (Kamnik) 1:20.04, 3. Štuhec Petra (EBM) 1:20.13; 200 mešano moški: 1. Čač Krešimir (Zagreb) 2:11.84 (rekord mitinga), 2. Milenkovič Marko (TK) 2:13.08, 3. Kožulj Gordan (Zagreb) 2:19.73; 200 meiano ženske: 1. Kejžar Alenka (RPHB) 2:24.56 (rekord mitinga), 2. Rob Polona (RPHB) 2:24.96, 3. Jereb Alenka (TK) 2:35.09; 50 prosto moški: 1 Neuhold Christian (Graz) 0:24.97, 2. Melon Jure (KK) 0:25.10, 3. Kožulj Gordna (Zagreb) 0:25.78; 50 prosto ženske: 1. Draxler Judith (Feldbach) 0:27.40 (rekord mitinga), 2. Kejžar Nataša (RPHB) 0:27.65, 3. Potočnik Špela (TK) 0:29.00. • B. Šmid, slika L. Jeras IRSKI SKOKI »IHI' WTERPOLO 3 DOBER NASTOP GORENJCEV LJUBLJANA OSVOJILA Gunclje, 25. junija - ŠD Dolomiti iz Guncelj je organiziralo TRETJE MESTO memorialno tekmovanje Alberta Šobe. Nastopilo je 114 tekmovalcev iz Avstrije in Slovenije. Pomerili so se v treh kategorijah. Rezultati - dečki do 9 let: 1. Martin Kuglič (Zahomec), 2. Mitja Oranič (Tržič), 3. Anže Mulec (Ilirija Center), 4. Sašo Trpin (Stol Žirovnica), 5. Mitja Mertelj, 6. Anže Česen (oba Triglav Tejing); dečki do 11 let: 1. Anže Brankovič, 2. Matic Zelnik (oba Triglav Teling), 3. Luka (Dolomiti), 4. Rok Ipavec (Triglav Teling); dečki do 13 let: 1. Primož Gostič, 2. Blaž Bilban (oba Dolomiti), 3. Blaž Križaj (Ilirija Center), 4. Urban Zupan (Tržič). • Janez Bešter RUDARSKA SVETILKA ITALIJANU ROBERTU CECONU Velenje, 24. junija • SSK Velenje je v petek ponoči organiziralo osmo tekmovanje za rudarsko svetilko. Nastopilo je 73 tekmovalcev, ki so uspeli na popoldanskih kvalifikacijah na 80-metrski skakalnici. Tekmovanja so se udeležili predstavniki Češke, Italije, Slovaške, Slovenije z najmočnejšimi ekipami, Avstrijo pa je zastopal en tekmovalec iz Zahomca. Najznamenitejša imena tekmovanja so bili svetovni prvak v poletih Jaroslav Šakala, Jirži Parma in Zbvnek Krompolc iz Češke, Italijan Robe rt o Cecon, kateremu je pripadla tudi zmaga. Dobro so se odrezali tudi naši skakalci. Najdaljši skok je uspel Čehu Zbvneku Krom po k: u z 80 metri. Rezultati: 1. Roberto Cecon (Italija) 231.5 T 79 in 79 m, 2. Zbinek Krompolc (Češka) 229 T 77 in 80 m, 3. Damjan Fras (Ilirija Center) 221 T 78 in 77,5 m, 4. Rolando Kaligaro (Velenje) 217 T 77 in 76 m, 5. Franci Petek (Stol Žirovnica) 216 T 77 in 76 m, 6. Primož Kopač (Alpina Žiri) 214,5 T 74 in 77.5 m, 7. Robi Meglic 212 T 76,5 in 78 m, 8. Dejan Jekovec (oba Tržič) 211,5 T 75 in 78,5 m, 9. Matjaž Kladnik (Ilirija Center) 210 T 75,5 in 75,5 m, 10. Jiri Parma ("Češka) 209,5 T 75,5 in 75,5 m, 11. Sašo Komovec (Triglav Teling), 12. Tomas Goder (Češkal 13. Robi Kopušar (Ljubno), 14. Goran Janus (Ilirija Center), 15. Boštjan Brzin (Tržič), 16. Matjaž Zupan (Triglav Teling) — 20. František Jež, 26. Jaroslav Šakala, 29. Ladislav Dluhoš (vsi Češka dobitniki točk v svetovnem pokalu). • Janez Bešter CHALLENGER ROBIJU MEGLIČU Velenje, 26. junija - 4. Ski Jumping Challengerja seje udeležilo 64 tekmovalcev, ki so se že v soboto pomerili dvakrat. V nedeljsko finalno tekmovanje pa se jih je uvrstilo 16. Največ se jih je uvrstilo iz Slovenije, kar 10, iz Češke 4 in Italije 2. Najpej so se pomerili v osmini finala, kjer so bili izločeni Dluhoš in Krompolc iz Češke, Italijan Pertile in naši Brzin, iz Tržiča, Kaligaro iz Velenja, Petek Stol Žirovnica, Polajnar in Komovec (oba Triglav Teling). V četrtfinalu so bili poraženi Ceccon (Italija), Jež (Češka), Robi Kopušar (Ljubno) in Matjaž Kladnik (Ilirija Center). Polfinalna para sta bila Meglic - Kopač in Parma - Fras. V finalu sta se Eomerila Robi Meglic (Tržič) in Jiri Parma (Češka). Tržičan je bil oljši in zasluženo osvojil Challenger. Rezultati: 1. Robi Meglic (Tržič), 2. Jiri Parma (Češka), 3. Damjan Fras (Ilirija Center), 4. Primož Kopač (Alpina Žiri), 5. Roberto Ceccon (Italija), 6. František Jež (Češka), 7. Robi Kopušar (Ljubno), 8. Matjaž Kladnik (Ilirija Center), 9. Sašo Komovec, 11. Rok Polajnar (oba Triglav Teling), 13. Franci Petek (Stol Žirovnica) in Rolando Kaligaro (Velenje), 16. Boštjan Brzin (Tržič). • Janez Bešter LJUBLJANA : KRANJ 90 15:6 (1:1, 4:2, 4:2, 6:1) Kopališče Kolezija, gledalcev 50, sodnika Pičulin in Rakovec (oba Kranj) LJUBLJANA: Štrkalj, Hraste 1, Krelj 1, Ivanko 1, BjelanoviČ 4, Kociper 4, Alidžanovič 1, Ošljak 1, Pikec, Dornik, Naglic 2. KRANJ 90: Dejak, Vončina 2, Košir 1, Zupanič, Poljšak, Rozman, Pičulin 2, Mikoletič, Rauter 1. Izključitve: Ljubljana 8 (Ošljak 3), Kranj 90 6 Četvercev ni bilo. Izključitvi brez pravice zamenjave: Hraste (Lj) in Rozman (Kranj 90) Kranj, 23. junija • Ekipi Ljubljane in Kranja 90 sta zopet Erikazali dopadljiv vaterpolo. Tekma je bila izenačena vse d° onca druge četrtine, potem pa so domačini povečali razliko, čeprav z igro gostov niso nadigrali. Kranjčanom se je v cel1 končnici DP poznalo, da so ostali brez dveh igralcev prve sedmerke, kar so nasprotniki s pridom izkoriščali. Tako je bile tudi tokrat, saj so Ljubljančani z menjavami držali visok temp0 igre, ki mu kranjski vaterpolisti niso mogli slediti. Za gledalce je bila še najbolj zanimiva zadnja četrtina, saj sta51 v tem delu igre v lase skočila oba kapetana, ljubljanski Hraste i" kranjski Rozman. Zaradi medsebojnega obračunavanja sta si ob* prislužila izključitev brez pravice zamenjave. Gledalci so v zadaj' sekundi srečanja videli tudi najlepši zadetek, ne samo srečanj* temveč celega prvenstva, ko je Vončina z več kot polovice igrišč zadel skrajni desni zgornji kot ljubljanskih vrat. • Grega Košir NEODLOČENO V KONČNICI TRIGLAV: MICOM KOPER 7:4 (L0, L2,1:0, 42) Kranj, 25. junija • Letno kopališče Kranja, gledalcev 2000. sodnika Tomič in Pedišič iz Hrvaške, delegat Chvatal iz Kranja. TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak 2, Margeta. Baldermafl' Čimžar, Antonijevič, Gantar 1, Grabeč, Bukovac, Štirn, PeranO' vič, Štromajer, Troppan 4. MICOM KOPER: Belofastev, Štrkalj, Goljuf, B. Četi«' Rukavina 1, Stopar, Vejnovič 1, Bržan, Sivets 2, Bolčič, Iričanift Štromajer, M. Cetin Izključitve: Triglav 6, Micom Koper 9. V drugi tekmi končnice državnega prvenstva so igralci Triglav* pred polnimi tribunami na letnem kopališču prikazali dal6( najboljšo igro v letošnji sezoni. Koprčane, ki so že videli zmag0 po zmagi v Kopru so popolnoma deklasirali. Že sam uvod v igro j? dal domačim apetit, da nasprotnika popolnoma porazijo. Že pO" zadetek je padel po eni minuti, ko je lepo zadel Troppan. To i6. bilo tudi vse v prvem delu, čeprav so imeli domačini še nek*) priložnosti, ki jih je zaustavil Igor Belofastev. V drugem delu *° vaterpolisti iz Kopra pripravili nekaj dobrih in lepo organiziran'}! akcij in rezultat vsega tega je bilo izenačenje, nato so varovanj trenerja Rada Čermelja zaigrali disciplinirano, vratar Ma»j*jj Homovec je branil izredno poleg tega pa se je še razigral Prim? Troppan in gostje iz Kopra so odšli domov s porazom. Tako f sedaj izid v zmagah izenačen in že v torek igrata ekipi tretj0 tekmo, nato pa še četrto v petek v Kranju. Po tekmi je trener Triglava Rado Čermetj dejal: "Izredno se«]j zadovoljen s prikazano igro, saj so fantje po dolgem času zaigraj tako kot znajo. Vratar Matjaž Homovec, ki je tudi kapetan ekip* je branil izvrstno in s tem dal dodatni motiv igralcem. Čaka nas naporen period, saj menim, da bomo igrali pet tekem. Tekma f bila odigrana izredno športno, saj ni bilo nobenih incidentov 1,1 upam, da bo tako do konca." k Igralec tekme je bila Matjaž Homovec (Triglav). • J. Marink* * UREJA: Vilm» Stanovnik SOLA KOŠARKE PETRA VILFANA Kranj, junija - Legenda Slovenske košarke Peter Vilfan, ki je svojo športno pot začel v Mariboru in se nato preselil v Split, kjer je bil največji adut takratne Jugoplastike, nato je oil član Smelt Olimpije, Partizana in končal v Ljubljani svojo košarkarsko kariero. Sedaj je član košarkarskega kluba Praprot iz Kranja, ki igra v gorenjski ligi. Prav to nas je vodilo, f*a se z njim resneje pogovorimo o njegovi šoli košarke, ki je veliko boljša, kot šola Jure Zdovc, saj bo na šoli stalno navzoč in s tem dal dodatni jnotiv mladim nadebudnežem, *j v Kranju stalno rastejo. Komu je tabor namenjen? "Aktivnosti v taboru so namenjene predvsem fantom, starim od 7 do 16 let. Vabljeni s? tako začetniki, kakor tudi Jsti, ki se s košarko že kar neka] časa ukvarjajo." , Koo je pripravil program in kdo ga bo izvajal? "Program vadbe košarke v taboru je pripravil profesor Janez Drvarič, uspešen trener različnih selekcij bivše jugoslovanske reprezentance, tudi trener slovenske reprezentance, sedaj pa vodja dela z [AlajŠimi reprezentančnimi sekcijami Slovenije. Gospod "rvarič bo na taboru občasno navzoč in bo spremljal izvajanje Programa vadbe. Za strokovno izvedbo programa vadbe bo skrbel Peter Vilfan, pridružili pa se mu bodo še nekateri drugi uveljavljeni trenerji, med njimi Drago Vez-jak, pomočnik trenerja državne reprezentance Republike Slovenije, Boris Čerpes, uspešen trener v državni ligi Avstrije, Franci Podlipnik, pomočnik trenerja mladinske reprezentance Republike Slovenije, Andrej Zevnik, trener starejših dečkov v KK Triglav iz Kranja, Tone Krump, trener mlajših selekcij v KK TAM BUS. Glavni demonstrator tabora bo Peter Vilfan, ki bo prisoten ves čas trajanja tabora, pomagali pa mu bodo še nekateri znani igralci slovenskih košarkarskih klubov, morda pa tudi igralci iz tujine." Potek vadbe in ostalih aktivnosti "Udeleženci tabora bodo