Primorski nevmk Poštnina plačana v gotovini i» Abb. postale I gruppo \j6Ha t U 11T TRST, nedelja, 11. januarja 1970 Leto XXVI - St. 9 (7503) 2(1 let Kmečke zvezeNa skrai,m"zah#du Be"eSke Slaveni*e Pred 20. leti, 15. januarja 1950, so kmetje tržaške pokrajine na obč- I ustanovam. Edino njena je torej zasluga, da se vsaj začenja posve- nem zboru na Opčinah ustanovili čati tem problemom, predolgo za- syojo strokovno-sindikalno organi-racijo, Kmečko zvezo. S tem dejanjem je dosegla svoj “amen že dolgo trajajoča akcija ‘n napori zavednih in umnih kme-tev našega področja, da si ustanovi0 organizacijo, ki bo zares njihova in bo samostojno zastopala skupne interese vseh obdelovalcev zemlje in kmetijstva. Prvi upravni odbor so sestavljate Predsednik Andrej Kriščak, Ga-SP«- čok, Ivan Križmančič, Milan ™|kac, Lojze Grilanc, Ivan Milič, “ulan Stubelj, Lovrenc Grgič, Avguštin Hrevatin, Just Piščanc, A-l°jz Slamič, Silvester Godina, Ivan Loredan, Josip Bizjak, Karlo Kalc, Ivan Fidel, Ivan Slavec, Egidn posuta, Josip Škrk, Josip Milič, Josip Pernarčič, Josip Primožič, Anton Sosič. V nadzornem odboru so bili Karlo Slavec, Karlo Stu-in Anton Petaros, razsodišče so pa sestavljali Rihard Rau-her, Ivan Legiša, Anton Suklan, Ivan Lozej in Josip Zobec. Težko je oceniti zasluge teh lju-ustanoviteljev Kmečke zveze, jn jim izraziti v zadostni meri hvaležnost, ki smo jim jo vsi dolžni, kmetje in na splošno vsa naša narodna skupnost, za njihovo po-zrtvovalno in nesebično delo in za vse žrtve, ki so jih vložili v skupno korist. Dovolj je, da pomislimo na iz-redno hude notranje in zunanje razmere, ki so v tistih letih skrajne oteževale življenje naše narodne skupnosti in pa posebne te-zave, ki jih je morala premago-yati kmečka strokovna organizaciji3, v časih, ko je bilo kmetijstvo dejansko prepuščeno samemu sebi. Teda kljub vsemu je trdovratni trajnosti teh zaslužnih mož uspe-l0' da se je kmečka organizacija Postavila krepko na noge, da ;e Pogumno in dosledno postavljala J! zagovarjala pred največkrat glu-nimi oblastmi upravičene zahteve Svojih članov in vseh kmetov, da ®e _ni ustrašila težav in zavračam P.3c Pa se je vedno bolj uveljavlja na našem podeželju in vsiljena čedalje večji posluh in razu-mevanje pri oblasteh. ..^ato smo se dolžni, ko proslavil11)0 z utemeljenim ponosom 20-jJncO' predvsem spomniti s hva-fAnostj.0 ustanoviteljev in poznej-voditeljev Kmečke zveze, kate-e žrtvovanje in delo je predvsem Opomoglo, ob podpori vseh nje-. h elanov, da je danes to, kar pl', zdrav° in življenjsko telo z ^'nukimi in razvejanimi koreni- nemarjenim, potrebna skrb. Po svojih najboljših močeh spodbuja, podpira in pomaga k uvajanju skupnih oblik dela na kmetijskem področju, kot npr. konzorcij vinogradnikov, zadružni hlevi, zadružna mlekarna. Upravičeno lahko torej trdimo, da imajo naši kmetje v Kmečki zvezi svojo strokovno in narodnoobrambno organizacijo, ki je zares njihova in njih izraz. V njej so oni gospodarji in jih ne more težiti ponižanje, ki so ga nujno deležni v drugačnih organizacijah, ki so jim bile postavljene z vrha, ne zato da bi jih vodili oni, ampak da jih vodijo v cilje, ki niso njihovi. Dvajsetletnica Kmečke zveze sovpada z začetkom novega desetletja. To desetletje bo in mora biti naslednji nov korak k napredovanju v boljšo družbo, ob vedno večjem upoštevanju ljudske volje pri njenem ustvarjanju. Pri visoki stopnji demokratične zavela jo je družba dosegla, je in mora biti ravno vloga sindikatov vedno bolj priznana in upoštevana. Ravno pretekli mesec so nam dali veličasten dokaz moči, zrelosti in odgovornosti sindikalnega gibanja, ki je delavstvu priborilo zgolj materialna izboljšanja, ampak tudi novo dostojanstvo. Kmečki sindikat v tem razvoju zaostaja; delno zaradi razlogov notranje narave, ker je razumljivo, da je teže organizirati kmete kot pa delavce v tovarnah, delno zaradi razlogov, ki so izven njega in izhajajo iz veliko manjšega razumevanja oblasti za potrebe kmeta. Toda uspeh pri premagovanju teh zunanjih ovir je ravno pogojen na reševanje notranjih, organizacijskih težav. To desetletje mora torej biti za kmečki sindikat desetletje dohitevanja, vztrajnih naporov in boja kmetov ob pomoči vsega delavskega in naprednega gibanja, da je tudi njim priznano novo dostojanstvo in njihova vloga ustvarjalcev nove družbe. Za to si bo Kmečka zveza prizadevala v krajevnem in vsedržavnem merilu ob podpori Vsedržavne kmečke zveze. Napori ne bodo majhni, naloge, ki jo pri tem čakajo, pa prav gotovo ne lahke, še nerešenih vprašanj je in bo še veliko. Ne more se jih pa in se jih ne bo ustrašila, ohrabrena po svoji bolj kot častni preteklosti in izkušnjah, še zlasti ob rastoči podpori vseh naših kmetov. Njeno življenjskost in zakoreni-živL°S*; V klesu našega kmečkega n lja dokazuje ravno najlepše i eot .ajsctletno delovanje. Niti za-s J*1* ^'Uc^ časi, niti velike težave, Katerimi se je morala stalno spo-t-J , glede na zelo skromne m sltJte?e pogoje in na dolgoletni di-Kriniinacijski odnos oblasti (ki v ^katerih primerih traja še vedno, carrv^aj nam ni namreč z roži- frJSTg-JL So-Si ni.[ elanom skrbna pomočnica pri Vsakodnevniih težavah, pa {tov 111 Povsem njihov neodjen-več ?a®ovornik in tolmač njihovih «-■ *** upravičenih zahtev in pri- °akovanj. . gobovo je v tem okviru Ul^Soče našteti vse pobude in Setiif-’ ki jih je v zadnjem dvaj-ctju Kmečka zveza izvedla v prid SvPPh članov, vseh kmetov sfo, a splošno krajevnega kmetij-^ j a* zlasti do letu 1957, ko se zlasti po letu 1957, OajiUPknn delovanje razvijalo v n^jie«iejšem bratskem sodelova-BesjJ? dvojčico Zvezo malih polkov, kj ^ končno pred dive-ajem°l0rria Povedlo do z naivduše-Ofg^^avedene združitve v enotno *hauaPe^na resnica je pa, da kmečka organizacija ved- ppL? vsakem primeru, in edina vsaki i*.P” vsakem problemu in bas težavi našega kimeta, im teh aalost ni bilo malo. varov^te^itve zdravstvenega za-ro^Janja za kmete na naše pod-djLki so nam j0 priznali šele eiu jteajen pritisk naše organiza- cijo jr iberi*. s Petletno zamudo v pri-IjatnT' Z 08teilim državnim ozem- SSgw.._______________________________ čik 1 križevega pota ponavljajo-Nolont razlastitev, Hudega leta, ttileko -ca’ do vprašania cene riilrih ‘u 1)0 divjačin j* naš kmet vedne svojo organizacijo. potr6h ^ tudi edina zagovornica terenp- naaeSa kmetijstva na kon-ki io • 0 težaškem gospodarstvu, obrij,Je, Priredila leta 1965 tržaška gla k ln s tem bistveno pripomo-šeEa .spoznavanju problemov na-čipski^teria pri naši največji obda je uPravi, kar je povzročilo, tpdj Prvič te potrebe upoštevala Kiwi svojem proračunu. Edino hvaje a zveza je z nesebičnim, biačih vrednim sodelovanjem do-čipskih Str°kovnjakov in vseh ob- riji ? okvirno študijo o valoriza 'te°čilHjV!?e8a kmetijstva in j< 'oj u,,, deželni ustanovi za raz-^ncujstva in vsem pristojnim Lucijan Volk Vasica Breg, skrajno zahodno naselje v Terski dolini. Velik del hiš, ki jih vidimo na sliki, je praznih. Pri Provansalcih - manjšini ki se komaj prebuja Komaj teden dni po občnem I Naravnost bohotnemu razvoju je zboru sivoje mednarodne matice AIDLCM (glej PD 4. t.m.)_je zboroval Zvezni odbor za etnično jezikovne skupnosti in deželno kulturo v Italiji. Ustanovljen 5. maja 1968, se zbira vsako leto na dve zasedanji, na katerih si zlasti prizadeva zbuditi etndčno-jezdkoivno zavest manj osveščenih manjšim. Zato je lami zboroval v Špetru Slo-vemov v Benečiji im med Ladinci doline Faša v Trentdmu, 3. im 4. tim. pa pri Provansalcih v jugozahodnem delu Piemonta. ZGODOVINA PROVANSALCEV Provansalcd so romansko prebivalstvo južnih predelov' Francije od Atlantika do Alp. Zaradi značilne pritrdilnice oc so Francozi zrekM konec 13. stoletja osrednjemu delu njihove dežele Langue^ doc, danes pa sami Provansalci propagirajo ime Okoitanija. V visokem srednjem veku _ so imeli več državnih tvorb (vojvodino Akvdtamijo (Guyenne), grofijo Tolozo (Toulouse) in grofijo Provanso (Brovence), v katerih se je že konec 11. stoletja razvilo zadala v začetku 13. stoletja težek udarec križarska vojna proti heretičnim Albigazom, ki so imeli prav v grofiji Toiozi svoje središče. Križarji so pobili ogromno prebivalcev in deželo popolno-opustošili. Nadaljnji razvoj provansalskega pesništva je zavr-la tudi inkvizidja. Še hujši uda; rec je prizadejala provansalščini kraljeva odredba iz leta 1539, ki je predpisala za uradni jezik francoščino. Od tedaj naprej je pro-vamsalščima nazadovala na vseh področjih in šele v začetku preteklega stoletja se je začela zopet uveljavljati. Najbolj pa jo je po vzdignil pesnik Frederi Mistral (1830-1914). V Italiji je provansalščima v rabi v dolinah rek Vermemagna, zbudili po skoraj desetletnem dremanju. Nekaj je verjetno vplivalo na to zasedanje Zveznega odbora v Cianacei — Canazei, v največji meri pa je to posledica južnotirol-stoega paketa. Ladinci so se namreč zavedli, da jim bije dvanajsta ura, kajti vse kaže, da bodo »edaj izgubili še tiste pravice, ki so iih doslej imeli le na papirju, medtem ko bodo Ladinci v sosednji bocen-ski pokrajini še izboljšali svoj položaj. Tretjega oktobra je bila v Rimu delegacija, kateri je prosvetni minister obljubil eno tedensko uro «ladinske kulturo. Toda birokracija je pokazala, da ne misli dati tega. Povratek razočarane delegacije je sprožil splošno nezadovoljstvo. 