omejili, z dokončno ureditvijo območja in našim 
usmerjanjem obiska v recepciji in na terenu pa so 
se zmanjšale tudi druge kršitve. V novih objektih s 
primernimi prostori in ustrezno opremo načrtuje-
mo različne programe in dogodke: od vzgojno-izo-
braževalnih programov, vodenih ogledov, delavnic, 
predavanj, srečanj in konferenc. Organizacijam 
ponujamo tudi najem dvorane v centru za obisko-
valce za izvedbo njihovih dogodkov. Spomladi 2016 
smo pričeli tudi s programi s kamarškimi kobila-
mi, ki so predvsem pri mlajši generaciji naleteli na 
izjemen odziv. 
Z novimi programi in ponudbo za obiskovalce smo 
po letu 2016 v naravni rezervat pritegnili vsako 
leto več obiskovalcev. Skupno število obiskovalcev 
v obdobju od 2016 do 2018 se je gibalo med 52 in 
58 tisoč letno. Različnih dogodkov, delavnic, pre-
davanj za širšo javnost, programov s konji, predsta-
vitev in vodenj pri najemu dvorane se je udeležilo 
skoraj 22 tisoč obiskovalcev (povprečno 7300 na 
leto), ki so tako na najbolj neposreden način spoz-
navali in doživljali naravo Škocjanskega zatoka in 
poglobili svoje znanje. Med njimi je bila več kot 
polovica udeležencev iz osnovnih in srednjih šol. 
Odraslih obiskovalcev je bilo za dobro tretjino, v 
manjšem številu pa so naravni rezervat obiskovali 
tudi študenti, mlade družine z otroki, skupine s 
posebnimi potrebami in predšolski otroci. 
Lastni prihodki, ki jih DOPPS 
ustvari s programi ter prodajo 
v baru in trgovini, so nadvse 
pomembni za ohranjanje 
Škocjanskega zatoka v 
dobrem stanju.
foto: Tina Kocjančič
Novi programi še nastajajo, tako da je možnosti za 
razvoj kakovostnih oblik spoznavanja in doživlja-
nja narave še veliko več. Ker razpoložljiva javna 
sredstva ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov 
upravljanja, pa so lastni prihodki, ki jih ustvarimo 
s temi programi ter prodajo v baru in trgovini, zelo 
pomembni za to, da Naravni rezervat Škocjanski 
zatok še naprej ohranjamo v dobrem stanju. Vse 
prihodke iz tega vira namreč neposredno porabimo 
za upravljanje in vzdrževanje obstoječih objektov.
IZ ZBIRK  
PRIRODOSLOVNEGA  
MUZEJA SLOVENIJE
Kreheljc
/ / Al Vrezec
foto: David Kunc
Preden je Škocjanski zatok postal naravni rezervat, je 
bil videti precej drugače kot danes. Zaradi odplak, ki so 
se zlivale vanj, se je v laguni kopičilo veliko organskih 
snovi, zato je v usedlinah zatoka prihajalo do gnitja 
v razmerah brez kisika. To pa je idealno okolje za 
razrast nekaterih bakterij, ki v vodo izločajo strupeni 
nevrotoksin botulin. Primeri botulizma, množičnega 
pogina vodnih ptic zaradi zastrupitve z botulinom, so se 
v Škocjanskem zatoku na grozo ornitologov kar vrstili, 
saj so mrtve ptice ležale vsepovsod. Danes je seveda 
povsem drugače, vendar pa so iz tistih temnih časov 
Škocjanskega zatoka v zbirki Prirodoslovnega muzeja 
Slovenije shranjeni tudi nekateri primerki najdenih 
mrtvih ptic, žrtev botulizma. Takšna sta dva kreheljca 
(Anas crecca), ki sta ju 6. oktobra 1999 pri popisu ptic 
v Škocjanskem zatoku našla Borut Rubinič in Al Vrezec. 
Raci, prva je samica (inv. št. 5425), druga pa eklipsni 
samec (inv. št. 6789), je prepariral Vilijem Žgavec. Obe 
ptici sta bili na selitvi z obilnim podkožnim maščevjem, 
kar kaže, da sta poginili zelo hitro zaradi zastrupitve 
in da ni šlo za shiranost. Vsekakor je v teh pticah iz 
časov pred renaturacijo Škocjanskega zatoka shranjena 
zgodovina območja, ki se na različne načine zrcali v 
ohranjenih muzejskih preparatih.
Svet ptic 03, oktober 2019 37