razporejeni v osem skupin po starosti in predhodnem znanju košarke, vsaka skupina pa bo štela 6 članov. Vadbeno skupino bo stalno spremljal vaditelj košarke, za nemoten potek dela in prostočasnih aktivnosti pa bodo poskrbeli še psiholog in pedagog ter učitelj plavanja. Vadba košarke bo potekala dvakrat dnevno, dan pa bomo Eopestrili še z dodatno košar-arsko vsebino (ogled videoka-set, predavanja in demonstracije). Zvečer bomo opravili ogled in analizo posnetkov vadbe, ki jo bomo snemali skozi ves dan, dan pa bomo zaključili s tekmovanji v igri 1:1, 3:3, 5:5, v metanju trojk in prostih metih ter štafetnih igrah za najmlajše. Ob vseh teh košarkarskih aktivnostih bo dovolj časa za odhod na plažo in kopanje v morju, za pomorski izlet v Piran, za spoznavni večer ob košarki, za zaključni piknik in "fešto" s podelitvijo priznanj in nagrad." Kako je urejena zdravniška oskrba? "Medicinska oskrba je skozi vse izmene urejena v Zdravilišču Krka, ki je le nekaj korakov oddaljeno od prostora, kjer bomo preživljali zanimive, košarkarsko aktivne počitnice." Hokej na ledu , ŠTIRJE SLOVENSKI KLUBI V EVROPI ]pržavni prvaki Acroni z Jesenic bodo igrali pokalu državnih prvakov, prav tako pa **uPaj z Olimpijo Hertz, Inntalom Celje in Jportino Bled v novoustanovljeni Evropski hokejski Kgi. senr*1^ ^junija - Evropska hokejska liga se bo začela 10. delu!? * Igralna dneva bosta torek in sobota. V prvem Sic ^° mo^rva igrala vsak z vsakim doma in v gosteh. H d k°to tekmovanje, končano bo s finalno tekmo 5. in iz s!>!*Cemkra» *zre razen njih pa KAC Celovec, VSV Beljak, y g^jjjjj*' Bolzono, Branko, Fassa in Gardena, vsi iz Italije. Celi h istinu tujci. Prav tako Italijani, medtem ko bodo avstrijska Moštva lahko igrala s petimi tujci. to Letošnja hokejska sezona bo torej dolga in »nimiva. fomembno pa je predsvem to, da bo slovenski hokej intenzivneje zastopan v evropskem hokeju. Lam so v Evropi gkmovali le Jeseničani kot državni prvaki, tokrat pa bodo v Evropi kar štiri slovenska moštva. • J. Košnjek POLETNI KOŠARKARSKI TABOR KOŠARKARSKE ŠOLE PETRA VILFANA PRIJAVNICA IME IN PRIIMEK: NASLOV:- MESTO: TELEFON: DATUM ROJSTVA: ŠOLA, KI JO OBISKUJEŠ:-—- SE S KOŠARKO ŽE REDNO UKVARJAŠ? DA NE KAKO DOLGO?--— KLUB OZIROMA ŠOLA, KJER VADIŠ:- OBKROŽI IZMENO, V KATERO SE PRUAVUAŠ: L izmena 10. 7. - 17. 7. 2. izmena 17. 7. - 24. 7. 3. izmena 24. 7. - 31. 7. 4. izmena 31. 7. - 7.8. 5. izmena 7. 8. -14 8. 6. izmena 14. 8. - 21.8. Cene in kaj zajema cena? "Cena Poletnega košarkarskega tabora je 320 DEM (plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila). Za to ceno vam ponujamo: - prevoz s posebnim avtobusom v Strunjan in nazaj- vadbo košarke (dvakrat na dan) in osale dopolnilne košarkarske aktivnosti - 7 polnih penzionov - malico in osvežilno pijačo ob prihodu v tabor - zavarovanje in turistično takso - osvežilne pijače in napitke ob igrišču v času vadbe - izlet v Piran - piknik in zaključno "fešto" - športni komplet (maja in kratke hlače) z znakom Košarkarske šole Petra Vilfana - vstopnina na urejeno in zavarovano plažo Prevoz bo organiziran tako, da se udeleženci tabora na dan odhoda in ob uri, ki jim bo sporočena zberejo na eni izmed naslednjih vstopnih postaj: - v Mariboru izpred Dvorane Tabor - v Celju izpred športne dvorane Golovec - na avtobusni postaji na Trojanah - v Ljubljani izpred Hale Tivoli - v Postojni izpred Športne dvorane SNTŠ Navedena mesta so tudi možne izstopne postaje ob povratku." Pogoji plačila? "Celotni znesek je možno vplačati v treh obrokih in sicer: 1. obrok - ob prijavi (v vrednosti 120 DEM) 2. obrok - najkasneje do 10. julija (v vrednosti 100 DEM) 3. obrok - najkasneje do 10. avgusta (v vrednosti 100 DEM) Prijave za tabor bomo sprejemali po kronološkem vrstnem redu, dokler ne bodo zapolnjena vsa prosta mesta v izmeni. Plačilo udeležbe oziroma posamezne obroke je potrebno Eoravnati na žiro račun Košar-arske šole Petra Vilfana pri SDK Ljubljana, številka 50104-678-53141, s pripisom za Košarkarsko šolo Petra Vilfana, Poletni košarkarski tabor. Kopijo vplačila prvega obroka je potrebno priložiti k prijavnici, kopji preostalih dveh vplačil pa poslati po pošti ali tele-faxu." • J. Marinček 10 MET NOGOMET V MEDVODAH Medvode, 28. junija -Klub malega nogometa Gol kiks iz Medvod prireja v soboto in nedeljo, 2. m 3. julija, turnir v malem nogometu na igrišču Športnega društva Partizan v Medvodah. Informacije daje Boštjan Pavlic po telefonu (061) 614-158. Žrebanje parov bo v četrtek ob 19. uri v Pizzeriji Hitri v Medvodah. MHVflNJE ^mmmMGLUmS Šeste mladinske igre Alpe Jadran v Nemčiji USPEŠEN SLOVENSKI NASTOP Kranj, 28. junija • Tekmovali so športniki do 17 leta, prišli pa so iz 18 regij delovne skupnosti Alpe Jadran. Naše zastopstvo je bilo uspešno, saj so se Slovenci vrnili domov z 21 kolajnami, od katerih jih je 8 zlatih, dve sta srebrni, 7 pa je bronastih. Mladi športniki so tekmovali v štirih disciplinah: v atletiki in plavanju so tekmovali mladinke in mladinci, v košarki mladinci, v odbojki pa mladinke. Najusepšenjši so bili plavalci, predvsem Alenka Kejžar in G oran J ura k, ki sta skupno osvojila večino zlatih kolajn. Goran Jurak je bil trikrat zlat, Alenka Kejžar je bila enkrat prva in enkrat druga, zmagali pa so še Matjaž Kolčan, Metka Šparovec, Tomaž Majdič in Peter Mankoč. Trener plavalcev Ciril Globočnik iz Radovljice je bil s plavalnimi nastopi zadovoljen. Alenka Kejžar in Metka Šparovec sta ga še posebej razveselili, kar je dober obet pred avgustovskim evropskim mlachnskim prvenstvom, kjer Alenka računa na kolajne. Atleti so osvojili štiri zlate kolajne, košarkarji podviga z zadnjih iger, ko so suvereno zmagali, niso ponovili, ampak so osvojili tretje mesto za Hrvaško in Furlanijo Julijsko Krajino. Odbojkarice so bile tretje, zmagal pa je Veneto. Naslednje igre bodo prihodnje leto v Ticinu v Švici. • J. Košnjek ODPRTO PRVENSTVO LJUBLJANE SVEŠNIKOVU Ljubljana, 26. junija • V Grand hotelu UNION se je končalo 5. mednarodno odprto prvenstvo Ljubljane. Sodelovalo je 160 igralcev in igralk iz 15 držav, pomerili pa so se v 9 kolih švicarskega sistema. Z zmago v zadnjem kolu si je Evgeny Svešnikov, najvišje rangirani igralec in član Leske Murke, zagotovil zmago na turnirju. Enako število točk, 7.5, sta sicer zbrala tudi Sergey Zagrebelnv in Pavel Tregubov, vendar sta imela slabše nasprotnike. Od slovenskih predstavnikov je bil najboljši Janez Barle s 6.5 točkami na 7. mestu. Najboljši Gorenjec pa Leon Mazi s 5.5 točkami na 39. mestu. Norme za mednarodne naslove so osvojili: Marko Tratar in Vladimir Ivačič za mednarodnega mojstra, Elena Kuznecova pa za mednarodno mojstrico. Dražen Sermek je imel v zadnjem kolu priložnost z zmago nad Sergevem Zagrebelnim osvojili bal za mednarodnega mojstra, vendar mu ni uspelo. Najboljši mladinec je bil Emil Sutovskij iz Izraela s 7 točkami na 5. mestu. Najboljši veteran je bil Vid Vavpetič s 5. točkami na 48. mestu, najboljša članica pa Sofia Polgar s 6 točkami na 17 mestu. Vrstni red: 1. Evgenv Svešnikov (RUS, 7.5), 2. Sergev Zagrebelny (UZB, 7.5), 3. Pavel Tregubov (RUS, 7.5), 4. Miron Sher (RUS, 7), 5. Emil Sutovskij (ISR, 7), 6. Alexandr Rvskin (BLA, 6.5), 7. Janez Barle (SLO, 6.5), 8. Vladimir Burmakin (RUS, 6.5), 9. Mišo Cebalo (CRO, 6.5), 10. Zgurds Lanka (LAT, 6.5), 11. Igor Drozdov (RUS, 6.5),... 13. Dražen Sermek (6), 14. Marko Tratar (6), 16. Duško Pavasovič (6), 18. Bogdan Podlesnik (6), 22. Enver Bukič (6), 26. Georg Mohr (6), 31. Igor Jelen (6)... • Aleš Drinovec 1HIS MENCINGER IN cnxnm SOKOLOV ZMAGALA Gorenja vas, 25. junija - Teniški klub Gorenja vas je organiziral škofjeloško občinsko prvenstvo teniških dvojic. Sodelovalo je 12 parov. V polfinalu sta Mencinger in Sokolov premagala D. in T Selaka z 2 : 0, Bogataj in I. Selak pa Peternela in Poljanca z 2 : 0. V igri za tretje mesto sta Peternel in Poljanec premagala D. in T. Selaka z 2 : 1, v finalu pa sta Mencinger in Sokolov premagala Bogataja in I. Selaka z 2 : 0. Predsednik društva Ivan Petrovčič je najboljšim podelil pokale Športne zveze in denarne nagrade društva Partizan. • I. Selak DUNJE : ^liiiiiiiinii □ PETERNELA NAJBOLJŠA Ljubljana, 27. junija • Mestna strelska zveza Ljubljana je organizirala odprto mestno prvenstvo v streljanju z maloka-librskim orožjem. Kranjčani so dosegli dobre uvrstitve, saj so kar v treh disciplinah zmagali. V streljanju z malokalibrsko hitrostrelno pištolo sta prvo in drugo mesto osvojila Franc Peternel mlajši in Franc Peternel starejši, tretji pa je bil Gaber (Olimpija). V tekmovanju z malokalibrsko športno pištolo je zmagal Franc Peternel mlajši (Kranj) pred Gabrom (Olimpija) in Francem Peternelom starejšim (Kranj). Pri malokalibrski standardni pištoli je zmagal Franc Peternel starejši (Kranj) pred članoma Olimpije Tominškom in Gabrom. • J.K. SflRSTVO J GORSKO KOLESARJENJE NA HOTAVLJAH Hotavlje, 27. junija - Prvega gorskega kolesarja na Hotavljah se je udeležilo 45 kolesarjev. Prepričljivo je zmagal Idrijčan Boštjan Brelih. Kolesarili so na 2 kilometra dolgi krožni progi, ob kateri se je zbralo veliko gledalcev. Razveseljivo je, da je tekmovalo veliko mladih kolesarjev. V prihodnje bo ta prireditev še kakovostnejša. Po posameznih kategorijah so bili najboljši: Blaž Bergant, Tomaž Hafner in Borut Čeferin med dečki B, Luka reberŠek, Uroš Eržen in Luka Kosmač med dečki A, Tadej