15. novembra so se sestali župani, občinski odborniki in Nekatere zaživijo samo en mesec v letu, ko se izseljenci vračajo v zimskem času v svoje domove trubadursko pesništvo, ki je vpli-(Reportažo o Tersiki dolini berite na 5. strani) (Foto MAGAJNA) | valo tudi na vse bližnje dežele. (Reportažo n,.........lunin..min...mi.......................................................................................................................... SOCIALDEMOKRATI NE PRISTAJAJO NA PREDLOG O AMNESTIJI Razni komentarji o zaključkih včerajšnjega zasedanja vodstva PSI Zanimivi stališči vodstva KPI in centralnega komiteja PŠIUP RIM, 10. — V ospredju političnih komentarjev so zaključki včerajšnje seje vodstva PSI, ko so odobrili predlog De Martina, da se nadaljuje z razgovori o obnovitvi štiristranske vlade levega centra in so proti temu glasovali samo člani levičarske struje. Dejansko pa je bil položaj bolj zapleten in nam rimski dopisnik poroča, da so izrekli resne pomisleke celo člani De Martinove struje in med njimi Vittorelli, Manca in Bertoldi, ki ne verjamejo v pozitivni zaključek pogajanj, glasovali pa so za, ker so prepričani, da ne more priti do sporazuma. Pomisleke je izrekel tudi Giolitti in njegov predstavnik Finocchiaro. Položaj se je danes zaostril, ker so socialdemokrati s člankom, ki je objavljen v njih glasilu «Umanita», sprejeli negativ- iiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiuimiiiiiimiiiiuiviuiiiiiiiiiiinimiiimiiimiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiintiii PO VESTEH IZ ŽENEVE Vojna v Biafri bo kmalu končana? To potrjujejo tudi v Lagosu ŽENEVA, 10. — Tu se je zvedelo, da je položaj v Blairi izredno kritičen oziroma celo obupen. Nekateri izvedenci, ki podrobno pjanajo dejansko stanje v Blairi, so izjavili, «da so skoraj gotovi, da se je vojna v Biafri dejansko že končali a in da obstajajo le še nekatere male skupinice, ki se upirajo nigerijski vojski«. Tudi nekateri drugi krogi, kot na primer Mednarodni rdeči križ, ki Je v tesnem stiku 6 svojimi Izpostavami v Blairi ta ki Je sklenil lz «vojaŠkiih razlogov« Izprazniti dve bolnišnici na bla-frskem področju, te vesti posredno potrjujejo. Seveda se Med- narodni rdeči križ noče vmešavati v vojaške zadeve in zato ni hotel dati nobenih pojasnil glede teh svojih ukrepov. Toda tiskovni urad Biafre v Ženevi noče verjeti tem alarmi-stičnem vestem in poudarja, da Je to morda res samo, «če je prišlo do nepričakovanih dogodkov«. Hkrati pa nekateri pariški listi pišejo, da je konec vojne v Blairi le vprašanje nekaj dni. V Lagosu pa so sporočili časnikarjem, da ne nameravajo objaviti nobenega sporočila, ko bo mesto Owerri padlo v roke zveznih čet. Nigerijske oblasti pa menijo, da se bo Blafra kmalu zrušila kot »peščeni grad«. no stališče o predlogu PSI, da se sprejme amnistija za prijavljene delavce. «Umanita» izrecno praivi, da zavračajo vsako povezovanje vlade pogajanj o reformah z maksimalističniimi zahtevami, kot je zahteva, da se reši vprašanje sindikalnih protestov r običajnim udobnim izgovorom, ki ga predstavljajo amnehstije. Značilno je, da demokristjani in republikanci v svojem glasilu prav tako zavračajo ta predlog, čeprav dopuščajo določene možnosti. De Martino torej očitno računa na odprto stališče Forla-nija, ki mu je že predložil osnutek programa, ki je sprejemljiv za socialiste, seveda pa je veliko vprašanje, če bo sprejemljiv tudi za PSU in za PRI Jutrišnji «Avamti» objavlja uvod ndik, v katerem se podčrtuje, da je z včerajšnjim glasovanjem prejel tajnik stranke polno zaupnico, čeprav z različnimi obrazložitvami. Socialisti so sicer mnenja, da bi bilo najbolje pričeti z novo politiko po volitvah, da pa taka izbira ne zavdsi samo od njih. Do pobude je prišio od drugod ta and so morali pričeti z razgovorom. List zaključuje, da gre za bistvo socialistične linije in v kolikor bi to bilo osvojeno, bi socialisti sodelovali v vladi, ki bi dala nove pobude politiki reform. Komentarji levice so umerjeni, vendar sta resoluciji tako vodstva KPI kot centralnega komiteja PSIUP glede nekaterih odločilnih vprašanj zelo odločni. V resoluciji KPI so nadalje našteti osnovni pogoji, katerim bi morala ustrezati nova vlada, da ..................................milil...............................mm.......i............................................................ Večina študentov beograjske univerze za stališče univerzitetnega komiteja ZK (Od naiega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Po zelo burni razpravi, ki je trajala skoraj osem ur, je skupščina Zveze študentov beograjskega vseučilišča danes s 159 glasovi, od skupnega števila 248 izvoljenih delegatov, sprejela stališče vseučiliščnega komiteja Zveze komunistov in predlog programske orientacije študentskega glasila »Študenti. Skupščina je odstavila dosedanji uredniški svet in glavnega ter odgovornega urednika. Skupščina je pooblastila vseučiliščni odbor, da za letno skupščino Zveze študentov pripravi predlog novega uredništva in novega sveta. Proti temu predlogu je glasovalo 13 delegatov, mnogi delegati se glasovanja niso udeležili oziroma so pred tem odšli iz dvorane. Številni delegati so v svojih govorih zahtevali odpoklic sedanjega uredništva, ki da je zavzelo stališče nasprotno »idejnemu in političnemu stališču jugoslovanske demokratične in samoupravne družbe« in da bi moral list v bodoče obravnavati aktualna vprašanja študentov in pisati predvsem o reformi na vseučilišču. Medtem ko je večina delegatov dolžila dosedanje uredništvo, da je zavzelo desničarska idejna in politična stališča, so nekateri delegati branili stališča dosedanjega uredništva. Po skoraj osemurni razpravi je bilo na predlog delegatov desetih fakultet sklenjeno, da se razprava o idejno politični usmeritvi lista »Študenti prekine in da se vse napisane razprave dostavijo komisiji, ki naj sprejme zadevni sklep. Ob zaključku je bilo na listi prijavljenih še okrog 40 govornikov. Po kratki proceduralni razpravi je bilo z večino glasov sklenjeno, da se razprava prekine. S številnimi pripombami so zatem posebno delegati filozofske fakultete skušali preprečiti sprejem predloženih sklepov o odstavitvi sveta in uredništva. Ti so med drugim protestirali, da dosedanjemu glavnemu uredniku Aliju Hodžiču ni bilo dovoljeno govoriti. Predsednik skupščine je pojasnil, da se Hodžič ni predhodno pismeno prijavil za razpravo. Od vseh predloženih popravkov je skupščina sprejela samo popravek, v katerem se ugotavlja, da je bilo vsem delegatom, l sebno dosedanjega uredništva, o-1 mogočeno govoriti. bo odgovarjala težnjam delovnih ljudi ta demokiatičnemu javnemu mnenju. Te zahteve so: 1. Odločno parlamentarno nadzorstvo nad upravnim aparatom, da se zagotovi polna lojalnost vseh policijskih in oboroženih sil, ukinitev vseh protiustavnih določil kazenskega zakonika, ki se jih izkorišča proti delavoem in razpis pomladanskih volitev skupaj z deželnimi. 2. Politika gospodarskega in socialnega razvoja, ki bo zaščitila delavske dosežke. 3. Pobuda v zunanja politiki, ki naj osvobodi Italijo od vojaških povezav in tujih oporišč ter bistveno prispeva k stvari miru na svetu. Centralni komite PSIUP pa Je zavzel zelo ostro stališče v zvezi s preganjanji, ko pravi, da naj prijavijo celoten CK PSIUP sodišču, če »predstavljajo pozivi na razredno borbo in pozivi na politično akcijo za sprememdtev sedanjih razrednih odnosov zločine«. V resoluciji izrecno poriva-jo sodne in policijske oblasti, da naj uprepajo proti vsem članom CK PSIUP, ki so na svoji seji 10. januarja soglasno sprejeli o-menjeno stališče ter da v kolikor gre za parlamentarce, se bodo sami odpovedali parlamentarni imuniteti. Huda diskriminadja Banca (Tltalia, memorandumi in «paketi» Včeraj je v vseh dnevnikih, ki izhajajo v Italiji, izšla plačana objava o obnovitvi zakladnih bonov 5%—1970. V vseh razen v »Primorskem dnevniku« in v nemškem »Dolomiten«, t.j. v'dveh edinih manjšinskih dnevnih listih. Za podobne oglase skrbi posebni oddelek pri centrali Bance d'lta!ia v Rimu. Ta oddelek je bil že naročil objavo, vendar |0 |e tik pred izidom preklical. Ko je uprava dnevnika prosila telefonsko za pojasnilo, je bančni funkcionar odgovoril, da sta po višjem nalogu oba navedena dnevnika izključena iz oglaševanja, ker da ne izhajata v italijanščini. Ko je bila predočena velika krivica in diskriminacija napram edinemu dnevniku slovenske manjšine v Italiji, se je funkcionar branil, češ da je potrebna študija pri oglaševalnih stroških. Ko je uprava ponudila celo brezplačno objavo, je bil tudi ta predlog odbit, kar pomeni, da je bila diskriminacija namerna in da ni imela nobenega tehtnega opravičila. To je golo dejstvo. Resno se vprašujemo, kaj pomagajo in bodo pomagali memorandumi in paketi, ustava in zaščitni zakoni, če prenekateri-krat ni in ne bo razpoloženja za njihovo uveljavitev. Forma no sicer živimo v demokratični ureditvi, žat pa nam često krojijo usodo večni nepremakljivi in mogočni birokrati, ki jim kot prav;c — ni prav nič pri srcu čut za demokracijo in pravico. No-čemo namreč niti misliti, da je takšna diskriminacijska navodila izdal guverner «B. d'ltalia» ali nekdo od vladnih predstavnikov v zakladnem ministrstvu. POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU Močan letalski napad na izraelske položaje Jutri sestanek zunanjih ministrov ZAR, Libije in Sudana KAIRO, 10 — Egiptovska letala so danes opravila do sedaj najmočnejši letajski napad na izraelske položaje ob Sueškem zalivu. Tako je izjavil glasnik egipt. vojaškega poveljstva v Kairu, ki je po vedal, da so skupine egiptovskih bombnih lovcev večkrat zaporedno napadle glavno izraelsko po stojanko protiletalskih raket «Hawk», oddelke egiptovske vojske in topniške postojanke na področju Ras Sudar na vzhodm obali Sueškega zaliva. Vojaški predstavnik je povedal, da so letala povzročila eksplozijo nekaterih raket v zraku. Poleg tega pa so uničila izraelske protiletalske postojanke ter zažgala nekatera vojaška oporišča. Povedal je tudi, da so se vsa letala vrnila domov. V Izraelu so seveda sporočili, da ni res, kar pravijo Egipčani in da so iraelske protiletalske rakete sestrelile dva bombna lovca »Suhoj 7», sovjetske proizvodnje. List »Al Ahram« v Kairu je danes objavil vest, da se bodo jutri sestali v Kairu zunanji ministri ZAR, Libije in Sudana, da proučijo uresničitev sporazuma, ki so ga poglavarji treh držav podpisali v Tripolisu. Sporazum pred videva okrepitev sodelovanja med Kairom, Tripolisem in Kartumom na kulturnem, gospodarskem m političnem področju. V New Yorku pa so se na se dežu Združenih narodov v zadnjih mesecih večkrat sestali predstavniki Francije, Velike Britarn je, ZDA in Sovjetske zveze in razpravljali o položaju na Bližnjem vzhodu. Sporočajo, da so sklenili, da se ponovno sestanejo 13. t.m., da poskusijo sestaviti do konca meseca skupni memorandum, ki naj izraža soglasna stališča štirih velesil, ki naj bi pred stavljal osnovo za nov poizkus posredovanja Jarringa na Bližnjem vzhodu. Po drugi strani pa se je v vvashingtonskih krogih zve- delo, da washingtonska vlada dvomi, da se bodo razgovori med štirimi velesilami pozitivno zaključi li, češ da Sovjetska zveza noče sprejeti tako imenovane »rodske formule«. V Rimu zaključena zasliševanja zaprtih anarhistov RIM, 1U. — Sodnik Ludillo in državni tožilec Occorsio sta zaključila zasliševanja zaprtih Pie-tra Valprede, Maria Merlina, E-milia Bagnolija, Emilija Borghe-seja, Roberta Manderja in Roberta Garganellija in vse kaže, da bosta v ponedeljek izročila vse zapiske o tem njihovim branilcem. Zjutraj sta se Cudillo in Occorsio spet sestala in se dalj časa razgovarjala o izsledkih preiskave, ki jo nameravata nadaljevati v drugi polovici prihodnjega tedna v Milanu, kamor bosta odpotovala že v torek. Policijske oblasti iščejo medtem novo osebo, za katero trdijo, da «nekaj ve«. Gre za anarhista Iva della Savia, ki je že dolgo časa v Belgiji, kamor se je pred časom preselil. Opuščena je medtem bila sled o človeku, ki naj bi Valpredi dal eksploziv, ker niso agenti političnega oddelka našli na mestu, kjer naj bi po njihovem bilo skladišče bomb, ničesar. Še vedno pa iščejo devetnajstletnega Enrica Di Cola, ki so ga bili en dan zasliševali, izpustili, nakar se jim je izmuznil in se nekam skril. Njegov branilec je vsekakor dejal, da ne more obsoditi svojega klienta, spričo dejstva, da ni dokazov o njegovi krivdi in da poteka preiskava tako počasi. Gesso, Stura di Demonte, Graea. Maira, Varaita, Pad. Pellice, Ger-manasca, Chisone. Toda prebivalstvo teh dolin večinoma sploh ne ve, da govori provansalsko. Razliko med svojo govorico in piemontskim narečjem seveda zaznavajo, toda ločijo le z oznakama patois (pa>tua) in dialetto. V celi pokrajini Cuneo so pri popisu prebivalstva leta 1921 izjavili, da govore francosko le v občini Castel-delfino, ki se je ločila od Francije komaj leta 1713. Drugače je v pokrajini Turin, kjer je v dolinah Pellice, Germaoasca in Chi-sone bita zaradi prisotnosti verske ločine Valdezov vedno v rabi francoščina. Podobno je razvila zavest na področju, kjer provan-salščina prehaja v francoščino, to je v dolinah Suša, Lanzo, Orco m Soana. Zimsko zasedanje Zveznega odbora je bilo sklicano za soboto popoldne v ateljeju profesorja Sergia Ameoda v vasica Sancto Lucio Santa Lucia v občini Monterosso Grana. Že ob prihodu v občino je bilo opaziti, da smo med Provansalci. Glavna ulica se imenuje vio Frederi Mistral, zaselki imajo table z imenom v italijanščini in provansalščini, eden celo samo v provansalščini. Pod imenom stoji ponekod napis Minourango Praven-galo. Ko smo se vzpenjali po stranski dolini proti cilju, smo naleteli tudi na tablo s trijezičnim «dobro došli«: provansalsko, italijansko in francosko. Ob vhodu v vas pa seveda ni smel manjkati karabinjer, ki je (»tem ves čas zasedanja po svoje skrbel za varstvo manjšine Zasedanje se je pričelo s pozdravnim govorom odborovega tajnika, iskrenega prijatelja manjšin, dr. Gustava Burattija. Najprej je pozdravni udeležence, ki so prišli kljub neugodnemu vremenu skoraj z drugega konca države (poslanca Dieti in Škcrk, pisatelj Boris Pahor in podpisani), nato pa se je zahvalil gostitelju profesorju Ar-neodu za več kot desetletno delo vanje za prebuditev manjšine. Sledilo je branje pozdravov, ki so jih poslali Enrico Pruner, pokrajinski svetovalec iz Trenta Rene Willien, valdostanski pisatelj, don Massi-miliano Mazzel, predsednik Union di Ladins de Faša e Moena, ter Bruno Trebo, predsednik Union di Ladins de Fedom iz Livinallonga. Ker se je medtem nabralo v ateljeju že okrog 30 ljudi, je tajnik obrazložil cilje Zveznega odbora ter se pri tem posebej obrnil na prisotnega karabinjerja, kateremu je namignil, naj gre drugam iskat ljudi, ki ravnajo zoper postavo. Prvi točki dnevnega reda, poročilu o občnem zboru AIDLCM v Zvirichu, so sledila poročila o stanju posameznih manjšin. svetovalci ter poslušali poročilo o vsebini paketa in o postopku, ki je potreben za priključitev k bo-censki pokrajini. Teden dni nato so se zopet zbrali in sklenili zahtevati enake pravice, kot jih bodo imeli Ladinci v sosednji pokrajini TIROLSKI PAKET LADINCI V TRENTINU Po tem poročilu je poslanec Hans Dieti orisal, na prošnjo Burattija, kako je prišlo do sestave paketa in njegove bistvene poteze. Glede perspektiv, ki jih paket odpira za druge manjšine, je bil poslanec mnenja, da je sicer položaj Tirolcev izjemen (zaradi mednarodne pogodbe Gruber De Gasperi), da pa se lahko vse druge manjšine sklicujejo na paket, ker ne more biti diskriminacije med manjšinami. Na vprašanje B. Pahorja je pojasnil še zakaj je glasovalo proti paketu kar 44 odstotkov upravičencev Razlogi za to so štirje: 1. pravice, ki izhajajo iz paketa prikazujejo fot nameček k pogoabi Gruber-De Gasperi; 2. avtonomija, ki bi po tej pogodbi morala biti omejena na bocensko pokrajino, je delno še vedno skupna s Trentom in v nekaterih primerih je prišlo celo do restriktivnih določb; 3. koledar operacij ne zadovoljuje, ker ni nobena stvarna garancija; 4. očitno favoriziranje italijanske manjšine v finančnih zadevah: na 22 pokrajinskih svetovalcev bo 8 Italijanov in 5 od teh lahko z vetom blokira bilanco. V tem primeru se sproži zamotan postopek, ki bo praktično postal sredstvo izsiljevanja. Poleg tega ni možna obramba pred doseljevanjem in ni zagotovljena nobena prednost domačinom. Na vprašanje Giovannija Boni-na je poslanec Dieti opisal položaj televizije. Že pred leti so Tirolci zahtevali povezavo s švicarsko in avstrijsko televizijsko mrežo, ker ie drugače tamkajšnji spored viden le na zelo omejenih področjih. Teh zahtev vlada ni upoštevala, pač pa je dala eno uro dnevno domače televizije in pred nekaj tedni uro in pol. Toda te oddaje niso zagotovljene s paketom. OSTALE MANJŠINE ALBANCI imajo sedaj dva popolnoma enaka zakonska osnutka o albanskih šolah, vendar vse kar že .da ne bo iz tega nič, ker se predlagatelji ne potrudijo, da bi jih spravili na dnevni red. Pri GRKIH (nekaj občin v pokrajini Lecce in Regglo Calabria) ni nobenega znaika gibanja, ne pri prebivalstvu, ne puri oblasteh. Edino profesor Franco Mosino izdaja ciklostiliran listič La Jooica. Ladinci v pokrajini Trento so sel (Nadaljevanje na 2. strani) L Pri Provansalcih (Nadaljevanje s 1. strani) Med SARDINCI se po mrtvilu zaradi krize v Partito s ar do dazio-ne zopet nekaj gtoa. Gibanje Sar-degna libera postav'ja zelo odločne zahteve glede jezika in gospodarstva. Za NEMCE izven bocenske pokrajine bo morda kaj dosegel Co-mitato per la conoscenza della lin-gua tedesca in Italia, ki intervenira pri šolskih oblasteh, da bi uvedle v nižji srednji šoli kot tuj jezik nemščino. Dogaja se namreč, da prav tam, kjer živi kaka nemška manjšina, imajo v šob kak drug jezik. V zvezi s tem je Buratti povedal, kaj je ugotovil v preteklem poletju ob obisku osamljenih nemških naselij v Karnskih Alpah. V Sappadi je položaj najslabši, pa čeprav imajo v srednji šoli nemščino. V Saurisu in Timauu pa .ie nemška govorica še zelo živa. Toda prav v šoli, v katero hodijo timauskš otroci, so uteirtiid nauk nemščine. Sicer pa je v vasi že stara navada, da hodijo delat v Basel in to tudi prispeva k ohranitvi jezika. KATALONCI imajo svojo organizacijo. Katalorecim je uspel vrinili se v solo, toda v zelo skromni meri. HRVATJE v Molisu imajo finančne težave z revijo Naš jezik, ker so tri hrvaške občine zaradi velike revščine slab trg. Dva učitelja sta uvedla prostovoljni pouk hrvaščine. FURLANI gojijo svoj jezik v časopisih. ne upajo se pa zahtevati uvedbo furlanščine v šole. Morda zato. da ne bi izgubili podpore iz javnih sredstev. POLOŽAJ PROVANSALCEV BODOČE DELO ODBORA Po teh poročilih se je razvila razprava o nalogah. B. Pahor je predlagal, da bi opozorili vse manjšine na južnotirolski paket in na možnost, da ob priliki razprave v parlamentu intervenirajo preko svojih poslancev. Tajnik je prebral obrazec za sestavo opisa manjšin in njihovih dejavnosti. Sledila je razprava o zaščiti manjšin v deželah z navadnim statutom. Treba bo predložiti osnutek. Manjšine v Franciji so v teku let izdelale že 16 osnutkov in njihovi predstavniki so obljubili, da jih bodo poslali zveznemu odboru na ogled. Predloženi osnutek, sestavljen iz določb, ki jih v tem pogledu vsebujejo statuti avtonomnih dežel, bo težko sprejet. Zlasti, če ga predložijo poslanci manjšin. Padla je tudi misel, da bodo mor da deželne statute sestavljali deželni sveti. V tem primeru bi bilo treba zainteresirati kandidate za deželne svete. Ob koncu sobotnega zasedanja Je karabinjer zaprosil za seznam udeležencev, Istočasno pa smo oH domačinov Izvedeli, da sta med pristojnimi tudi dva agenta kvesture v Cuneu. VALDOSTANCI Najzanimivejše je bilo seveda poročilo o Provansalcih. Tajnik je uvodoma prebral izjavo, ki so jo 19. decembra 1943 podpisali v Chi-vassu predstavniki Valdostancev in Valdezov. Gre za izredno zinimiv dokument, ki našteva vse ukrepe, ki jih manjšina zahteva od vlade za srvojo zaščito. Po vojni je bdiia avtonomija priznana samo Aosti tudi zato, ker je bila valdeška cerkev proti avtonomiji v strahu, da bi jo šteli za separatistično silo. Zasedanje se je nadaljevalo v nedeljo dopoldne. Tajnik Buratti je kratko predstavil Valdostance. za njim pa je prevzel besedo Ray-mond Vautherin. V nekaj besedah je opisal zgodovino doline od neolitskih prebivalcev preko Keltov do Rimljanov, ki so leta 143 pr. Kr. z zvijačo premagali domačine^ Po priključitvi k Savoji leta 1025 so ostali vezani na savojsko dinastijo, ki jim je leta 1191 potrdila pravico do samouprave. Ta se je v naslednjih stoletjih še razvijala in končno kodificirala v zbirki običajev, ki je izšla leta 1599 pod imenom Countumier. Drama Valdostancev se je začela leta 1861, ko je nastalo kraljestvo Italija. Položaj se je iz leta v leto slabšal in dosegel višek pod fašizmom, ko so leta 1925 izgnali francoščino iz šole. Osvoboditev je prinesla posebni statut, toda marsikatera norma je ostala mrtva črka. Tako niso nikoli usta novili proste zone in tudi na