Trobevšek, Matjaž Cotan in Rok Oblak med mlajšimi mladinci, Boštjan Brelih, Boštjan Felc in Sandi Srdan med rekreativci, Lojze Oblak, Ilija Mištrofič in Vinko Bergant med veterani, Polona Gantar in Mateja Hafner med deklicami B, Špela Bergant in Jana Konstantin med deklicami A in Anuška Kavčič ter Ivica Kosmač med ženskami. • L. Oblak »1NIIEM NOV USPEH SLOVENSKIH ALPINISTOV Ljubljana, 28. junija - Poročali smo že, da sta alpinista Vanja Furlan in Uroš Rupar 28. maja 1994 dosegla 6887 metrov visoki vrh gore Siniolču v Sikimski Himalaju Po vrnitvi iz Indije je odprava predstavila svoje delo tudi na tiskovni konferenci v Planinski zvezi Slovenije. Siniolču je eden najlepših in tehnično najzahtevnejših vrhov v tamkajšnjem pogorju, je med drugim povedal vodja odprave Tone Skarja. Naši alpinisti - poleg Furlana in Ruparja sta bila v odpravi še Marko Čar in Luka Kamičar - so opravili eno redkih ponovitev lepe, a nevarne smeri. Indijci žal nimajo urejene točne evidence vzponov, gotovo pa je, da gre za najhitrejši in najbolj tehnično skromen vzpon doslej. Načrtovano smučanje z vrha ni bilo možno, saj vse do tabora 1 na 5350 metrih višine tega razmere ne dopuščajo. Odprava si je ogledala tudi vzhodno ostenje Kangčendzenge (8586 m), ki ima zmerne objektivne nevarnosti, zadnjih 2000 metrov pa je tehnično izjemno zahtevnih. Vzpon bi bil mogoč le s postopnim napredovanjem in sprotnim pritrjevanjem fiksnih vrvi. Glede na kadrovsko, organizacijsko in finančno zahtevnost bi bilo moč izvesti odpravo le kot nacionalno projekt. Cilj je vsekakor privlačen, saj gre za enega zadnjih res velikih himalajskih problemov, je prepričan Tone Škarja. • S. Saje Srečanje Janezov na Novi Oselici Janezi so veseli in pošteni ljudje Nova O seli ca, 26. junija - Turistično društvo iz Sovodnja v Poljanski dolini je v slikoviti vasici Nova Oselica že sedmič zapored pripravilo srečanje kranjskih Janezov, ki so tako dostojno in veselo proslavili "svoje poreklo" prav ob dnevu slovenske državnosti. Nasploh je ime Janez krepko povezano z zgodovino slovenske države, poleg tega pa je bilo in je še nekaj Janezov tudi v državnem vrhu. Zamisel o dnevu kranjskih Janezov se je porodila leta 1988 na dnevu slovenskih planincev na Erma-novcu, prav na dan Janeza Krstnika. Janezi so zapeli svojo Janez kranjski Janez in razvili svoj prapor. Najprej vpis v "rodovnik", nato dobrodošlica s kruhom, soljo in s.ganjem. Tudi na letošnjem sedmem srečanju so se Janezi najprej vpisali v register in tako potrdili svoj "rodovnik", nato pa jih je čakala še dobrodošlica s kruhom in soljo ter šilcem "ta domačega". Seveda ni manjkala himna Janezov, ki seveda ne bi mogla biti druga kot Janez, kranjski Janez, Janezi pa so tudi razvili svoj prapor. Janezi so veseli in pošteni ljudje, je v uvodnem pozdravu dejal pobudnik srečanja Janko Kalan in med drugim okrcal tiste Janeze, ki so se vrgli v politiko, kjer so postali zajedljivi in sebični. Janezi so se na svojem srečanju pod stoletnimi lipami ob cerkvi Janeza Nepomuka na Novi Oselici tudi poveselili. Nekaj se je našlo takih, ki so zaigrah na harmoniko, povedali so nekaj smešnic, nato pa jih je zabaval ansambel Obzorje. Da bi Janezi izumrli se ni bati, saj se jih je lani v rodovnik vpisalo kar 94. • M.G., foto Leja Jeras Vendarle še vedno tradicija Tene tile, 27. junija • Čeprav letos v krajevnih skupnostih pod Storžičem Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik , ki so vsa le** praznovale krajevni praznik skupno, takšnega praznovanja ta bilo, so tradicijo ohranili v Tenetišah. Vsako leto zadnjih deset let so se na nedeljo dopoldne v Tenetišah zbrali ljubitelj; kolesarjenja in se popeljali pa krajih krajevnih skupnosti. Tudi letos je bilo tako, čeprav je bila to redka, ali kar edina »kupo* nekdanja prireditev iz časov skupnega praznovanja. Morda jih bo prihodnje leto spet več, vsekakor pa so se mladi odločili, da *° jim različni pogledi bolj malo mar. Nenazadnje je bil lep dan »n zakaj ne bi sedli ob organizirani vožnji na kolo. • A. Z. radio triglav. na človeka. Poizkusili boste: pšenično meso (seitan), sojin sir (tofu), sojine namaze in še in še. Predavala bo lea Sitarovasnik. Predavanje bo v OŠ A. T. Linharta -večnamenski prostor. Vstopnine ni! Prisrčno vabljeni! V 64270 teMntef, Cuf«f|«v trt ' STEREO 96 MHz RDS GLASOV KAŽIPOT Prireditve Spominska slovesnost Kranj - Pri koči na Ledinah bo 3. julija spominska slovesnost. Posebni avtobus pelje izpred hotela Creina ob 6.30 do Jezerskega. Dalje peš do spominske plošče pod kočo na Ledinah, kjer bo ob 10. uri kratka žalna slovesnost. Nato peš do Češke koče. Od tod je šel pol ure do 1802 m visokega mosta grebena - Vratica. Tura ni preveč zahtevna, prijave sprejemajo v PD Kranj do 29. junija. I* I* IHHHHH* Triglavska spominska akcija Kranj - Od 25. 6. do 2. 7. je v osrčju Triglava II. slikarsko-kiparski tabor, katerega tema bo: Triglavska krajina, favna, flora, planšarst-vo, lov, planinstvo. Več likovnih del bo namenjenih v odkup, sredstva pa bodo porabljena za nagradni fond. 14. 7. bo ob 18. uri bo otvoritev razstave likovnih del I. in 11. tabora ter dokumentov o patruljah, ki so se 1.1944 povzpele na Triglav in izobesile slovensko zastavo ter gradivo o dosedanjih pohodih na Triglav. Razstava bo v Sport hotelu do 18. 7. 1994. 15. 7. bo ob 6. uri pohod - vzpon na Triglav iz Rudnega polja. V koloni, ki bo štela okrog 250 do 300 pohodnikov, bodo borci NOV, mladi, delegacija veteranov junijske vojne ter organizacije, ki nosijo naslov TRIGLAV. Povabljen je tudi g. Kučan in številni predstavniki javnega življenja. 15. 7. bodo spominske slovesnosti in družabno srečanje udeležencev na Triglavu, in sicer ob 14. uri spominska svečanost ob Aljaževem stolpu, v spomin na vzpon patrulj 1994; ob 19. uri priložnostna svečanost ob obeležju Triglavske XXXI. divizije na Triglavskem domu; ob 20. uri pa bo tovariški večer v Triglavskem domu. 16. 7. bo ob 11. uri v Šport hotelu srečanje "Pol stoletja pozneje", še živečih udeležencev partizanskih patrulj, ki so se I. 1994 povzpele na simbol OF Triglav. Isti dan od 13. do 17. ure bo velika zaključna slavnostna in zabavno-glasbena prireditev pod naslovom "Srečanje v Triglavskem narodnem parku - na sončni strani Triglava; slovesni del prireditve bo od 14.30 do 15. ure. Nastopali bodo: Partizanski pevski zbor, ki praznuje 50-letnico, Godba na pihala iz Mengša, recitatorji -partizanski igralci, operna pevka Olga Gracelj in drugi. V zabavno glasbenem delu zaključne prireditve bodo sodelovali: Zlati zvoki s pevkami, Godba na pihala iz Mengša. Za jedačo in pijačo bo poskrbel šport hotel Pokljuka, na voljo bo tudi bohinjski sir. V prodaji bo Triglavska spominska kaseta in CD plošča. Odprta bo tudi triglavska pošta. 15. in 16. julija se torej srečamo na Pokljuki, v čast in zahvalo Triglavu. M»KMMK»M»»»»» Kresna nod in veselica Bitnje - Gasilsko društvo Bitnje prireja v soboto, 2. julija, ob 19. uri KRESNO NOČ z ansamblom Monroe. V nedeljo, 3. julija, bo velika vrtna veslica ob 16. uri. Igra skupina Gamsi. Pripravljen je bogat sreče-lov. Vstop prost. K udeležbi vabijo gasilci. Urhovanje v Smledniku Smlednik - Župnijski urad Smlednik, Turistično olepševalno društvo in Gostišče Urh v Smledniku bodo v nedeljo, 3. julija, pripravili praznovanje sv. Urna. Po dopoldanski maši bosta v kulturnem programu nastopila Mladinski pevski zbor pod vodstvom Mateje Jenko in Godba na pihala Donit Medvode pod vodstvom Vilija Benedikoviča. Popoldne bo kulturno družabna prireditev z narodnimi nošami, pritrkovalci, muzikanti, ciframi, nagradnim kvizom in družabnimi igrami. ura pravljic Tržič - Ob zaključku šolskega leta tržiški knjižničarji vabijo na uro pravljic, ki bo tokrat malo drugačna. V četrtek, 30. junija, bodo ob 17. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja vzgojiteljice vrtca Deteljica predstavile igrico Muca se je izgubila. Predavanje Koncerti Zdrava prehana Radovljica - Drogerija Meta iz Radovljice vabi v sredo, 29. junija, ob 19. uri na predavanje o zdravi prehrani z degustacijo TEHE zdrava prehrana; vpliv lete Recital Radovljica - Danes, 28. junija, bo v radovljiški knjižnici v okviru torkovih večerov koncertni recital v spomin Janezu Svetini. Nastopila bosta baritonist Damjan Ristič in pianistka Aleksandra Vremšak. H POKUClT! 223-111 O OBISKALI O VAS BOMO Izleti a OB REČIŠKEM SEJMU NOV GASILSKI PRAPOR -Gasilsko društvo Bled Rečica je dan državnosti označilo z več prireditvami. Dopoldan se je začel ob gasilskem domu sejem domačih izdelkov, sledila pa ie proslava, na kateri je spregovoril radovljiški župan Vladimir černe. Popoldne so se domačini in gostje iz okolice zbrali na svečanosti ob razvitju novega fasilskega prapora, ki ga je blagoslovil dekan Martin Erklavec. lot je obljubil predsednik društva Anton Zupan, bo več kot 60 članov pod tem praporom složno opravljalo gasilske naloge in pomagalo pri delu v kraju. V Rečici ima namreč gasilstvo že 85-letno tradicijo in kljub skromnim razmeram opravlja pomembno vlogo varovanja skupnega imetja. * Besedilo in slika: S. Saje Obiskovalci planin Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča obiskovalce planin, da so odprti naslednji planinski domovi: dom Kokrškega odreda na Kališču od 18. junija dalje; dom na Ledinah od 25. junija dalje; dom na Krvavcu pa je stalno odprt. Izlet po Italiji Naklo - Društvo upokojencev vabi svoje člane na izlet po Italiji: Portogruaro, Akvileja, Grado, Monfalcone, Gorica. Za člane iz Naklega bo izlet 13. julija; iz Dupelj 20. julija in iz Podbrezij 26. julija. Zborna mesta so običajno. Odhod avtobusov ob 6. uri. Prijave zbirajo poverjeniki do zasedbe avtobusov. S kolesi na Jezersko Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev organizira v torek, 5. julija, kolesarski izlet na Jezersko, in sicer za tiste z manjšo kondicijo do Kanonirja, za ostale do Planšarskega jezera. Odhod je ob 8. uri izpred Društva upokojencev Kranj, Vozili se bomo po cestno prometnih predpisih in na lastno odgovornost. HAL *Er, HAL 'Ss, GORENJSKI GLAS Naročila za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudba v rubriki: izredno ugodna. NOVO V KRANJSKI GORI (TGC) Vabimo Vas na obisk pizzerlje - restavracije NAPOLI (trgovsko -gostinski center). Nudimo pizze, jedi z žara, solatni bife, sladice... VIDIMO SE V NAPOLUU! Tel.: 881-346 META DOMAČA LEKARNA V Radovljici pod tržnico - vabi v svoj hram vse, ki se imate ali ** začenjate imeti radi. Med domačimi zdravili, čaji, otroško hrano, knjigami, piramidami, naravno kozmetiko in zdravo prehrano boste vdihnili še veliko dobre volje in ljubezni. ROLETARSTVO NOGRAŠEK Cenjene kupce obveščamo, da ne poslujemo več na Miljah 13-Lamelne plise zavese, žaluzije in rolete lahko naročite na našemi novem naslovu v Notranjih Goricah, kjer imamo tudi razstavni prostor. Tel.: 061/651-247. SE PRIPOROČAMO! r' ' ~ - ^....... ...... ______■_____.............................................._............. imtf LEKERO RAZSTAVNO PRODAJNI SALON Milje pri Kranju teL: 45-345 Nudimo Vam keramične in granrtrogres ploščice, sanitarno opremo, kopalniiko pohištvo in dodatke, lepila ter furnirne mase. Stavbno pohištvo: okna, vrata; senčila vseh vrst, polkna, rolete, AL U žaluzij«-lamelne zavese. Lesne obloge: lamelni in klasični parket, opaž. ladijski pod in vse vrste zaključnih letev. SVETOVANJE, MONTAŽA, PREVOZ! FOTO BOBNAR za hotelom Jelen Fotografije za dokumente v 3 minutah. 4 fotografije 650 SIT, 8 fotografij 1.100 SIT. Tel.: 221-112 OSVEŽITVE NA KOPALIŠČIH PLAVA LAGUNA POSEBNA PONUDBA * ŽELEZNIKI: Plavalni bazen bo med počitnicami odprt: ponedeljek torek od 15. ure naprej, ostali dnevi že od 10. ure naprej. Terasa le odprta. SE PRIPOROČAMO! * RADOVLJICA: Bazen z ogrevano vodo je odprt od 10. do 18. ur* sobota in nedelja od 9. do 19. ure. Vstopnice od 200 do 400 SH-Skupine popust! * BLED: Grajsko kopališče je odprto od 7. do 19. ure. Vstopnice so m voljo od 100 do 250 SIT. Pridite, ne bo Vam žal! * KRANJ: LetnJ kopališče je odprto od 9. do 17.30, ob nedeljah od 9. do 19. ure. M*0 počitnicami so organizirani plavalni tečaji! * JESENICE: Kopališče Ukova je vsak dan odprto od 10. do 18.30-Cene vstopnic so na voljo od 150 do 300 SIT. Pridite in uživajte! * KAMNIK: Bazen z ogrevano vodo je odprt od 10. do 18. ure, nočn° kopanje od 20. do 22. ure; sobota, nedelja, prazniki od 10. do 21. ur* Vstopnice od 200 do 400 SIT, popoldanske od 150 do 350 SM-Plavalni tečaji! 7-dnevni počitniški aranžmaji - VELIKI POPUSTI ZA OTROKE, TUPj DO 100 %. Informacije: Vaša agencija ali Plava Laguna Poreč ' Croatia, tel.: 00 385 531 351-122, 351-822, fax: 351-044. To Je ta«1-kjer Je dobro razpoloženje domal CENE POLPENZIONA OSEBO V SIT: od 2. 7. do 9. 7. 94: hotela Galeb in Albatros * 18.900,00; hotela Materada in Mediteran - 20.300,00 od 9. 7. do Z* 7. 94: hoteli Galeb, Albatros, Lotos in Delfin - 23.100,00; hotj Materada - 25.200,00. Doplačilo za polni penzion je 2.800,00 SIT v ceno je vključeno: 7 pol ali polnih pen/ionov, turistična tak**' dnevna animacija in šola smučanja na vodi za otroke ki odra«" DOBRODOŠU! Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje lavnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCA ZA •ZVAJANJE PROGRAMA OSNOV RAČUNALNIŠTVA OSNOVNOŠOLCEV (6. IN 7. RAZRED) V POTUJOČI RAČUNALNIŠKI UČILNICI ZA ŠOLSKO LETO 1994/95. ]• Naročnik za izbiro izvajalca je Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kranj, Slovenski trg 1. 2 Predmet razpisa je Izvajanje Programa usposabljanja osnov jfcčunalništva osnovnošolcev, v 6- 'n 7. razredu, v potujoči [ačunalniški učilnici za šolsko •te 1994/95. * Program se izvaja na 8 (osmih) Ponosnih računalnikih z oznako [I8 CH 386 SX/40 Mb HDD/20 !*« 2 Mb RAM po osnovnih ^h občine Kranj v 20 skupinah P° 15 učencev in traja 70 ur. 4 Soflnancer do 65 % vrednosti j*ne izobraževanja je občina ^nj, ki priznava vrednost ure v višini bruto vrednosti ure Interne dejavnosti v osnovni šoli, ki 10 za tekoči mesec prizna Ministrstvo za šolstvo in šport Repub-Slovenije. * Ponudba mora vsebovati: " Podatke iz registrskega sodišča o registraciji podjetja " PTpOram poučevanja, ki mora potrjen z zakonom določenega pooblaščenega °rgana - ^eno Programa " °Pis dosedanjega dela " reference ponudnika J- Informacije lahko ponudniki ?°blio na Sekretariatu za družine dejavnosti občine Kranj, lf1'- št. 221-811, int. 379 - ga. »Zlobec - Doiinar. 7- Ponudbo z vso potrebno ftokurnentacijo naj ponudniki, ki °°do sodelovali v javnem razpi-|u- pošljejo na Občino Kranj, sekretariat za družbene dejavnosti, Slovenski trg 1, v roku 10 dni po objavi razpisa. 8- Ponudbe morajo biti oddane v *apečateni kuverti z oznako: "ne odpiraj - ponudba za javni razpis ' *a potujočo računalniško učilnico". ^ odpiranje ponudb bo 12 dan P° objavi razpisa, ob 13. uri v *t°bi 162 Skupščine občine ^an). ]°- Ponudbe, ki ne bodo pravil-J*0 opremljene, ter ponudbe, ki ne bodo vsebovale elementov te9a razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. JjvPredstavniki ponudnikov, ki I??0 Prisotni pri odpiranju, mor-50 imeti s seboj pooblastilo za kopanje. n?^'?)ran bo najugodnejši ponudnik. Ponudniki bodo obveš-rtoiL 0 Wdu javnega razpisa •aikasneje v 15 dneh po dnevu branja ponudb. J2? Z Izbranim ponudnikom bo cenjena ustrezna pogodba. dr&f Krani- Sekretariat za na rž*,?* dejavnosti razpisuje *a bVagi Odredbe o postopku Odri*ya'anie Javnega razpisa za S^ajp javnih naroČil (Uradni list 355. 26793 in 19/94) 3. Prednost pri dodelitvi finančne pomoči bodo imeli študentje višjih letnikov univerze in podiplomskega študija. 4. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki študirajo redno ali ob delu, ki opravljajo specializacijo ali sodelujejo pri raznih raziskovalnih dejavnostih. 5. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis, morajo predložiti: vlogo z navedbo višine zaprošene finančne pomoči in glede na namen zaprošenih sredstev tudi: - program študija ali specializacije - program strokovnega srečanja, ki se ga nameravajo udeležiti - opis raziskovalne dejavnosti, pri kateri sodelujejo ali jo izvajajo - namen in program študijske ekskurzije 6. Informacije lahko kandidati dobijo na Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Kranj, tel.: 221-811 int. 379 - ga. Jasna Zlobec - Doiinar. 7. Kandidati, ki bodo sodelovali v javnem razpisu, lahko svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo pošljejo na Občino Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, Slovenski trg 1, do konca leta 1994. 8. Vloge morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: "ne odpiraj - vloga za javni razpis -izobraževanje raziskovalnih kadrov". 9. Odpiranje vlog bo enkrat mesečno, 20. v mesecu, ob 12. uri v sobi 162 Skupščine občine Kranj - do porabe sredstev, ki so namenjena izobraževalni dejavnosti. 10. Vloge, ki ne bodo pravilno opremljene, ter vloge, ki ne bodo vsebovale elementov tega razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. 11. Kandidati bodo obveščeni o rešitvi svoje vloge do 30. dne v mesecu, v katerem je bila vloga obravnavana. 12. Z izbranimi kandidati bo sklenjena ustrezna pogodba. 7. Ponudniki, ki bodo sodelovali v javnem razpisu, naj svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo pošljejo na Občino Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, Slovenski trg 1, v roku 15 dni po objavi razpisa. 8. Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: "ne odpiraj - ponudba za javno razpis, preventivna vzgoja". 9. Odpiranje ponudb bo 17. dan po izteku roka za oddajo, ob 13. uri v sobi 162 Skupščine občine Kranj. 10. Ponudbe, ki ne bodo prispele pravočasno ali ne bodo pravilno opremljene, ter ponudbe, ki ne bodo vsebovale elementov tega razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. 11. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni pri odpiranju, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje. 12. Izbran bo najustreznejši ponudnik. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 15 dneh po dnevu odpiranja ponudb. 13. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena ustrezna pogodba v roku 15 dni po sprejeti odločitvi. Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, razpisuje na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naroČil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) 9. Predstavniki ponudnikov, ki bodo navzoči pri odpiranju, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje. 10. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 15 dneh po dnevu odpiranja ponudb. 