področju šolstva marsikaj ni v redu. Deželni stalež, ki ga je predvide val odlok začasnega poglavarja države iz leta 1946, ni bil ustanovljen. Zdaj prihajajo učitelji in profesorji od vseh koncev in kra jev in seveda nimajo takega po sluha za francoščino kot domačini. Iz brezbrižnosti samovoljno reducirajo pouk v francoščini. Pri Sergio Ameodo je najprej opisal razvoj provansalske kulture do križarske vojne proti Albigezom, ki je z bitko pri Muretu leta 1213 dosegla višek. Piemontski Provan-salci so bili skoraj vedno ločeni od Provanse, bodisi od piemontske ravnine. V času od leta 1259 do leta 1382 pa je bil Cuneo z okolico pod Anžuvinci in v piemontskih dolinah so se tedaj pojavila prva provansalska leposlovna dela: v glavnem pesmi in pridige. Občutna sprememba je nastala, ko so posamezne doline dobili Savojd (najprej južne doline, nato še severne, združene v mejno grofijo Saluzzo). Prebivalce provansalskih dolin je vedno bolj pritegovala Provansa kot Piemont. Kdor je šel v tujino zaradi dela, je šel vedno v Provanso. Zlasti so hodili tja sezonski izseljenci, ki so ostajali zdoma čez zimo (november-april). Fašizem je zaprl mejo in s tem upropastil doline z gospodarskega vidika. Po vojni je gospodarska stiska ost? la, velik pa je napredek na kulturnem področju. Pred dvanajstimi leti ni tega, kar je danes, nihče predvideval. On sam je takrat pesnil v piemontskem narečju in šele nastop Burattija ga je preusmeril. Od leta 1961 prirejajo piemont-sko-provansalska srečanja, ki imajo dva dela: ožje zborovanje kulturnih problemih in folklorno prireditev, ki pritegne širše množice. Na teh srečanjih nastopa tu di Arneodova igralska skupina in sicer s kako komedijo. V bežnem času pa ista skupina uprizarja po cerkvah sosednjih dolin pastoralne igre, večidel izpod pere sa samega Ameoda. Te igre so pomemben element pri povezovanju dolin in ustvarjanju skunne-ga jezika. Za istim ciljem teži ri-klostiliran listič Coumboscuro, ki izhaja od leta 1961 šestkrat letno. Ker se zavedajo, da je to premalo, so stopili v stik z župniki in uspeli prepričati vsaj nekatere, da se v župnijskih glasilih poslužujejo tudi provansalščine. Trenutno pravzaprav šele zbirajo elito, ki bo šele s časom dala gibanju pravi zagon (nekateri izob raženci so prišli na zasedanje z izredno vidnimi šali v rumeni in rdeči barvi, ki sta provansalski narodni barvi). Provansalščina sama po sebi sicer ni ogrožena, zelo težko pa je zbudita v ljudeh zavest, da so Provansalci. Zato pristaši gibanja rabijo ob vseh mogočih prilikah rumene nalepke z rdečim napisom patoisants parlčn nostro lengo prouvencalo. Zdaj imajo v tisku večje nalepke za avtomobile z grbom Toloze, z imenom doline in napisom minouranco provencalo. Ob priliki zadnjega srečanja Piemont-Provansa so postavili po eno tablo z napisom Val de Stur, Minouranco provencalo na vsakem koncu ceste, ki pelje z ravnine do prelaza Maddale-na, ‘oda oblasti so že po desetih dneh dale odstraniti obe tabli. V šoli seveda provansalščina nima pravega mesta. Kolikor jo uvajajo posamezni učitelji na lastno pobudo, šolske oblasti to komaj tolerirajo. Prošnje za uvedbo pro vansalščine v šolo (zadnja je od 20.8.1964) niso bile uslišane. PO PETIH DNEH BREZUSPEŠNIH NAPOROV Uradno so zaključili iskanje pogrešanih jamarjev na Kaninu Pri reševanju so sodelovali vojaški oddelki in člani gorskih reševalnih skupin - Nevarnost plazov Reševalna akcija na kaninskem pogorju, kjer so pred dnevi izginili trije tržaški jamarji Marino Vianello, Enrico Davanzo in Paolo Picdola, se je dokončno zaključila. Sinoči so zadnjem reševalne skupine začele zapuščati reševalno področje in takoj nato tudi zavetišče »Gilberti* ter se umikati proti Nevei. Sklep, da se raziskovanja na področju kaninskega pogorja, ki gre od zavetišča «Gilberti» do vhoda v brezno »Gortani* in od Vršiča do Bile peči ter Col e delle Erbe zaključi, so sprejeli sinoči na skupnem sestanku vseh reševalnih e-kip pod vodstvom conskega nad- zornika reševalne službe Cirilla Floreaninija, znanega člana italijanske odprave na vrh v Ka-rakorumu. Reševalci so sprejeli ta sklep sporazumno, ker so menili, da bi bila nadaljnja raziskovanja zelo verjetno popolnoma neuspešna in poleg tega še zelo tvegana. Medtem ko je v prejšnjih dneh toplomer zdrknil celo do 20 stopinj pod ničlo, pa je v zadnjih dneh začel nihati okoli ničle. Sinoči je pri Nevejski koči padal sneg pomešan z dežjem, kar pome ni da je temperatura nihala pri ničli. Pri zavetišču «Gilberti» je bita morda nekoliko nižja, toda splošne iiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiufiiiiifiiiiiiiiiiiuiiinuiinmiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiin VREME PO SVETU Sneg in poledica na mnogih cestah Na Poljskem je živo srebro pokazalo 20 stopinj pod ničlo RIM, 10. — V Lombardiji sneži j v dežne kaplje in v Veroni, kjer že od včeraj, v Milanu je snežna odeja dosegla šest centimetrov ob pol osmih dopoldne. Promet se v mestu počasi odvija, čeprav niso nastale zaradi snega večje težave. Letališči Linate in Malpehsa so že prejšnjo noč zaprli, ker letala niso mogla pristajati. Ob desetih je bili v Milanu že nad 10 centimetrov snega. Vlaki, ki prihajajo iz Val-telline, so imeli nekaj zamude, ker je v Valtellini 20 centimetrov snega. Tudi v Turinu sneži, po mestnih ulicah se je nabralo že 10 centimetrov snega. Pozneje se je snež na odeja spremenila v brozgo, ki je znatno ovirala promet. Vožnja po ulicah je bila zelo počasna in ponekod celo nevarna, posebno, ker so avtomobili morali do pol devetih dopoldne voziti s prižganimi lučmi. Na gričevju v okolici mesta je bila snežna plast debela od 30-40 centimetrov, v Supergi je bilo na griču Maddalena skoraj pol me-riarisneglM1**8'"*’ Snežilo je tudi v Padovi, kjer so se naaatie^nežinke spremenile se je vespist, ki mu je na zasneženem cestišču zdrsnilo, zaletel v telegrafski drog in bil na mestu mrtev. Tudi v Bellunu in v okolici Genove je snežilo, medtem ko na Siciliji dežuje. V Palermu so zabeležili trinajst stopinj nad ničlo, v Trapaniju pa čolni nisi šli iz pristanišče zaradi razburkanega morja V Benečiji Julijski krajini je deloma snežilo, ponekod pa deževalo V Vidmu je snežilo le dve uri. medtem ko v Nadiški dolini še sneži. V okolici Trbiža so zabele žili osem stopinj pod ničlo, na Vj-šarjah pa — 3 stopinje. Z Dunaja poročajo, da se je de ževnica, ki se je po obilni plohi nabrala po mestnih ulicah, zaradi nizke temperature (— 7 stopinj) spremenila v poledico, ki je zelo ovirala mestni promet. Tudi na Poljskem je zelo nizka temperatura, saj je živosrebmi stolpec pokazal 20 stopinj pod ničlo. Povsod se vrstijo snežne nevihte. ZARADI RAZŠIRJENE ZASEBNE MOTORIZACIJE Lani so vozila ACEGAT prepeljala 60 mil. oseb vremenske perspektive so kazale na slabše. Že včeraj, morda še v večji meri kot predvčerajšnjim, je obstajala huda nevarnost ponovnih plazov, ki bi utegnili zasuti tudi reševalce. Po navadi so reševalci vstajali zelo godaj, pred 6. uro. Že ob 6. uri so odhajali iz zavetišča »Gilberti* ter prihajali po dveh urah težke hoje v globokem snegu bo področja, kjer so domnevali, da so jamarji izginili. Sledilo je utrudljivo delo, ki je trajalo ves dan. V poznih po poldanskih urah so se nato vračali v zavetišče. V teh dneh so reševalci preiskali veliki plaz pod Bilo pečjo, za katerega so domnevali, da je zasul jamarje. Njihov trud ni rodil nobenega uspeha. Poleg raziskovanja plazišča so reševalci preiskali tudi razne vrtače in globeli, ki so v okolici. Sploh «o upoštevali pri svojem delu vse variante poti, ki so Jih jamarji utegnili napraviti po svojem umiku z vhoda v jamo »Gortani« do lavetašča Gilberti. Včeraj zjutraj je skupina financar-Jev z lavinskimi psi in kakimi 15 civilnimi reševalci pregledala še zelo strmo pobočje na robu Bile peči. Toda tudi ta zadnji poskus se jr izjalovil. Pri raziskovanju se je ranil eden izmed lavinskih psov, ki ga je nato njegov spremljevalec prepeljal do Nevejske koče. Reševanje na področju Bile peči je trajalo pet dni. Sodelovali so številni vojaški oddelki ln civilni reševalci Iz Trsta ln Tržiča. Med vojaškimi reševalci so se Izkazali vojaki alpinskega polka te Kluž, financarji iz Trbiža in Farni A-voitri, razni policijski oddelki in karabinjerji iz Trbiža. Pri reševanju sta sodelovala tudi dva helikopterja alpinske posadke iz Kluž. Kot smo že omenili sta pri reševanju sodelovali skupini reševalcev planinskih združenj ((Alpina delle Glulie« in «XXX Otto-bre lz Trsta. Domnevajo, da se bodo zadnji reševalci vrnili domov tekam noči ali pa tekom današnjega dne. V zavetišču »Gilberti* bodo seveda ostali še nekateri reševalci, ki pa praktično ne bodo več opravljali reševalne službe. Strokovnjaki domnevajo, da bodo morda našli tri pogrešane, če niso' na čuden način še pri življenju, šele pozno pomladi, ko bo začel kopneti sneg. Čedalje manj električnih vozil . Povsod že prevla-d ujejo avtobusi, ki pa niso posebno priljubljeni Tržačani se neradi poslužujejo prevoznih sredstev v javnem prometu: avtobusi, tramvaji, trolejbusi mestnega podjetja ACEFAT krožijo po mestnih ulicah slabo zasedeni — razen ob prometnih konicah in ob izredno slabem vremenu — ter zaradi tega čedalje bolj pritiskajo na Acegatovo bilanco, čeprav so skoraj že povsod izginili sprevodniki. Podjetje skuša zmanjšati upravne in zlasti obratovalne stroške: polagoma odpravlja te prometa tramvaje in trolejbuse, ki potrebujejo stalne tehnične naprave kot so tirnice, električna napeljava, izogibališča in podobno, in ki uporabljajo tudi dražjo energijo: elektriko. Zato pa uvajajo v promet čedalje več avtomobilov, ki so bolj ekonomični, čeprav jih meščani zelo neradi sprejemajo: večina se namreč strinja s tem, da so av- tobusi razmeroma majhni, da je potovanje z njimi neprijetno in prav malo udobno, predvsem pa jah mrzijo zaradi hrupa, ki ga proizvajajo, in pa zaradi škodljivih izpušnih plinov. Do konca decembra smo imeli v Trstu še dve tramvajski progi: barkovljanSko šesti-co in svetoivansko devetico. šesti-ca je šla in z njo tudi prijetna vožnja te mesta v Barkovlje, ostala nam je zdaj le še devetica, ki ji tudi že bijejo zadnje ure. Število potnikov, ki so se poslu-žffi javnih Acegatovih sredstev, je v zadnjih letih začelo močno upadati. Razlogov za to je več, glavni pa je vsekakor zelo razširjena motorizacija na našem področju. V Trstu je kakor znano zelo veliko osebnih avtomobilov, s katerimi se meščani vozijo ne le na izlete, ampak tudi dan za dnem na delo in domov. Javna prometna sredstva samevajo: v letu 1969 so Acegatova vozila prepeljala okoli 60 milijonov potnikov; dokončni podatki, ki gredo do konca oktobra, navajajo namreč 48.724.000 potnikov. V zadnjih dveh mesecih pa se promet ni bistveno spremenil v primeri z razdobjem januar-oktober. zato je omenjeni predvideni podatek 60.000 potnikov po vsej verjetnosti zelo blizu resnici. Kako se je ta promet gibal v preteklih letih, pa je razvidno te naslednje razpredelnice: Leto Štev. potnikov 1959 90.167.000 1960 90.447.000 1961 92.084.000 1962 93.104.000 1963 84.951.000 1964 79.669.000 1965 72.665.000 1966 69.099.000 1967 1968 1969 66.260.000 65.043.000 60.000.000 * *) začasen podatek. Opozorilo bivšim pol. preganjancem Združenje bivših političnih pr* ganjancev ANPPIA pripravlja dokumentarno knjigo kot je Aula I*. Zaradi tega tržaška sekcija združenja vabi bivše internirance * komfinirance. kakor tudi tiste, B so se morali zaradi fašistične?