11. Z izbranimi ponudniki za celoviti prevoz na območju občine Kranj, za prevoz na relaciji Stiska vas - Ambrož pod Krvavcem in na relaciji Štefanja Gora -Žičnica Krvavec bodo sklenjene pogodbe v roku 15 dni po sprejeti odločitvi. MALI OGASI 'S' 223-444 DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure TV-.HI - Fl—VIDEO W37cm od40.863 SIT rV51cm,TTX od2123 sit TV55cm,TrX od 59.625 SIT N72cmJTX od 110.267SIT Vldeorekorder od45.315 SIT HI - R stolp od 48.177 SIT Trgovina ln storitve dao, Kidričeva 2, Kranj, teL 064-2123 67,211142 OD 1.6. DO L B.NAGRADNA AKCIJA NAGRADE V VREDNOSTI: 40.000,20.000,10.000,$IT APARATI STROJI »718-122 Prodam 1000 kom strešnika špičak, malo rabljen, cena polovična, 077- 059 15129 Prodam kopalno KAD cena 10.000 SIT in strešno OKNO 20.000 SIT. JAVNI RAZPIS PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 14105 Prodam rabljeni TARUP v dobrem stanju za košenje krompirjeve clme. »324-634 14951 Poceni prodam rabljen kuppers-busch. 057-044 15013 CAMCORDER PANA SONIC NUS7EG, S VHS C. 0801-649, zvečer 15018 Prodam poljski IZRUVAČ KROMPIRJA. 0 49-234 15026 INDUSTRIJSKE ŠIVALNE STROJE rabljene prodam; Overloch, Singer 3 nitni, 2. iglovko Durkopp, Union special z dodatki za izdelavo trakov in namizno novo Singer, 3 nitno. 0 421-118 15033 Prodam troje notranjih vrat, mahagonij les. 0215-291 15154 Ugodno prodam TOMOS AVTO-MATIK. 0 43-561_15057 Poceni prodam DIRKALNO KOLO na 10 prestav. Jarc, Strahinj 18. 0 48-517 15075 Prodam dobro ohranjen TOMOS AVTOMATIK. 0401-177, popoldan 15120 KUPIM NAJDENO Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 10042 Najdeni ŠOP KLJUČEV v gozdu pri konjedercu dobita na 0213-300 15153 LOKALI Poslovne prostore na Bleivveisovl 6, cca 100 m2 - nebotičnik, ugodno oddamo. 0 212-194_14994 PONUDBA TEDNA: najem gostilne v Kamniku z odkupom inventarja, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 15097 Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti razpisuje na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 29/93 in 19/94) JAVNI RAZPIS _jAVNI RAZPIS Pl!iiA?.$tDEL,TEV ENKRATNE ifflKjCNE POMOČI PRI VISOKOŠOLSKEM ŠTUDIJU, SPE-*A>\Lb 1 2 A C I J I IN Vl^SKOVALNI DEJAVNOSTI »USTU 1994 reterf?*"* Občina Kranj, Sek-Krani o23 drožbene dejavnosti r^^Stovenski trg 1, za finanč-vifcii?^0^ namenja sredstva v ;,8in' 800.000,00 SIT. eni^^met razpisa je dodelitev vi*y?ne bančne pomoči pri ^Kosolskem študiju, speciali-Dor2' .ra2|skovalni dejavnosti, za udeležencem strokovnih S0del!LdOma ln v tu*ini- k»er rjl^iejo s svojimi referati, ter ^rtioč pri udeležbah na študijs-v ,a!rs.?urziJah rednih študentov V S"1'} nekal letnikih univerze ZA IZBIRO IZVAJALCA ZA IZVAJANJE PROGRAMA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA, HUMANI ODNOSI MED SPOLOMA IN PREPREČEVANJE KAJENJA ALKOHOLIZMA IN OSTALIH ODVISNOSTI ZA OS-NOVNOŠOLCE OBČINE KRANJ V ŠOLSKEM LETU 1994/1995 1. Naročnik Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti Kranj, Slovenski trg 1, za izvedbo programa namenja sredstva v višini 598.000,00 SIT. 2. Predmet razpisa je izvajanje Rrograma Zdrav način življenja, umani odnosi med spoloma in preprečevanje kajenja, alkoholizma in ostalih odvisnosti za osnovnošolce občine Kranj v šolskem letu 1994/1995. 3. Na razpis se lahko prijavijo zavodi, fizične osebe ali podjetja, ki so registrirana za opravljanje tovrstne dejavnosti. 4. Program izvaja oseba, ki ima najmanj višjo izobrazbo ustrezne smeri in opravljen pedagoško-andragoški izpit na Pedagoški akademiji. 5. Ponudba mora vsebovati: - predstavitev posameznih programov, - način izvajanja programov - časovno trajanje izobraževanja - verifikacijo pristojnih ministrstev • dokazila o strokovni usposobljenosti izvajalcev programa - Če kandidira podjetje aii zavod, tudi podatke iz registrskega sodišča o registraciji podjetja ali zavoda - opis dosedanjega dela na tem področju in - reference ponudnika. 6. Informacije lahko ponudniki dobijo na Sekretariatu za družbene dejavnosti Občine Kranj, tel.: 221-811, int 375 - ga. Manja Vovk. ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA OPRAVLJANJE STORITEV PREVOZA OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V OBČINI KRANJ ZA ŠOLSKO LETO 1994/95 1. Naročnik je Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, Kranj, Slovenski trg 1. 2. Predmet razpisa je izvajanje celovitega prevoza osnovnošolskih otrok na območju občine Kranj v šolskem letu 1994/ 95, razen za prevoze na relaciji Stiska vas - Ambrož pod Krvavcem ter na relaciji Štefanja Gora - Žičnica Krvavec v šolskem letu 1994/95. 3. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - s svojimi ali najetimi vozili morajo dnevno prepeljati v šole in domov okoli 2.000 šoloobveznih otrok občine Kranj od novembra do konca marca in okoli 1.500 otrok preostale mesece šolskega leta, razen julija in avgusta. Na relaciji Stiska vas -Ambrož pod Krvavcem je potreben prevoz v šolo in domov za dva otroka, na relaciji Štefanja Gora - Žičnica Krvavec pa za okoli 10 otrok. Razpredenost šolske mreže je razvidna iz sklepa o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/ 88); - svoje storitve morajo biti kvalitetno in v skladu z obstoječo cestno-prometno zakonodajo; - cena storitve mora biti v okviru zakonskih določil. 4. Informacije lahko ponudniki dobijo na Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Kranj, tel.: št. 221-811, int. 379, ga. Jasna Zlobec - Doiinar. 5. Ponudniki, ki bodo sodelovali v javnem razpisu, naj svoje vloge, v katerih bodo podani odgovori na zgoraj navedene zahteve, s priloženimi dokumenti o imenu in nazivu ponudnika, podatki iz registrskega sodišča o registraciji podjetja in dejavnosti ter ustrezne reference, pošljejo na Občino Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti, Slovenski trg 2, v roku 10 dni po objavi razpisa. 6. Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: "ne odpiraj - ponudba za javni razpis za prevoze osnovnošolskih otrok". 7. Odpiranje ponudb bo 12. dan po izteku roka za oddajo, ob 12. uri v sobi 162 Skupščine občine Kranj. 8. Ponudbe, ki ne bodo prispele pravočasno ali ne bodo pravilno opremljene ter ponudbe, ki ne bodo vsebovale elementov tega razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. "irroBUSNt PKtuozi KRANJ ORGANIZIRA 5-DNEVNI IZLET V DEŽELO LEGO KOCK IN ANDERSENOVIH PRAVLJIC LEGO LAN D IN ODENSE na Danskem od 20.-24. julija 1994. Cena izleta je samo 45.000 SIT, za otroke 30.000 SIT. Vožnjo boste uživali v dvonadstropnem avtobusu. Informacije dobite po tel. 213-160 ali 328-602 KOZMETIKA CANARY. I MAKE UP ZA NEVESTE ■ ODPRAVA AKEN ■ NEGA OBRAZA 1 ■DEPIIACIJANOG IR0ČNA LIMFNA DRENAŽA za odpravo celulita in drugih nevšečnosti TEL: 214*341 -R5B53? OBVESTILA IZLET v GARDALAND in PORTO-GUARO mini bus. 049-442 14001 Tenis igrišča na lepem kraju, delamo tudi cinkane SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a, 0 326-426 15005 Ugodno prodam GLASBENI STOLP FISHER. 0 217-200_15034 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, 2 hitri plošči, nov, zapakiran, nerabljen. 0 861-518 15053 PRALNI STROJ - Gorenje obnovljen, prodam. 0 329-102 15055 Prodam traktorsko KABINO za Fergusona 542 ali 549. 0 631-229 15068 GR. MATERIAL Oddam material za NASIPANJE od Izkopa. 0241-522_14953 Prodam nova okna 180 x 140 in rabic mrežo. 041-844 15000 t331- 15028 Prodam SALONITI KO novo. 830 PONUDBA TEDNA dajemo v najem več pisarniških prostorov za različne dejavnosti, v centru Kranja na prometni lokaciji. K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7, 0 221-353 15090 PONUDBA TEDNA: v centru Cerkelj najem poslovnega prostora, primernega za trgovine ali gostišče, z velikim parkirnim prostorom, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 15099 LOKAL v centru Kranja, Tavčarjeva ul. za trgovsko dejavnost, oddamo. Poslovni prostori na različnih lokacijah na Gorenjksem - oddamo. Škofja Loka v centru mesta - oddamo lokale za različne dejavnosti, v Šk. Loki center oddamo čevljarsko delavnico. FRAST NEPREMIČNINE, 0242-651, od 9. do 12. ure, od 16. do 18. ure 15139 Oddam v najem poslovni prostor (v Stražišču). 0311-726 15140 OBLAČILA Prodam novo USNJENO JAKNO, po ugodni ceni. 0 723-158 15000 ***** EUROPiZZA ***** DOSTAVA PIZZ del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ob nedeljah od 12. do 22. ure N0V0*N0V0 DRUŽINSKA PIZZA ZA 3 DO 4 OSEBE ^064/331 511 Prodam DESKE 25 mm, primerne za gradnjo. 0 45-334 15050 Ugodno prodam nove SALONIT PLOŠČE. 057-229_15102 Prodam PUNTE, bankine in strešno opeko Folc. 0421-584 15114 KOLESA radio triglav 96 MHz Prodam PONY EKSPRES PUCH skupaj s čelado Nolan št. 32, cena 22000 SIT 0620-160_15003 Ugodno prodam gorsko KOLO in dva PONIVA. 0620-586 15000 Prodam žensko kolo, pet prestav in dva ponva. 057-044 15012 MAESTRAL 18 S in TOMOS 4,8, prodam. 0801-649, zvečer 15017 Zelo ugodno prodam TOMOS COLI-BRI s smerniki. 0 631-930 15051 SALON DI AN A-POROČNE OBLEKE Prodaja in izposoja poročnih oblek z vsemi dodatki na CANKARJEVI 6 v Ljubljani. OTR. OPREMA Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Dino (kot nov) in športni voziček Marela ter kenguru. Pot ilegalcev 9, Jesenice 15050 Prodam nov OTROŠKI POGRAD za 18.000,00 Srr. 0 218-929 15000 PRIDELKI RIBEZ in MALINE, nabrane vsakodnevno, dobite na c. 1. maja 4, Kranj. 0324-979 14023 Ugodno prodam ČRNI RIBEZ. Hudovernik, Poljšica Gorje, 0725- 273 14740 Sadike RADIČA, ENDIVIJE dobite popoldan v Srednji vasi 6, Gorice, 046-009 14795 Prodam balirano SENO in belo VINO. Vidmar, 0065/62-544 15005 Prodajamo ČRNI RIBEZ. 