* preganjanja izseliti, naj se čimprel zglasijo na sedežu v Ul. C. Battl-sti 8 zaradi zbiranja potrebnih podatkov. Vabilo ne velja za Ust* katerih podatki so bili že objavljeni v knjigi Aula IV. Boljunčan podrl z avtom sovaščana Včeraj popoldne nekaj po 19. urt ko je 59-letni delavec Štefan Uršič iz Boljunca 208 hodil po cesti, B pelje v vas, je s svojim fiatom 119“ (TS-45571) trčil vanj njegov sovaščan, 22-letni Miran Maver in S* podrl na tla. . Zaradi sunka Je Uršič padel vznak in obležal nezavesten na cestišču. Kmalu nato ie prispel n* kraj nesreče rešilni avto RK in od-peljal ranjenca v glavno bolnišnico. Tu so ga zaradi pretresa možganov in lažjih ran po desni ličnici, desni roki in levem kolen# sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v približno desetih dneh. Trčenje pri Škofijah Koncertanti na petkovem koncertu Glasbene matice v mali dvorani Kulturnega doma: Od leve proti desni: pianist Igor Dekleva, sopranistka Vanda Gerlovič ln basist Jože Stabej Sinoči ob 20.45 so sprejeli na ortopedskem oddelku glavne bolni*#-ce 24-letnega delavca Radislava Babiča iz Ul. S. Martiči 4. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z zasebnim avtomobilom .1* povedal, da se je malo prej peljaj s svojo lambreto s škofij na jugoslovanski strani proti obmejnemu prehodu, ko je iz nepojasnjeni« vzrokov trčil v avtomobil z jug* slovansko registracijo. Zaradi silovitega sunka, ki ga 1* vrgel na tla, se ie ranil po levi nogi in zadobil lažje brazgotine P« desnem stegnu. Ce ne bodo nastopile komplik* cije, se bo moral zdraviti pribil*” no dva tedna uiimiiiinnHiiinHlH»iuniimiiiiiiiiii V zgodovini našega osvobodil* neKa boja je še marsikaj neraziskanega, neobdelanega ta zato nepoznanega ali poznanega i® Površno. Cas pa se odmika, iave pride odmirajo, dogodki se Izgubljajo v meglenost ali tone njihova zgodovinska točnost v le-PbStovnih obdelavah. Vsak doku-mer't, ki pride na dan, je zaito v*Ptlei1 najbolj skrbne pozorno-sti> toliko bolj pa seveda knjiga, v kateri je zbrano vse ali skoraj vse, kar je danes še dosegljivega o nekem obdobju, o dogodkih ta WJeh, ki so dogodkom bili ob-j®** in istočasno subjekt. Tako knjigo sta nam pripravl-j* Proti koncu prejšnjega leta "®bko Vilhar in Albert Klun. Na-®*°v ji je ((Narodnoosvobodilni boj 17®ioroev ta Istranov na Sardi-Korziki in v južni Franciji«. Ne Vilhar ta ne Klun nista novi “Peni na področju dragocenega ta hvale vrednega prizadevanja za zgodovinsko obdelovanje najslav-t^jžega a tudi najtežjega obdob-ja naše narodne preteklosti. Oba f^upaj sta leta 1967 pripravila ■tajigo o prvi in drugi prekomor-^ brigadi, Klim sam pa je so-®vtor knjig o tretji ta peti prekomorski brigadi. Oba, zlasti Srečka Vilhar, sta tudi objavila vr-™o raziskovalnih del s tega področja ta vse, kar sta zbrala, bzpieala ta objavila, izpričuje nju-b*3 natančnost, skrb za verodo-“jojnost ta za zgodovinsko resnico. ® svojo zadnjo knjigo o primorskih in istrskih fantih na Sar-r™Ji in Korziki sta na kar naj-ootj zgovoren, znanstven in i-prijetno poljuden način “bStaula zaveso neobveščenosti o b®0*1! nekaj tisočev zavednih slo-®nskih ta hrvatskih ljudi, ki so Iga leta na Sardiniji, Korziki ta |~to še v južni Franciji, odreza-1 Jki toka dogodkov v domačih “majih ta v Jugoslaviji, trpeli, hre-in se v mejah svojih mož-I®8™ tudi borili, da bi se izvili Politične protijugoslovanske i-badogiievcev in zahodnih za-eznikov in se vključili v narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih arodov. Pri tem sta opravila o-Bronino delo pri zbiranju gradi-, > zasliševanju živih pričevalcev, .rniu dokumentov v dosegljivih ntvih in usklajevanju podat-7, ki so se često razhajali v krajih in ljudeh, ne pa oblikovanju splošne resnice. O-dg 200 še živečih bivših «Sar-jr'bev>> jima je priskočilo na po-oir. ^^oda najprej sta jih morala s spomini, zapiski, foto-tw 111 ohranjenimi listina- Pomoč sta dobila tudi pri ko-jl®ji za zgodovino Sveta za raz-tuJ«Via tradicij NOB, pri Inštituti 88 ^obovbio delavskega giba-v Ljubljani ta Vojnozgodovln-m inštitutu v Beogradu, delo-riki 0610 m Sardiniji ta v Ame-ri0v’ P® Se pri vrsti drugih ustar bjttnega Posameznikov, toda brez bree~s“ zbirateljskega truda ta s.j bjtme obdelovalne sposobno-/vse to dragoceno gradivo go-tort,. h® bi preraslo v tako me-kak« in PreKleden spis, brez aa ‘'neRa bi naš zgodovinski boj ,nar°dno osvoboditev ostal o trat.v' • Poglavje, ki po svoji stavil iT1 Poetičnem ozadju pred-čin( a ^ eno pričevanje o veli-™ naiih ljudi. rokotOIJa sta snov najela na ši-na • čeprav je glavni poudarek kojjJ^^obju od začetka pa do v a 'druge svetovne vojne, sta •eta °dnem delu segla nazaj v Ita*" svetovne vojne ta v laja Snn° razdobje, ko je Sardtai-Vaji-Pre^e*a Prve slovenske ta hr-lc^ 'Jbdi kot vojne ujetnike ta b« nJe Pobtične in protifašistič-Jance. Tako zvemo za biatin s*uPbio Slovencev ta Dai-larun0ev’ 111 so okusili gorje ma-lje Z"*8 otoka že leta 1915, da-nov J^dPirvo Primorcev ta Istra-pos]'ai bh je italijanska oblast leta 191 V komfinacijo na Sardinijo •bezn 19 in potem za vrsto posa-bah *t0v> W so bili po obsodba t«fe<1 raznimi sodišči poslani leta , °tok. od leta 1931 tja do be n«38 daIle P® 28 cele skupi-katerTlmorsldh bi istrskih fantov, sipju So sistematično pošiljali tam r.v°Jslf0 na Sardinijo, da bi v^t ^P®*8 njihova narodna žabjimi ^ 80 najnaprednejši med tam ruT ^brat organizirali tudi nje bftrodno in politično delova- t°rja<^?fni Poglavju pa nas a v-PU jt^banjata, kako so po vsto-b° »s/', v drugo svetovno voj-« ijTT1 okrog leta 1940 prihaja-laVskihSardin|J° 11841 ljudje v de-skupj" bataljonih in kako so tj« Z7’ *tl so začele prihajati 5 sep., 6,18 1M2 dalje prinašale PlamteJ. tudl Prve vesti o raz-(JUj^^aJočem se narodnoosvobo-'bačih v v Jugoslaviji in do-v is, krajih na Primorskem ta ko je ,kep° nam pokažeta, ka-boje v“*•Ja narodnoosvobodilnega tltpo kratkem času zajela prak-tlčpj ^ naše vojaške ta poll-povgPbbgnonce na otoku ta Jih bil pZT z Jugoslovanskimi vojnl-Ju g^bikd. Talko se Je v nasprot-badei®!,' kar so st okupatorji Jevsj., °d sistematičnega odtu-P^kPoroklh Slovencev ta teleg/0* °d njihovega narodnega NI m’ narodnoosvobodltve Sd-bašaH Pbroogal našim ljudem pre-lta*ni trplJ«nje, bolezni, lakoto, Sik^ In vsakovrstne CejQ • ki so se nadaljevale ta "bostrdie tudi potem, ko Je fašistična Italija propadla, ta ko so naši «Sordinci» še povečali svoje napore, da bi se vključili v prekomorske formacije, ki so nastajale na osvobojenem delu južne Italije. Kljtub prizadevanju «Sairdincev» samih ta posebne vojne misije NOB Jugoslavije, da bi se jim ta vroča želja izpotoila, se je le redkim našim ljudem na Sardiniji posrečilo prebiti se do zbirnih središč NOB v južni Italiji, kajti Amerikanci so po zasedbi Sardinije primorske fante enostavno vključili v svojo VII. armado, gluhi za njihova stremljenja, ker so pač že takrat v o-kviru svojih mahinacij z našim ozemljem hoteli za vsako ceno preprečiti, da bi več desettisoč primorskih ta Istrskih ljudi stopilo v vrste NOB Jugoslavije. Ko so zavezniki pripravljali izkrcanje v južno Francijo, so svoje sile koncentrirali na Korziki in nanjo pripeljali tudi naše ((Sardince«. Življenje in boj teh naših ljudi na Korziki avtorja podrobno obdelujeta v predzadnjem poglavju knjige, v katerem zvemo tudi marsikaj o prosvetnem in kulturnem delovanju, o glasilu tako imenovanih ((Slovanskih čet«, zbiranju pomoči za partizanske bolnišnice, pa o pevskih zborih itd. Ko pač niso mogli drugače, so naši primorski ta istrski fantje s pesmijo dajali duška svoji narodnoosvobodilni opredelitvi in s pesmijo propagirali junaški boj svojih bratov v domovini, v katerega so se posredno vključevali tudi s tem, da so bili ves čas učinkovito, ta od samih zaveznikov večkrat pohvaljeno pomoč skupni zavezniški stvari, saj so se neposredno, predvsem pa posredno vključevali oelo v vojaška operacije, pri katerih Je mnogo naših ljudi zgubilo tudi svoje življenje. Pomembno zmago so izbojevali tudi, ko so se znebili o-sovraženih badoglievskih oficirjev, katere so zamenjali zavezniški. Zadnje poglavje opisuje življenje »Sardincev« po izkrcanju v južno Francijo, veliko moramo propagandno vlogo, ki jo je o-pravil njihov pevski zbor »Simon Gregorčič« s turnejo po Franciji ter njihove poslednje napore za vrnitev v domače kraje, kar se jim je izpolnilo šele v pozni jeseni 1945, potem ko so medvojni zavezniki že izpeljali svojo zakulisno igro z ((urejevanjem primorskega vprašanja« na škodo upravičenih stremljenj primorskih ta istrskih ljudi. Celotna knjiga, opremljena s številnimi fotografijami, dopolnjena s poimenskim seznamom padlih in umrlih na Sardiniji, Korziki ta v južni Franciji, s podrobno navedbo virov in gradiva ter s prilogo o ((Slovanskih četah«, s podrobnim opisom vsake in