0725-621, zjutraj in zvečer 15120 OSMRTNICA V 81. letu nas je po dolgotrajni bolezni tiho zapustil ANTON ŠOLAR upokojenec Od njega se bomo poslovili danes, 28. junija 1994, ob 17. uri na pokopališču na Ovsišah. Na dan pogreba bo žara v vežici na Ovsišu. Žalujoči: hčerka Silva, sin Tone 1 družinama in ostalo sorodstvo Podnart, Posavec, Sp. Dobrava, 1994 nir TV - video - hi-fi SONY W*anw%mm*»wi** UBL AKCIJA: GORENJE 51 TTX 42.990 30NV 55TTX 99.900 SONY E-180 630 SONV UX-60 240 ODPRTO OD »h OO 12.h IM OO 1S.h do 19.h OB SOBOTAH OD S.h DO 12.lt V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjev« 5, Kranj tal.: 222-059 POSESTI Novo HIŠO 280 m2 površine, PARCELO 610 m v Ljubnem (med Kranjem in Radovljico) zelo ugodno prodam. »061/1255-022, ob delavnikih do 17. ure 13512 Prodam HIŠO na Golem brdu pri Medvodah, na parceli 1200 m2 z vrtom in sadovnjakom. V hiši je telefon in SAT. «061/712-608 po 21. uri 15014 Panasonic i) SERVIS Z ORtGINALNIMDOJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SlOVENUO TELEFON Tr?oo\xirvi>v - SFRV1S Uprav* M : 064 222 M8 t*x 064 222 887 UUBUANA. tel/fo*. 061 1500 232 KRANJ, t«l/fOK 064 72? ISO PONUDBA TEDNA gradbena parcela v čadovljah z gradbenim materialom za visokopritlično hišo za 50.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o. O 221-353 15096 Koroška Bela - v izredno lepem okolju na parceli 1348 m2, po ugodni ceni oz. dogovoru prodam stanovanjsko hišo podkleteno z garažo in CK. Šmidova 26, Koroška Bela isne TRŽIČ - prodamo hišo,- parcela 558 m2, cena 55.000 DEM. 058-055, od 18. do 20. ure 15133 TRŽIČ - prodamo HIŠO, 144 m2, CK, telefon, cena 65000 DEM. 058-055, od 18. do 20. ure 15134 Tržič - za nadaljni najem iščemo več stanovanj. 058-055, od 18. do 20. ure 1S135 PONUDBA TEDNA: v Drulovki pri Kranju več hiš po ugodnih cenah. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 15093 PONUDBA TEDNA: na Zlatem polju prodamo večjo hišo z urejenim vrtom, K3 KERN Kranj d.o.o., 0 221-353_15094 PONUDBA TEDNA gradbena parcela 54 m2 na Kokrici pri Kranju z lokacijsko dokumentacijo po 80 DEM/m2, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 15095 Gradbene parcele od 500 m2 do 3000 m2 na različnih lokacijah prodajamo in kupijemo. Hiše na različnih lokacijah Gorenjske prodajamo, kupujemo, oddajamo in najemamo. FRAST NEPREMIČNINE, 0242-651, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure 15140 PRIREDITVE TRIO vam igra na ohcetih, lokalih ali sam s harmoniko na izletih, piknikih. 070-015 15011 POSLOVNI STIKI Prodam lastninski CERTIFIKAT v vrednosti 850.000 SIT za 600.000 SIT. 00609/622-817_15031 RAZNO PRODAM Prodam LITOŽELEZNO BANJO 1.80. 0241-660_ 15029 Prodam smrekovo OBLOGO, debeline 13 mm in trofazni ELEKTROMOTOR, moči 4 kW, 1440 vrtljajev/min. 0 64-286 15070 Teriatttae drettvo Jeaaaica Titova 18. trni.: 1064) 81 974 VAS VABI NA GLASBENI MARATON 12 GLASBENIH SKUPIN SLOVENSKA ZABAVNA IN NARODNOZABAVNA GLASBA KARTE PRODAJA: TD, Jaaanlea, Mojstrano. Kranlmka Gora. Radovljica, Škofja Loka, 8lad, Daalgn d.o.o., Kovlnotahna, Žalaznlna, DZ8 Jaaanlea, SITRA 8lad. Ooranjakl Olaa - Mali oglaal INFORMACIJE: TEL: 064/81974 Izlet v Gardaland in Portoguaro -MINI BUS. 049-442_14692 Prodam FIAT 750. letnik 1985, obnovljen, cena po dogovoru. 0 51-433 popoldan 14695 Prodam LADA, letnik 1976, lahko po delih.0 623-240_14625 Ugodno prodam SIMCO 1500, letnik 1978, cena po dogovoru. Zavrl Janez, Predoslje 132, 0241-127, 241-128 14920 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1983, dobro ohranjeno. 041-569 14957 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991, cena 10.000 DEM. 0 312-255 i49M Prodam FORD ESCORT CLX 1.6, letnik 1991. 0 312-255_14970 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, cena 2.400 DEM. 0 312-255_14971 Prodam FIAT TIPO 1.4, letnik 1989, cena 11.300 DEM. 0 312-255 14972 STORITVE NOVO! MORSKE SPECIALfTETE Pl BIP DOSTAVA. 0221-051 PIZZER-IJA DARE, VABLJENI - POKLIČITE! Dostava od 8. do 02. ure 12296 FASADO TERMO ALI NAVADNO vam izdelamo hitro in kvalitetno. Naročila za mesec julij in avgust in informacije po 0062/724-123 13701 Pričakajte poletje brez nezaželjenih dlačic. DEPILACUA 046-369 13927 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah In izvedbah. Naročila na 0213-218 14077 ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: -ČISTEGA ZLATA IN NAKITA - VREDNOSTNIH PAPIRJEV -ČEKOVIN TUJIH VALUT -UMETNIN IN STARIN -IN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU PARTNER. VREDEN ZAUPANJA. Koroška c. 41 Kranj, teL:211256 Pričakujemo vas vsak dan od B -17 Prodam 4500 litersko CISTERNO za olje in KOZO z mladičem. 0 311- 617 15071 Prodam hrastov PARKET in strešno okno za os. avto Ford. 041-280 15111 STAN. OPREMA Prodam dve dvodelni OMARI, ena baročna. 0 621-765 iso44 Poceni prodam KUHINJO s štedilnikom, hladilnikom in novejšo leseno kredenco. 0 217-870 zvečer 15065 ŠPORT Prodam ČOLN MAESTRAL tomos 4,5 s prtljažnikom in vso dodatno opremo, cena 750 DEM. 0241-242 14959 ČOLN GLISER GT 402 z motorjem Tomos 18, z vso opremo, z vlečno prikolico in prekrivalom ter opremo za vodno smučanje, ugodno prodam. 0 58-186 15041 CISTERNE KOVINSKE 1500 L 22.493,00 + 20 % PD CISTERNE KOVINSKE 2500 L 30.904,00 + 20 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L 14.750.00 + 10 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L 15.900.00 + 10 % PD OLJNI GORILCI S PREDGR/LOP/POKR/DIZA 40.823,00 + 20 % PD ČRPALKA GRUNTFOS S HOLANDOM COLA 8.990,00 + 10 % PD REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE 3.990,00 + 20 % PD EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 3.200,00 + 20 % PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN OSTALO BLAGO ZA INSTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 Podjetniki - nudimo kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig. 0216-706 1.4489 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter elemente za vse vrste ograj. 045- 346 14670 Frizerske storitve vam izvršim doma. 045-836 14723 TV ANTENE - popravilo in montaža. 0215-146, 57-420 14743 Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS, d.o.o. 0 312-255 uo» Izdelujem pocinkane SMETNJAKE in CISTERNE. 0 324-457_14973 PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0 325-815 14974 OKVIRJANJE SUK Jezerska 42. KRANJ Tel.241-352, od 15. do 20. ure STEKLARSTVO SELIŠKAR, zastekl-jujemo balkone in vetrolove ter vsa ostala steklarska dela. 0 061/272-381 in 061/123-15-82 zvečer 15081 Hitro vam popravinmo pralni, šivalni stroj ali štedilnik. 0211-140 15122 OGS SERVIS - popravila gospodinjskih strojev. 0211-140 ali mobitel 0609/615-616 1S124 STANOVANJA 1-sobno STANOVANJE v centru Jesenic ODDAM najboljšemu ponudniku. 0311-062, popoldan 15009 Iščem GARSONJERO v Kranju ali okolici, cenjene ponudbe na 0 222-441 int. 274 ali 233_isose Novo komfortno atrijsko dvosobno STANOVANJE, 65 + 25 m2, v Medvodah, prodam najboljšemu ponudniku. Sončna lega, mestni plin, CATV, odlične prometne zveze, tudi MPP, možnost selitve takoj. 0 081/611-509 po 18. uri 15043 Na Jesenicah najamem TROSOBNO STANOVANJE. 0 860-515 zvečer 15063 PONUDBA TEDNA: novejše 2 sobno stanovanje z opremo v Luciji v 2. nadstropju in garažo prodamo za 140.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o. 0 221-353 15092 V centru Kranja oddamo eno teažo stanovanjske hziše. V Šenčurju odamo sobo in polovico hiše. FRAST NEPREMIČNINE, 0242-651, od 9. do 12. ure, od 16. do 18. ure 15142 V Podlubniku prodam 2-sobno STANOVANJE. 0620-360 15151 Oddam ENOSOBNO STANOVANJE na Planini. Šifra: PREDPLAĆILO1S152 t$)0852-1723-3512 *To0852-1723-3606 00852-1723-3513 00852-1723-3607 00852-1723-3514 00852-1723-3610 Prodam Z 128, 403-234 letnik 11/1987. 0 14998 NAJEM SOB ZA ŠTUDENTE: po zelo ugodni ceni, informacije dobite na naslovu K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 15100 PONUDBA TEDNA: mmanjše 1-sosbno stanovanje, komfortno, atrijsko prodamo za 40.000 DEM ter 3-sobno pritlično STANOVANJE 88 m2 za 70.000 DEM. FRAST NEPREMIČNINE, 0242-651, od 9. do 12. ure, od 15. do 18. ure 15141 Ugodno prodam GOLF L, letnik 1978 za 1800 DEM in VESPO PX 200 E, letnik 1984 za 1350 DEM. 0213-153 15004 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1986, reg. do 28.2.95, zelene barve, 6000 DEM. 0620-435 15010 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101.0733-321 15019 FIAT 132 diesef, letnik 1982, cena 2500 DEM. 0723-665_15020 Prodam FIČOTA, letnik 1984, registriran do 26.3.95. 0623-147 15021 101 prodam za 3000 DEM ali po dogovoru. 051-960 15022 Prodam FIČOTA, letni 1985, reg. celo leto. šučur, Groharjevo 5, Šk. Loka 15023 Prodam MORIŠ MARINA, karamboliran. 0331-830 rahlo 15027 TERMOACTIVE GEL na bazi morskih alg, Indijskega kostanja ln lipo somov. Daje trdnost podkožnemu tkivu. - odstranjuje celulit - proti revmatskim težavam - odstranjuje poporodne strije - sanira športne poškodbe. Naročila vsak delavnik od 7. do 15. ure. Tel.& fax: (062) 222-205 PONUDBA TEDNA: prodam 3 sobno stanovanje v Kranju v šorlijevem naselju, nudimo popust pri takojšnem plačilu, K3 KERN Kranj, d.o.o. 0 221-353 15069 PONUDBA TEDNAimamo več stanovanj v Radovljici po ugodnih cenah, K3 KERN Kranj, d.o.o. 0 221-353 15060 PONUDBA TEDNA:prodamo starejše 3 sobno stanovanje na Zlatem polju, ni CK, K3 KERN Kranj, d.o.o, 0 221-353 15091 Prodam Z 128, letnik 1985, karam-bolirana, reg. do 10.12.1994. Duriš Tihomir, Planina^O/11, Kranj 15035 Prodam FIAT 127, zaleten. 