s poimenskimi seznami njihovih članov, je ena sama pretresljiva, ganljiva izpoved o domovinski ljubezni naših ljudi, ki so povsod, kjerkoli se je odigravala njihova usoda, znali najti ustrezne oblike in načine, da so lahko izpričali svojo opredelitev za narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov. V času, ko Je knHga nastajala, sem se večkrat raztovarjal o njej Srečkom Vilharjem. Zavzeto mi Je pripovedoval o zbiranju gradiva in o njegovem obdelova-JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 5. strani) Knjiga Je vključena v zbirko »Knjižnica NOB in POS«, založilo ta natisnilo jo je CZP »Soča« v Novi Gorici. V prodaji je tudi v Tržaški knjigami. NARODNOOSVOBODILNI BOJ PRIMORCEV IN ISTRANOV NA SARDINIJE KORZIKI IN V JUŽNI FRANCIJI ANKETA INŠTITUTA ZA SLOVENSKO NARODOPISJE PRI SAZU ŽENITOVANJE NA SLOVENSKEM Ljudska kultura predstavlja matična tla vsake narodne kulture • Brošura z 828 razčlenjenimi vprašanji za terenske informatorje, ki bodo sodelovali pri anketi, ki zajema tudi slovensko zamejstvo Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti ta umetnosti v Ljubljani je dal pobudo za anketo o ženito-vanjskih šegah pri Slovencih. V ta namen je inštitut izdal tudi posebno brošurico z navodili za vse tiste, ki bodo pri akciji sodelovali, uvod pa ji je napisal v. d. tajnika, znani etnografski strokovnjak dr. Niko Kuret, katerega poznamo tudi pri nas z raznih zanimivih predavanj. V svojem u-vodu, ki nosi naslov «Naši akciji na pot«, piše med drugim: «Jezik ta ljudska kultura sta nosilna stebra vsake narodne kulture. Spoznavanje ljudskega življenja, oblik, v katerih se javlja, zakonitosti, ki ga gibljejo, sodi zato med glavne naloge kulturnega naroda. Raziskovanje ljudske kulture Je predmet narodopisja (»etnologije«, ((etnografije«, « folklor istd-ke»). Znaten del tega raziskoval-nega dela (raziskovanje ljudskega slovstva in raziskovanje ljudskih šeg) opravlja 1. 1951 ustanovljeni Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU. Raziskovalno delo zahteva gradiva. Inštitutova sekcija za šege in igre je prav kmalu segla med drugim po zbiranju gradiva z vprašalnicami. Z dosedanjimi 10 vprašalnicami (1953-1966) si je in- štitut zbral ne le precej dragocenega gradiva, ampak tudi lep krog požrtvovalnih informatorjev. Razvoj narodopisne vede nujno terja dvoje: načrtno zbiranje, to naj pušča čim manj vrzeli, pa zbiranje gradiva tako iz preteklih dob kakor iz sedanjosti. Inštitutova sekcija za ljudske šege in igre je izdelala načrt, jxj katerem bo pod tem vidikom razi skala najprej šege in verovanja t. im. ((življenjskega kroga« (rojstvo, ženitovanje, smrt), zatem pa šege pri delu In raznih opravilih. Ta načrt obsega pet let (1970-1974) zbiralnega dela predvsem z dobro premišljenimi, podrobno izdelanimi vprašalnicami, na katere pričakujemo odgovorov naših vestnih informatorjev. Tako dotekajoče gradivo bodo dopolnjevali terenski obiski. Samo po sebi so razume, da bomo z anketo zajeli vso Slovenijo, matično in zame j. sko. Toda novost je v tem. da bomo hkrati skušali zajeti gradivo iz treh obdobij: iz časa pred prvo svetovno vojno, iz časa med obema vojnama in iz časa po drugi svetovni vojni, se pravi, iz sedanjosti. Tako bomo zbrali o vsaki šegi v celoti in o njenih sestavnih delih bolj ali manj jasno razvojno podobo od preteklih časov do naših dni. S tem se nam bo tudi odprla vrsta zanimivih, Ovojnica knjige o primorskih in istrskih »Sardincih« TRETJA PREMIERA SG V SEZONI 1969/70 Finžgar jeva «Naša kri» na odru Kulturnega doma Režija in scena inž. arh. Molka, kostumi Alenka Bartlova 0 tem, da je zgolj naključno zaporedje treh ljudskih iger na odru Slovenskega gledališča v Kulturnem domu, sprožilo različne komentarje, ni nobena tajnost. Eni so zadovoljni, celo navdušeni, drugi manj ali celo nasprotni, kakor pač kdo gleda na vlogo, ki naj jo naše gledališče ima v povsem izjemnih pogojih narodne manjšine. Prvi se ogrevajo prvenstveno za gledališče, ki naj se približuje 'sprejemljivosti širših množic, drugi za gledališče, ki naj tega načela sicer ne zanemarja, a naj vendarle hodi korak spredaj in navaja širše množice na angažirano prisotnost in razmišljanje ob gledališču. Finžgarjeva ljudska drama »Naša kri« je dala priložnost za zagovarjanje obeh gledišč, vendar obstaja mimo tega dejstvo, da poklicno gledališče ob njej ne more imeti posebnega ustvarjalnega zadovoljstva, ker pač sama kot taka, pa čeprav velja po sodbi nekaterih za najboljšo slovensko ljudsko dra«,>, nc nudi resničnemu odrskemu oblikovalcu nič takega, kar bi mu utegnilo razvneti igralsko kreativnost in o-mogočiti poglobitev v umetniško iskanje. Manjkajo ji notranje u-metniške vzmeti in še tako prizadevno in poklicno resno oblikovanje ne more iz nje ustvariti kaj več kot to kar predstavlja: igro, ki je brez umetniške moči, a zato polna dobro hotenega spodbujanja domoljubne zavesti in vere v lastno kri, se pravi v narodovo moč kljubovanja tujcem. O tem, koliko je Finžgar upošteval zgodovinska dejstva o Napoleonovi Iliriji in koliko ne, oziroma kako je njegova igra oslo-njena le na enostranski prikaz tedanjih časov, je bil že govor in tudi polemik ni manjkalo. Finžgarju gotovo ni šlo za to, da bi napisal zgodovinsko dramo, pač pa je hotel napisati dramo oz. •luiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiMMiiiiuiiMiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiMiiiimi Gervasio Marconignori, svetovno znani solist na harmoniki — Oskar 1969, ki bo nastopil v nedeljo 18. t.m. ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. ljudsko igro o trpljenju takratnega kmečkega sloja na Slovenskem in njegov prirojeni odpor proti vojni, ki ga je izžemala v ljudeh in dajatvah. Na ta prirojeni samoobrambni revolt je naslonil domoljubno in narodno idejo in jo v raznih predelavah v kasnejših letih po prvi uprizoritvi tudi bolj konkretiziral. Ta ideja je danes še edino, kar v okoliščinah, kakršne so naše, opravičuje uprizarjanje igre, čeprav je pojem domoljubnosti v zgodovinskem razvoju do danes dobil vse drugačne vrednote in smotre. Ostanimo torej pri «Naši krvi* takšni, kot je, ne da bi ji skušali kaj odvzeti in kaj dodati. Režiser inž. arh. Viktor Molka se je držal realističnega prijema kot edino primernega za vemo tolmačenje ljudske igre. Težil je k čim večji preprostosti in jasnosti in s tem postavil pred gledalce estetsko čisto ir. skrbno izdelano predstavo, ki je zlasti v prvem delu in v skupinskih prizorih s kmeti dihala domačijsko, medtem ko se je drugi del kljub dodatnim črtanjem teksta le preveč razvlekel, zaradi česar tudi stopnjeva nje dramatične napetosti, kolikor je pač dovoljuje besedilo, ni prišlo dovolj do izraza. Prav tako je režiser poskrbel za stilno precej enotno tolmačenje posameznih vlog in če k temu dodamo še lepo in funkcionalno pastelno obarvano sceno, ki pa je zaradi svoje stili zacije vendarle lomila realistično zasnovo igre, čedne kostume A lenke Bartlove ter lektorski delež prof. Mirka Mahniča, ki je govorico približal gorenjščini, potem je po tej plat' bila predstava na dostojni ravni. Igralci s posameznimi vlogami gotovo niso imeli problemov. Stane Raztresen je odigral od Fran cozov postavljenega vaškega župana Miklavža Borštnika z umir jenostjo, iz katere je ob pravih trenutkih bruhnil odpor do tujih oblastnikov, njegovi ženi Borštni-ci je Zlata Rodoškova dala primeren izraz za družino in dom skrbeče žene, Mira Sardočeva pa je hčerko Jerico oblikovala s top lino in čustvenostjo in s ponosom zdravega kmečkega dekleta. Hlapec Matija je bil igralsko Jepa stvaritev Jožka Lukeša, Jeričine ga ženina Štefana pa je Livij E!o-gatev podal malce preveč prešernega kot pa bi pristajalo vodji skrivačev. Med kmeti sta z dobro igro in primernima zunanjima kreacijama izstopala Alojz Milic in Danilo Turk, dober je bil Pod-repec Silvija Kobala, manj pre pričljiva, zlasti govorno, pa Dušan Jazbec in Drago Gašperlin. Rust-jev mežnar Groga je bil kar posrečen lik vaškega tipa tako v maski kot v igri. V manjših vlo gah domačinov so nastopile še Leli Nakrstova (starka), Lidija Kozlovičeva (Manca) in Nora Jan kovičeva (Minca). Predstavnika Napoleonove vojske oz. oblast1 sta bila častnik Louis Renard, ki ga je poosebil Stane Starešinič, in pa sergent -major Benoit Turbot, ki ga je i-gral Boris Cavazza. Renard je o-sebnost, ki je v svoji razdvojenosti med oficirsko dolžnostjo in ljubeznijo do Jerice za psihološko poglabljanje gotovo najbolj zanimiva vloga. Stane Starešinič je šel v svoji interpretaciji dlje kot mu je omogočal tekst in njegov Renard je bil zato preprečljiv. Ob njem je bil Cavazzov sergent res nekoliko premalo podrejen, a je kljub temu igralsko dober. Po dveh manjših vlogah bi to novo moč v našem ansamblu res radi spoznali v kakem zahtevnem delu. J. k- Režiser in scenograf inž. arh. Viktor Molka raziskave vrednih narodopisnih, socioloških, psiholoških, pravnih, veroslovnih ta drugih vprašanj.« «Prvi predmet, ki se ga inštitut loteva, so šege ta verovanja ob ženitovanju na Slovenskem. Vprašanja, kd so pred Vami so plod dolgotrajnega študija pa skrbne priprave ta so dobro premišljena.