0 329-886 letnik 1978, 15045 VARSTVO Iščem varstvo za 15 mesečno deklico na našem domu. 0 218-153 15042 Iščemo varstvo za eno leto staro punčko, v okolici Cerkelj ali Zaloga, s 1. septembrom. Janja Koritnik, varš-kova 2, Domžale. 0 061/721-541 15072 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni rezervni deli in odkup osebnih avtomobilov Citroen. 0692-194 14012 V centru KRANJA in ŠKOFJE LOKE najamemo POSLOVNI PROSTOR za trgovino do 40m2.Ponudbe pod šifro 'PREDPLAČILO* VOZILA Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil. 0064/217-528 ali zvečer po 20. uri 325-659 1216O Ugodno prodam registrirano LADO 1500 v voznem stanju. 0331-487 14657 Prodam Z 101, letnik 1987, modre barve, 52.000 km, drugi lastnik, vlačna kljuka, cena po dogovoru. 0 714-171_15046 Prodam 126 PGL, letnik 1988, reg. do 3/1995, 65.000 km. 0 691-951 popoldan ischs Prodam karamboliran osebni avto LADA 1200. 0 49-172_i5«6 Prodam YUGO FLORIDA, letnik 1990, bele barve. 0 327-822 isoso SATELITSKI sistemi" Amstrad" 1***> KAISAIX>V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO JD GARANCIJA, OBROKI £ O/V ' 1 Z MONTAŽO SAMO DOT™ * SISTEMI ZA VEČ STRANK* . »VRTI JIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK ŠK.IX>KA. OODKŠIČ 125 TEL: 064 633-425 Prodam Z 128, letnik 1986, reg. do 2/1995. 0 738-938 popoldan 15064 Prodam YUGO 45, letnik 1983, ugodna cena. 0 695-034 15073 Prodam ŠKODA FAVORIT 136 L, letnik 12/1991, 33.800 km, bele barve, prvi lastnik. 0 715-960 15078 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, bele barve, lepo ohranjen. 0 43-444 15079_ Prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987, avtomatik, zelo primeren za invalide, modre barve, 80.000 km. 0 66-536 15062 R 4, letnik 1990, ter opremo za butik teks.dejavnosti, prodam. 0733-447 16113__ BMW 316, letnik 1988, odlično ohranjen, 5 vrat, prodam. 0718-231 16115_^^^^ Prodam VW HROŠČ 1200, letnik 1976, reg. do 12/94, cena po dogovoru. 0061/137-32-69 15119 RIBJA RESTAVRACIJA TABOR" Podbrezje 246 C064/70-462 Odprto: 12 - 23 torek zaprto R 9 TL, letnik 11/1982, prodam Jegorovo 8, škofja Loka jg* Prodam GOLF bencinar, letnik 1981' reg. do 1/1995. 0 217-167 1«* Z 750, letnik 1985, prodam cena 800 DEM. O215-459__ iw» Prodam JUGO UNO 45, letnik 1990, prevoženih 43000 km, 7800 DEM, re junij 95. 0401-309_ Ugodno prodam JUGO 55 A, bele barve, letnik 1986. 0681-410 od 16 ure dalje_ LADO SAMARO 1500 - 5 vrat, letnik november 1990 (rdečo), prodam 0632-286 BRAZDA IZ FOLŠICE PRI FODINAKTU e TEL. 064/70-225 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO PO UGODNIH CENAH. PREVZAMEMO POSEK V VEČJIH KOLIČINAH-SE PRflPOROČAMOl__ Prodam karamboliran GOLF, I«** 1980, celega ali po dleih. Bratu« Nartnikova 2, Kranj_ Prodam OPEL KADET 1,3 S, le«* 1983, reg. do 28.2.95. 070-742 18128_ ^ Prodam JUGO 55, letnik 199° 0681-334__ ZASTAVA SKALA 55, slvo-modr« barve, letnik 90, 40.000 km, prod" mo. 0242-530___ Prodam R 4 GTL, letnik 12/19*9' lepo ohranjen. 058-110, dopoldan 15144_____. Prodam GOLF diesel, letnik novem; ber 1983. 045-078__ Prodam Z 101 comfort z dodl** opremo, reg. do 30.4.95. 076-5»^ 15147 ___. PEUGEOT 405 Ml 16, 150 konj. J* letnik 12/90, 67.000 km, prvi lastn'*' odlično ohranjen, ABS, servo vom alarm, lita platišča, strešno okno' prodam za 25000 DEM, v ra»* vzamem cenejši avto. 051-298is> S331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN ZAPOSLITVE V službo sprejmem pomoč v ku^jj in čistllko. OD po dogovoru. Nudim" tudi sobo in hrano. 0064/881-45J 14671_ JJ Zaposlim tri dekleta v dnevnm b^' 045-360, 45-828_J^, Honorarno zaposlimo dekle *J strežbo v lokalu. 0681-276 1*5 REDNO ZAPOSLIM VOZNIKA S C ' E kategorijo, ki ima vsaj 1 delovnih izkušenj. Šifra: REDIL ZAPOSLITEV Honorarno zaposlim izkušeno v. VIUO. 0715-077__ Za osposobitev sončne top|ot< potrebujem mojstra. 0 802-461 — Zaposlimo dekle za delo v stre* 0 741-007 dopoldan 14* EVROPSKA KAKOVOST ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV. . Pokličite HRIBAR - BLES' OM/331-431 J pobirj Iščemo ČISTILKO za čiščenje 0 211-209 po 20. url •"lij- Zaposlimo izkušenega voznika 5: miona z B.C.E kategorijo. Mož«^ redne zaposlitve. Guzelj, Sv. Bar***,-23, Škofja Loka_ Redno zaposlimo 10 Hudi za de'% vaseh in kmetijah. 0061/341-^i od 16. do 18. ure_ Iščemo več delavcev za , parkirnine za obdobje julij, avgf-L dva delavca za delo v turisti poslovalnici. Informacije na Tufljj« nem združenju Bohinj, Ribčev ta* 15037 V Honorarno ali redno takoj zapo*" natakarja ali natakarico. 0 422 15038 Komunikativnim osebam raj™ honorarno terensko delo, za p^°% vanje novih naročnikov časnika Ji venec. 0 061/320-841 int. 5°.. delavnikih od 8. do 14. ure Iščem delo na domu, imam Pn telefon, izkušnje iz lesne stroke-DOGOVOR >FELLX« OBRT ZA PRIPRAVO IN RAZVOZ JEDIL Mlajšega delavca z izpitom B kategorije zaposlimo za razvoz jedi in pomoč v kuhinji za nedoločen čas; Izdelovalec delovnih oblek išče 81-587 dopoldne zastopnike Zaposlim dve FRIZERKI s prakso (moško - žensko), s prebivališčem od gore do Radovljice. « 883-055 l^Olde) 15074 Redno ali honorarno zaposlimo jajakarja ali natakarico z gostinsko **> ali nekajletno prakso v šk. Loki, aelo je v izmenah. Informacije •622-481 vsak delovni dan od 8. do 15. ure. Nudimo tudi možnost opravljanja obvezne ali neobvezne Počitniške prakse za dijake gosake šolal isi ie Honorarno zaposlim KUHARICO Mlj-avgust. «715-293_15121 Iščemo komunikativno osebo za sprejemanje telefonskih naročil. •211-140 16123 Prodam TELIČKI od 40 do 90 kg. O 65-372_ "»»e Prodam KOZO mlekarico staro 3 leta. »061/612-849, zvečer 15001 Za zakol prodam 2 KOZLIČKA, stara 2 meseca. «061/612-849, zvečer 15002_____________________ MLADIČA - aieredale terierja (službena pasma), ugodno naprodaj. «216-149_15015 TELICO simentalko brejo prodam. «697-043_1*024 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. Javornik 4, Kranj_15025 Poceni prodam ZAJCE - MADA-GASKARsKE OVNAČE, mladiče -lege, plemenske samice. O 45-532 Prodam KRAVO SIMENTALKO, po prvem teletu. Gros, Ribno Savska 23, Bled_ISO« Kupim 10 dni starega TELETA, prodam drva. « 738-876 15054 JARKICE, stare 15 tednov, prodam. « 403-102 _15061 Prodam TELICO, brejo 8 mesecev. Valburga 13, Smlednik 15067 Prodam JARKICE pred nesnostjo, rjave in granaste. Urh, Zasip, Reber 3, Bled 15069 Prodam čistokrvni NEMŠKI OVČAR-Kl brez rodovnika. « 51-896 15077 Kupim TELIČKA, starega 10 dni. « 46-276 15084 Oddam dva mlada, prijazna MUCKA. » 631-739_isoee Prodam dva meseca starega teleta. «621-485_15103 Prodam težke PURANE za zakol. Lahovče 19, Cerklje. «421-717isi04 Prodam 7 tednov starega BIKCA simentalca za zakol ali nadaljno rejo. Trman, c. v Radovno 4, Mojstrana 15105__ PURANE, stare 5 in 8 tednov, prodam večje količin in dostavim. «217-128 15107 Prodam BIKCA sivca 100 kg. «421-675 15109 Prodam KOZO mlekarico. «48-583 15125_ TELICO simentalko za pripust ali zakol, prodam. «061/823-451 15130 Prodam PSIČKE križance nemške ovčarje, stare 7 tednov, cena ugodna. Kokalj, Vincarje 13, Šk. Loka 15132 Prodam 3 letne BROJ l AR JE za nadaljno rejo in hrčka s kletko. «312-080 15136 ŽIVALI Podarimo mlade KUŽKE - me-e. «403-291 14942 prodam 25 kg težke PRAŠIČKE, ngg'nc, Zg. Brnik 57 a, «421-238 JAtM?am 10 tednov stare granaste STJEČE ter manjše in večje PRA-£pE- Stanovnik, Log 9, šk. Loka, « 546 14905 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl JANEZ DRINOVEC prt upokojenec Pogreb je bil dne 22. junija 1994 na pokopališču v Cerkljah na Gorenjskem. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci PE PTT Kranj OSMRTNICA V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica in teta ANGELCA KOŠNIK roj. Štefe, s Prlmskovega Od nje se bomo poslovili danes, 28. junija 1994, ob 17. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: sinovi Janko, Lado in Miro z družinami ZAHVALA Ob izgubi drage sestre in tete ANGELE JENKO Narobetove iz Hrai pri Smledniku se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebnemu zavodu Navček, pevcem, organizaciji Zvezi borcev Smlednik ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Hraše, Kranj, 13. junija 1994 V SPOMIN Žalostni so moji dnevi, ker zapustil si me ti, v naši hiši je praznina, a v srcu bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni ti v pozdrav gori, spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. 27. junija je minilo leto bolečine, spominov in krutega spoznanja, da se ne vrneš več VINKO BOGATAJ Čas mineva, žalost in praznina ostajata. Prisrčna hvala za vsako dobro misel nanj, za vsako prižgano svečo na grobu in postanek ob njem. Žena Martina ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete, tašče in sestrične ALOJZIJE LUKANC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, požrtvovalnim sosedom, znancem in prijateljem, ki so izrazih sočutje in sožalje ter darovali cvetje in sveče, ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala tudi g. župniku, pevcem Vigred in podjetju Navček. VSI NJENI 20. junija 1994 V SPOMIN Vedno znova, ko se jutro budi, j se vanj zazremo s solznimi očmi, i srce v bolečini zaječi, i ker tebe več med nami ni. Jutri minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož in oče NACE NAGLIC \ Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, najlepša hvala. Njegovi: žena Francka, otroci Kari, Nace, Stane, Anka, Miro in Franci z družinami ter vnuki in pravnuki V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar te ni nazaj, minilo je leto dni, odkar odšla si v raj. Minilo je leto dni, odkar smo štirje bili, minilo je leto dni, odkar nam za vedno zaspala si. Minilo je leto dni, odkar so samo še sledi, ki si za seboj jih pustila ti, ki v srcih naših si! Boštjan Danes mineva leto žalosti in bolečine od tistega usodnega dne, ko nas je v cvetu mladosti za vedno zapustila naša ljuba ANITA VETERNIK Naš dom je ostal prazen, v naših srcih pa samota in neizmerna bolečina. Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala. Očka, mamica, Boštjan ZAHVALA Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil neizrabljen k pokoju bom legel. (Kosovel) Ob boleči izgubi našega ljubljenega sina, brata, vnuka, strica, nečaka JANIJA ŽAGARJA roj. 20. oktobra 1976 Preveč vas je, da bi se zahvalili vsakemu posebej ob slovesu našega Janija. Vsem iskrena hvala in slava njegovemu spominu. Žalujoča družina Žagar in sorodniki Visoko, Jezersko, v juniju 1994 Vandalizem, nad katerim se lahko le zgražamo Razdejanje v kranjskem vrtcu Janina V ponedeljek zjutraj niso mogli sprejeti vseh otrok v varstvo, ker so bili prostori jasli popolnoma neuporabni. Kranj, 27. junija - "Mama enega naših varovancev je na sprehodu v nedeljo zvečer skozi šipe opazila čuden nered v vrtcu in o tem obvestila vzgojiteljico svojega otroka. Ona je poklicala mene, nakar sem odhitela v vrtec Tam sem ob poldeveti uri zvečer odkrila strahovito razdejanje," je strnila prve vtise o nezaslišanem vandalizmu Irena Pave, vodja vrtca Janina, ludi sami smo se ob ogledu vrtca v ponedeljek zjutraj lahko le zgražali. Ogled policistov je potrdil sum, da so neznani storilci (ali storilec) vlomili v prostor jasli z igrišča, ki je s ceste najmanj vidno. Najbolj so razdejali in popacali 7 jasličnih prostorov, razen sprejemnice. Kot je moč sklepati po najdenih kasetah in ploščah iz vrtca, so v enem od prostorov jasli pripravili zabavo s popivanjem; o slednjem pričajo tudi prazne steklenice. Svo- Jevrstno zabavo so si privoščili v >ližini kuhinje, kjer so na tla zvrnili več pladnjev jajc, uničili pa so tudi pripravljena živila za ponedeljkov zajtrk. V vrtčevs-kih oddelkih jih je zanimala vsebina predalov pisalnih miz, izpulili so telefonski kabel in vendar smo do druge ure ponedeljkovega jutra uspeli delno urediti le vrtčevski del. Zjutraj smo po radiu obvestili starše o razmerah v vrtcu in jih prosili, naj vsaj nekatere otroke oddajo v privatno varstvo. V vrtcu smo lahko sprejeli 30 od 45 malčkov i4Ha Ravnateljica Renkova in vodja vrtca Irena Pave kažeta posledice v eni od igralnic. pogrešajo. "Takoj zvečer sem poklicala Komu so v napoto plišasti medvedki, barvice in druga igrala za otroke? • Foto: S. Saje odnesli aparat v jasli. Tam so pozneje odkrili še uničen tranzistor, dva radioaparata pa naše delavke, ki so jim pomagali tudi zakonci in gospod Prosen iz čistilnega servisa, iz jasli in približno 40 od 80 večjih otrok. V nekaj dneh bomo skušali usposobiti za uporabo tudi jasli," je napovedala vodja Pavčeva. Kot je ugotavljala ravnateljica VVZ Kranj Mihaela Renko, so neodgovorni storilci razdejanja povzročili vrtcu težko popravljivo škodo. S svojim packanjem so uničili dragocen material za večmesečno delo z otroki, znesli so se nad nedolžnimi igračami, ki jih vedno primanjkuje, pokvarili so edine glasbene aparate. Ker so imeli okoliš vodovodnega stolpa za miren, objektov niti niso zavarovali proti vlomu in tatvini, ampak le proti požaru. Žal po tej izkušnji vedo, da tudi stavbe in predmeti za igro otrok niso več varne pred razbij aškimi igrami odraslih! • Stojan Saje Jadralni padalec je strmoglavil Tržič, 27. junija - V soboto popoldne je kmalu po vzletu s pobočja Dobrče tržiškemu jadralnemu padalcu izpadla kontrolna ročka s padala. Zaradi okvare je padalo skupaj z lastnikom strmoglavilo približno 50 metrov stran od vzletne deske. Padalca, ki si je zlomil golen desne noge in peto leve noge, so prenesli do reševalnega vozila tržiški gorski reševalci in pripadnik gorske enote policije. Sedaj se zdravi v jeseniški bolnišnici. • S. S. Skala zadela planinca Rateče, 27. junija - V soboto zjutraj se je skupina planincev podala iz Tamarja proti Osojniku. Po približno dveh urah hoje, ob 8.45, je zgrmela skala po pobočju. Ker je zaradi kotaljenja Eo snegu ni bilo slišati, je presenetila 60-letnega upokojenca iz jubljane. Zadela ga je v desno nogo. Po ponesrečenca so prišli štorje gorski reševalci iz Rateč in zdravnik iz Kranjske Gore, ki so poskrbeli za transport s helikopterjem do bolnišnice. Tam so ugotovili, da ima planinec zlomljeno desno golen. • S. S. Vabimo vas, da nas obiščete NA KOSTANJEVEM VRTU ali v BISTROJU. NUDIMO: velik izbor odličnih pizz, sladic, sladoledov in drugih dobrot Zabava vas ansambel Juke box z odlično pevko SONJO ZUPAN. Od 17.do 30. junija vam nudimo razne KRAŠKE Rezervacije po telefonu 79-60 ali telef ax 741-550 TAtg VoDA f> Mo- PA BIT. PZecEH DERc-CA. OPNESlA 0e OotiCO PuHAP PK.INE51A PA Rino KurVAR.' Povozil komunalnega redarja Bled, 25. junija - Sobotna [mreditev za otroke je povzroči-a pomanjkanje parkirnega prostora, zato so mogi vozniki postavljali vozila na prepovedanih mestih. Ko je komunalni redar občine Radovljica pisal listek o tovrstnem prekršku lastniku avta clio iz Kranja, se je voznik usedel za krmilo in zapeljal redarju čez stopalo. Leta je ob padcu izgubil ravnotežje in z nogo udaril v vrata vozila. Takrat je voznik skočil iz avta in z udarci v obraz obračunal z redarjem. Zato je redar zaprosil za pomoč policistov, ki bodo za storilca kaznivega dejanja napisali kazensko ovadbo. * S. S. Negativni vplivi polne lune Kranj, 27. junija - Od konca prejšnjega tedna sta na begu dva mladeniča, ki nista več zdržala za zidovi vzgojno poboljševalnega doma v Radečah. Eden od njiju je doma z Gorenjskega. Gorenjski policisti so obravnavali tudi dva samomora z obešanjem. Na Jesenicah je tako končal življenje upokojenec, na Bledu pa 29-letni moški. Tri jeseniške mladoletnice so sklenile pozabiti na slab šolski uspeh v omami alkohola in tablet. Ena od deklet je nameravala celo skočiti z okna v 5. nadstropju, kar sta ji prijateljici preprečili. Na poznejšem sprehodu po mestu je ena od deklet izginila neznano kam. Po obvestilu očetu so po-grešanko našli. Vse tri so odpeljali v jeseniško bolnico, kjer so dvema izprali želodec, tretja pa je odšla domov brez zdravniške pomoči. Ravnanje mladoletnic bo obravnaval jeseniški center za socialno delo. • S. S. Obisk otrok pri policistih Kranj, 27. junija - Pred dnevom slovenske policije, 27. junijem, tudi na Gorenjskem sprejmejo obiskovalce, ki jih zanima policijsko delo. Tako se je skupina 35 malih šolarjev iz Kranja Že prejšnji torek mudila v Policijski postaji Kranj, kjer si je ogledala opremo in se seznanila z načinom dela. Še bolj zanimiv je bil obisk v operativno komunikacijskem centru Gorenjske, po katerem so za malčke pripravili tudi skromno pogostitev. * S. S. Radio Kranj je praznoval Natanko pred štirimi leti se je na radijski frekvenci 97,3 prvič oglasil Radio Kranj. Že v kratkem je ta pomembni medij prerasel občinske meje in postal radijska postaja celotne gorenjske regije. Ob četrtem rojstnem dnevu so radijci pripravili deseturni program v živo, radijski program pa se je pred očmi poslušalcev odvijal na Slovenskem trgu v Kranju. Oddajanje so popestrili z nastopi plesne šole Bonšek, skupine Monroe, kranjskega Dixieland banda. Romane Krajnčan in drugih. Radijski program danes ustvarja kar 100 ljudi od tega 14 redno zaposlenih m 86 zunanjih sodelavcev, poslušajo pa ga poslušalci od Ljubljane do Triglava. Ob rojstnem dnevu se čestitkam pridružujemo tudi kolegi iz Gorenjskega glasa. • M.G., slika Leja Jeras ' PTT PTT PODJETJE SLOVENIJE PE PTT KRANJ DIREKTNO IZBIRANJE TELEFONSKIH ŠTEVILK (DIRECTINWARD DIALING - DID) Novi digitalni telefonski sistemi omogočajo uporabnikom hišnih telefonskih central uvedbo DID sistema, to je direktno izbiranje internih telefonskih številk. Z DID sistemom se meja med javnim telefonskim omrežjem in lokalnim telefonskim omrežjem zbriše in lokalno omrežje postane del javnega omrežja. Telefonska zveza se lahko vzpostavi direktno z vsakim telefonskim aparatom, ki je vezan na lokalno omreije in hišno telefonsko centralo. Tako postanejo vse interne telefonske Številke v okviru lokalnega omrežja hkrati tudi direktne telefonske številke v okviru javnega telefonskega omrežja. Vzpostavljanje zveze je hitrejše, delo telefonista odpade, ni več napačnih prevezovanj in podobno. V primeru odsotnosti klicanega naročnika pa se klici preusmerijo na ustrezno posredovalno mesto. Pogoj za uporabo te storitve je popolna kompatibilnost hišne telefonske centrale z javno telefonsko centralo. Če se želite tudi Vi pridružiti uporabnikom direktnega izbiranja internih telefonskih številk, pokličite PE PTT KRANJ. Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali pri uvedbi novega DID sistema in nabavi potrebne dodatne opreme. Informacije po telefonu 262-228. S spoštovanjem do vseh uporabnikov telekomunikacijskih storitev Vas lepo pozdravljamo! RADiO M RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN! ®m