« Priložena vprašalnica obsega nič manj kot 828 podrobno razčlenje nih vprašanj, ki segajo v najmanjše podrobnosti. Inštitut je doslej razposlal po Sloveniji okrog 300 okrožnic. V biltenu »Informacije«, ki ga inštitut izdaja, je rečeno, da ima doslej inštitut za to akcijo še 180 prijavljenih informatorjev, od kar terlh jih je kar 50 v zamejstvu ta dodaja, da je mreža v zamejstvo kompletna. Ob tej akciji, ki zaobsega tudi slovensko narodno ozemlje v Italiji, in ki nas zato mora zanimati tudi pobliže, ne bo odveč, če na kratko predstavimo kaj je, kaj hoče in kaj dela Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU v Ljubljani. Predvsem Je inštitut eno izmed raziskovalnih mest Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki je najvišja znanstvena in umetniška ustanova Slovencev. V okviru SAZU opravljajo inštituti znanstveno-raziskovalno delo vsak na svojem področju. Inštitut za slovensko narodopisje se ukvarja s slovensko, tako imenovano ljudsko kulturo, ki predstavlja matična tla vsake narodne kulture. Njegov namen Je, oteti pozabljanju ta ohraniti znanstvenemu raziskovanju slovensko narodno blago preteklosti ln sedanjosti. Spoznavanje neprecenljivega bogastva, ld ga je slovensko ljudstvo ustvarilo v stoletjih in ga še ustvarja, je temelj stavbi slovenske narodne kulture ta zato med prvimi zahtevami naše narodne skupnosti. Inštitut opravlja dvojno delo: zbira narodno blago ln ga raziskuje. Njegovo področje je duhovna kultura v vseh oblikah: ljudsko slovstvo (pesmi, bajke, pravljice, pregovori, uganke itd.), ljudski običaji ob letnih praznikih, pri raznih opravilih in delih, ob posebnih priložnostih (rojstvo, svatba, smrt), dalje ljudsko mišljenje ta modrost (spoznanje o človeku, živalih, rastlinah, mrtvi naravi, verski, pravni ta drugi nazori). Iz zapiskov na terenu m iz izpiskov iz tiskanih virov (časopisov, knjig) ustvarja Arhiv slovenskih pripovedi ta Arhiv slovenskih ljudskih običajev. Pisano gradivo dopolnjujeta zvočna doku mentacija (magnetofonski posnetki) in slikovna dokumentacija (zbirka fotografij, diapozitivov ln kratkih arhivskih filmov). Vse to je osnova načrtnemu znanstvenemu raziskovanju posameznih po- MARIBORSKO KULTURNO PISMO POUDAREK NA RAZSTAVAH Revija mladih glasbenikov i nastopom 11 glasbenih šol - Dve prvi izvedbi v Operi Utrip mariborskega kulturnega življenja v decembru je bil v pretežni večini v znamenju raznovrstnih razstav. S tem pa ne moremo reči, da sta gledališče in koncertna dejavnost bili brez pomembnejših prireditev, saj je v mariborski Operi blestel zlasti balet, ki je bil do nedavnega nekakšen gledališki pastorek. Komaj sta v začetku decembra prenehali zanimivi razstavi iz novembrskih dni »Vojaške uniforme na Slovenskem« v Pokrajinskem muzeju, ki je pokazala izvirnost vseh uniform, ki so se kdaj šopirile na slovenskih tleh in zatirale naše ljudi do zadnjih partizanskih, v katerih je partizanska vojska osvobajala našo zemljo, in «Razstava o Karlu čapku« slavnem češkem pisatelju, dramatiku ta publicistu, ki je bila na voljo' v Študijski knjižnici, že je bila razstava fotografij slovenskih fotoamaterskih klubov, na kateri je med drugimi prejel zlato medaljo za umetniško fotografijo fotoreporter mariborskega Večera in umetniški fotograf gledališča Dragiša Modrinjak. V spodnjih prostorih Rotovža je bila razstava slikarskih in risarskih del VVolfa Messnerja iz Gradca. Razstavljavec, ki Je po poklicu stavbni inženir, si Je, kar je za njegov poklic povsem razumljivo, izbrai povečini stavbne objekte za svojo slikovno izpoved, ki pa ni segala v globino o-pazovanja, da bd se mogel bolj umetniško izraziti. Pomembnost razstave je bila prej v dejstvu, da je bila prva v novo pridobljenem dragocenem prostoru nekdanje poročne dvorane, ki je izredno pripravna za male tovrstne razstave. V okviru letošnjega festivala »Kurirček« ki je bil že sedmi po redu v Mariboru, je bila v rotovškem razstavnem salonu odprta razstava »Ilustracija za otroka in mladino na temo NOB«. Bila je lep ta poučen pregled najboljših jugoslovanskih knjižnih Ilustracij. Manjša retrospektivna razstava knjižnih ilustracij akad. slikarja Iva Šubica ki je bila pri- rejena v istih prostorih v znak priznanja za njegove kvalitetne ilustracijske storitve, je bila lepo dopolnilo zares vzornega pregleda na polju knjižne ilustracije, kt jo bogate tudi likovno izčiščene ta prikupne slikanice. V dnevih festivala je bilo več prireditev med katerimi je bila zlasti privlačna sklepna, na kateri so pod geslom »Sest republik pionirjem« brali mladini v domu Armije svoja dela pesniki in pisatelji iz vseh jugoslovanskih republik, ki pišejo za mladino: Volče Naumovski, Rifat Kukal, Mira Alečkovič, Adam Hozič, I-vo Zorman in Mirko Vujačič. Revija mladih glasbenikov pod okriljem Društva glasbenih pedagogov Slovenije v Mariboru je prikazala uspehe glasbenih šol iz skoraj vse Slovenije. Predvsem so se odlikovali dosežki gojencev Akademije za glasbo in srednjih glasbenih šol v Ljubljani in Mariboru. Nastopilo je kar enajst glasbenih šol s 30 točkami. Raven revije zaradi neenakih možnosti gojencev različnih glasbenih šol nižjih, srednjih in višjih razredov, nd bila kvalitetno enaka, kar je povsem razumljivo; pokazala pa je nesporne dosežke, ki so bolj očitni pri tistih šolah, ki razpolagajo z boljšimi pedagoškimi kadri. Vse večjo koncertno dejavnost izpričuje mariborska Opera, ld se zadnji -as razen svojega rednega dela intenzivno posveča tudi koncertnemu udejstvovanju in s tem izpolnjuje vrzel, ki je nastala odkar Maribor nima več stalne filharmonije. Program orkestra Je osredotočen na tri vrste koncertov in to: na javne koncerte za vsesplošno občinstvo, na koncerte za mladino in koncerte za delovne skupnosti. V decembru je bilo izvedenih troje koncertov med katerimi je bil tudi prvi Javni koncert za občinstvo, na katerem so izvajali u-verturo h Gluckovi Ifigeniji na Tavridi, Schubertovo 8. simfonijo in Gershwinov Koncert za klavir in orkester V proslavo dneva JLA je bil svečan koncert v dvorani Uniona na katerem so zbor, orkester in solisti mariborske Opere ta Drame pod vodstvom dirigenta Vladimira Koblerja z velikim u-spehom izvedli kantato Radovana Gobca »Njegovo ime je legenda«. Slovensko narodno gledališče Je izvedlo v zadnjem mesecu leta dve premieri Operno baletni večer in pa otroško lepljenko Lojzeta Filipiča «Dedek Mraz prihaja«. Premiera dveh novitet v Operi Je bila pomemben umetniški dogodek zlasti, ker Je bila polve-čema opera Kurta Weila »V do-lini« jugoslovanska prva izvedba, balet Cesara Pugnila »Esmeralda ali (žuasimodo, notrdamski zvonar« pa prva v Sloveniji. Glasbeni izraz opere «V dolini« je pritegnil občinstvo s svojo barvitostjo in melodioznostjo, katero je lepo interpretiral zbor in s posrečenim revijskim songi. Višek večera pa je bila baletna uprizoritev ((Esmeralde« pod inventivnim koreografskim vodstvom I-ka Otrina, ki je predstavil doslej precej zapostavljeni balet v Mariboru povsem v novi luči. Občinstvo In kritika sta dali predstavi obeh del, ki Jo je glasbeno naštudiral ln vodil dirigent Marko Žigon, vse priznanje, zlasti še baletu, ki je pokazal presenetljivo zmogljivost, če ga vodi izkušen baletni mojster. Kot močan zaključek kulturnega življenja v zadnjih dneh pred novim letom pa je umetniška razstava velikega norveškega slikarja in grafika Edvarda Muncha v mariborski umetniški galeriji, ld bo odprta še do sredine ja nuarja. Razstavljenih Je 105 del iz Munchovegr muzeja v Oslu. Edvarda Muncha prištevajo med največje evropske likovne umetnike. S svojimi listi doprinoša ljubiteljem umetnosti v Mariboru resnično umetniško doživetje za čim lepše duhovno občutje ob koncu leta živahnega ln razvejanega kulturnega življenja v Mariboru. EMIL FRELIH javov slovenske ljudske kulture. Med glavnim podporniki inštituta Je «Sklad Borisa Kidriča«, ki je v letih 1966 ta 1968 s štipendijo omogočil dr. Milku Marčetovemu zbiralno delo v Reziji, ki se nadaljuje še sedaj, ko je že registriranih okoli 3000 pripovednih enot. Pogodba s skladom Borisa Kidriča iz 1. 1960 je tudi o-mogočila začetek široko zasnovane ankete o šegah in verovanjih in dopolnjevanje v 1. 1956-57 zbranega gradiva o slovenskih maskah. Najobsežnejša je vsekakor prva akcija (nosilec: asist. Helena Ložar), ki bo trajala štiri leta. Najprej bomo izvedli anketo o ženitovanjskih šegah in verovanjih. Pozneje bosta sledili anketi o šegah in verovanju pri rojstvu (1. 1970-71) ta ob smrti (1. 1971-72). Druga akcija, dopolnjevanje podatkov o maskah na Slovenskem (nosilec: dr. Niko Kuret), je predvidena za tri leta. Vsako leto bo mogoče raziskati nekaj doslej neobdelanih področij. Sredstva, ki jih je odobril Sklad Borisa Kidriča, bodo krila stroške za tehnične priprave ta potne stroške. Inštitut podpirajo še nekatere druge gospodarske organizacije, pomoč pa Je dobil tudi od ameriških rojakov. imiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiti Oranje na Goriškem Prispevek za etnografski natečaj Slovenske prosvetne zveze Zraven naše hiše je lopa. Na zunaj je stara in zdi se, da se bo vsak hip podrla. Meni pa je lopa všeč, kajti pod njo je spravljeno veliko zanimivih stvari. Tu leži razmetano staro kmečko o-rodje krampi, krampeži, motike, saponl. V kotu razpada prema, ld je nekdaj sestavljala voz. Veliko predmetov je popolnoma neuporabnih, a vseeno so tu, čeprav bi Jih bili lahko že davno zavrgli. Morda jih nismo zaradi posebnega spoštovanja ,ld ga gojimo do njih. Najraje imam staro leseno dre. voz železnim ostrim 1 e m e ž e m jz katerega se odpirata na straneh deski ali stranici. Toda samo s takim drevesom ne boš oral, posebno če boš zapregel par. Treba je zato iztakniti še kolca. 2e smo na njivi. Poženeš živino ta ostri lemež se zarije v duhtečo zemljo. Za tabo ostaja odprta brazda. Včasih udari lemež na celino, da moraš trdo prijetd za ročici ter na vso moč pritiskati drevo v tla. Težko Je orati po dežju. Zemlja se blata in se nabira na le-mežu in deskah. Pogosto moraš ustavljati vprego ter zemljo ostrgati z o t k o. Kako imenitno Je to staro orodje in koliko dela opraviš z njim. Kar vprašajmo starega Poljanca. Spomladi ko posijejo od morja prvi topli žarki je treba ledino pripraviti za setev krompirja. Zemljo preora, zori, razor ž, na drobno. V tako obdelani njivi je treba napraviti lehe, poti in ko so le te pokapane s krompirjem, jih Je treba spet z a o r a-t i, zasuti. Pomlad Je tu in rastline so se lepo razvile. S pletjem je že pri kraju in vsak čas bo treba oba ravati, oboruvati, osipati. Po tem opravilu je letina v božjih rokah. Ce bodo razori večkrat polni vode, bo krompir avgusta debel kot balote. Za sušo pa , o Poljanec pobiral le b i ž k e. Morda želiš vedeti kaj več o oranju na drobno. Največkrat boš videl Poljanca orati od sredine njive proti krajema Prvo bra-zdo zareže točno na sredi kosa, ki ga mora preorati, takoj zraven pa prisloni drugo Seveda se drevo pri drugi brazdi pomika v nasprotni smeri Spet se lemež zarije v zemljo zraven prve brazde in tr > naprej, dokler ni preorana zadnja ped. Redkeje or k Poljanec vse na eno stran. Pri tem načinu obrača drevo zemljo vedno proti enemu samemu kraju, Z obeh strani oziroma od obeh krajev proti sredini pa ne orje skoraj nihče več, kajti pri takem oranju ostane na sredi njive globok jarek, ki ga niti najboljša brana ne more zravnati. Sicer pa saj bo kmalu pomlad. Pridi k nam na Goriško in videl boš kako se vse to dela. Volovsko vprego Je res zamenjal traktor, a zemlja je ostala ista. Prav tako Jo Je treba obračati kot z navadnim drevesom. Prav tako bo zaduhtela kot vsako pomlad. Opomba: Poljanci — tako so Imenovali v starih časih Kraševci Mi-rence ter prebivalce okoliških vasi. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,8, najnižja 4, ob 19. uri 7 stopinj, zračni Dlak 1020,8 stanoviten, vlaga 86 odst., veter 3 km/h jugovzJiodrnik, nebo oblačno, 3,7 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 9,3 stop. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 11. januarja PAVLIN Sonce vzide ob 7.44 in zatone oft 16.42 — Dolžina dneva 8.58 — Luna vzide ob 10.23 in zatone ob 22.49 Jutri, PONEDELJEK, 12. januarja TATJANA IZ POROČILA POVELJSTVA MESTNIH REDARJEV V decembru so se zvišale cene skoraj vseh vrst potrošnega blaga Narasle so cene govejega, telečjega in svežega svinjskega mesa, raznih vrst salame, sira, masla, slanine in semenskega olja Nekaj ugodnejši je bil položaj na trgu s sadjem in z zelenjavo Poveljstvo zbora tržaških redarjev, ki opravljajo nadzorstvo nad trgovino, je izdalo poročilo o gibanju cen osnovnih življenjskih potrebščin v decembru lani. Iz poročila je razvidno, da je bil december s stališča cen zelo neugoden, saj so se za številne predmete zvišale, Razni trgovski operaterji sc namreč že vnaprej zvišali cene zaradi predvidenih višjih stroškov bo diši glede zvišanja plač kakor tudi 508 izletnikov za Rim in Neapelj Vpisovanje za naš letošnji izlet v Rim in Neapelj je zaključeno. Dosegli smo rekordno število udeležencev, saj se je prijavilo nič manj kot 508 naročnikov in čitateljev našega dnevnika. Od teh jih je 39 iz Gorice. Tako veliko število Izletnikov bo seveda zahtevalo mnogo organizacijskih naporov in prav zaradi tega bodo že jutri naši predstavniki od potovali v Rim in Neapelj, da uredijo vse potrebno za sprejem tolikšnega števila izletnikov. prevoznih, režijskih in drugih stroškov. V mnogih primerili pa ti po viški cen niso bili upravičeni, upoštevajoč razliko cen pri proizvajalcih, trgovcih na debelo in trgovcih na drobno. Zvišanje cen se tiče skoraj vseh vrst blaga, zlasti na mesa, masla, sira, salame in prekajenega mesa, slanine in semenskega olja. K temu je treba dodati tudi povišanje cen raznih živil, ki se uporabljajo za božič, kot so na primer mandorlat, »paneton*, peneča se vina itd.. Na vsak način je poveljstvo redarjev okrepilo za praznike nadzorno službo v trgovinah in na mestnih tržnicah. Pri tem so ugotovili 109 kazenskih ali u-pravnih prekrškov, od katerih 34, ki so se nanašali na to, da niso bile izstavljene cene predmetov. V istem razdobju so pregledali tudi 77 pekarn v mestu, predmestjih in okolici. Na splošno so ugotovili, da je bil kruh slabše pečen kot v prejšnjem razdobju tudi zato, ker je primanjkovalo osebja^ zaradi epidemije gripe. Na splošno pa so »e peki držali določenih cen kruha. Po posameznih vrstah blaga je treba najprej ugotoviti, da so se precej zvišale cene govedine in nekoliko manj teletine. Predvsem je bilo tudi na razpolago manj živine, ker ni bilo dovolj uvoza iz običajnih držav, zlasti iz Madžarske in Jugoslavije. Pri govedini se je na primer zvišala cena mesa spred njega dela s kostjo od 1016 na 1084 lir, istega dela brez kosti od 1348 na 1442 lir, zadnjega dela brez kosti od 1684 na 1810 lir, roast-beefa od 2230 na 2416 lir, »fileta* od 250« na 2778 lir. Cene telečjega mesa so se zvišale za nekoliko manj, vendar pa so presegle meje, ki jih je do ločila prefektura. V glavnem so prn dajali domača in češkoslovaška te leta. Kar se mesa tiče, je bil na splošno ugoden položaj v cenah perutnine, saj so zadostili povpraševanju z domačim mesom. Tako so stali najboljši piščanci okrog 652 lir kg, cene puric so se gibale od 1080 do 1680 lir za kg in so se torej zvi šale od 100 do 200 lir pri kg. očitno zaradi praznikov in večje po trošnje, sicer pa so bile cene v raznih mesnicah precej različne. Cene svežega svinjskega mesa so se tudi zvišale poprečno od 40 do 75 lir, tako je stalo stegno brez kosti 1986 lir za kg, kotleti 1743 lir kg itd. Cene so se zvišale, ker ni bilo na razpolago dovolj mesa v državi, medtem ko so morali zato svinino in prašiče uvažati iz švedske, Holandske, Danske, Irske in v manjših količinah iz Jugoslavije. Kar se olja tiče, se je cena oljčnega nekoliko znižala, semenskega pa zvišala do največ 50 lir. Tudi skoraj vse vrste surovega masla so se podražile, tako da so na primer prodajali cenjeno vrsto »Vipiteno* (Sterzing) tudi po 1900 lir kg. Celo margarin se je podražil za 15 lir. Prav tako se je zvišala cena svinjske masti in za kakih 70 lir cena navadne in prekajene slanine Zaradi podražitve svinine so se podražile tudi razna vrste salame in prekajenega mesa. Tako je stala na primer mortadela boljše vrste 1308 lir, »madžarska* salama 2421 lir, furlanska salama 2132 lir, vratovina 3150 lir, surova gnjat 4300 lir, kuhana gnjat 2680 lir, kranjske klobase 230 lir par itd. Tudi pri raznih vrstah salame in prekajenega mesa se je poznalo, da se je povečala poraba za časa praznikov. Cene mleka so ostale nespremenjene, vsekakor pa se utegne cena zvišati, ker zahtevajo živinorejci, da jim plačajo mleko v hlevu 90 lir namesto 80 lir. Cena sira na debelo se ni zvišala, medtem ko se je cena siru na drobno zvišala v teku lanskega leta kar zu 150 lir kg in pri vrsti »grana* celo 306 lir. Cena sočivja, zlasti pa fižola, je ostala v glavnem nespremenjena, le najboljša vrsta je dosegla celo 710 lir za kg. Cena testenin se je zvi šala za 15 lir. Cena vina je ostala v glavnem nespremenjena, le vino v pletenkah vrste »ruffino* je stalo v n-'katerih trgovinah celo po 850 lir. Cena rib se je v decembru na splošno zvišala v primerjavi z novembrom. Tudi zaradi burje in zaradi prezgodnjega odhoda ribičev iz Chioggie. Zato je bilo na raz- polago manj svežih rib in se je povečalo povpraševanje po zamrz njenih. Zelo visoke so bile cene v zadnjih dveh dneh pred božičem, na primer za male plošče po 2000 lir kg, velike ciplje (volpine) po 2480 lir kg, kalamare po 2200 lir kg, najboljše vrste rib po 5200 lir kg, osliče po 1100 lir kg itd. Izboljšal se pa položaj na trgu s sadjem in zelenjavo. Uvozili so na tržišče 83.704 stotov tega blaga v primerjavi s 71.641 stoti v novem bru; zato je bilo na razpolago več povrtnin in južnega sadja. Tega ni zmanjkalo niti za časa epidemije gripe, saj so zdravniki priporočali njegovo potrošnjo zaradi vitamina C. Cene agrumov so se zvišale le za časa stavke železničarjev, ker je bilo na razpolago manj blaga. Delno se je zvišala tudi cena zelenjave zaradi slabega vremena v južni Italiji. Nekoliko so se zvišale tudi cene raznih pralnih praškov in goriva. Na trgu je namreč zmanjkalo koksa. Opozorilo svojcem žrtev Rižarne Združenje bivših političnih deportirancev ANED vabi svojce umrlih v Rižarni, ki niso Se predr lovili prošnje za izplačilo odškodnine na podlagi dogovora med italijansko in nemško vlado, naj se čimprej zglasijo na sedežu tržaške sekcije v Ul. C. Battasti 8 in naj si preskrbijo potrebne dokumente za predložitev prošnje. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM PRAN ŠALEŠKI FINŽGAR NAŠA KRI igra v štirih dejanjih Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Režiser in scenograf: VIKTOR MOLKA DANES. 11. .januarja ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI) Avtobusi za nedeljski okoliški abonma Avtobus št. 1: Nabrežina 15.10, Sv. Križ 15.15. Avtobus št. 2: Sesljan 14.15, Vižovlje (bivio) 14.20. Mavhinje 14.25, Prečnik 14.30, šempolaj 14.35, Trnovca 14.40, Salež 14.45, Mali Repen 14.50, Briščiki 14.55, Veliki Repen 15.00, Rerpen-tabor 15.05, Col 15.05, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah In praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265 mntJNi 10. NOVINARSKI PLES 7. FEBRUARJA V KULTURNEM DOMU KULTURA IN PROSVETA Novo mednarodno filmsko priznanje Aljoši Žerjalu Noš priznani jilmski amater Aljoša Žerjal je dosegel v preteklih dneh novo pomembno mednarodno priznanje. Na škotskem amaterskem filmskem festivalu v Glasgoivu, na katerem je sodeloval s svojim najnovejšim barvnim filmom «Forma viva», je prejel eno največjih razpisanih nagrad. «John Robertson memorial*. Film je himna lepoti narave v vsem, kar ta predstavlja; je poln poetičnosti, iskrenosti in estetskega smisla za lepoto harnomije, ki se od prirode prenaša na žensko telo in izgublja v umetniško registrirani igri barv ob zvokih Bruchovega koncerta za violino in harfo. Mojstru Žerjalu čestitamo k temu novemu podvigu. SINOČI V GALERIJI seh, kar je tudi povsem razumljivo ori takšnih prireditvah. Žirija, ki je dodeljevala razpoložljive nagrade in priznanja, in ki so jo sestavljali Lojze Spacal kot predsednik Romeo Daneo. Orion do, Predonzani in Walcher kot člani. je takole odloč-la: zlato kolajno generalnega vladnega komisarja je dobil Antonio, zlato kolajno krožka za kulturo in umetnost je dobila Caraianova. Fondi je šel tržaški občinski pečat, zlato kolajno Tria ške hranilnice so dali Monaiju, zla to kolajno sindikata pa je dobil kipar Zol. Slovensko gledališče v Trstu V ponedeljek. 12. januarja ob 20. uri v Izoli v torek, 13. januarja ob 16. in 20. uri v Kopru v sredo, 14. januarja ob 20. uri v Piranu v četrtek, 15. januarja ob 12. uri v Sežani v petek, 16. januarja ob 20.15 v Novi Gorici Jaka Štoka MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih V Trst se je vrnil tržaški harmonikarski ansambel tMiraman, ki je v četrtek zvečer nastopil v gledališču *Giordano* v Fogii. Orkester in solist Marcosignori sta v celoti ponovila program, ki sta ga izvajala dan prej o Ascoliju. Tudi v Foggii je uspeh bil zadovoljiv. Po uvodnem govoru sta nastopila najprej učenca glasbene šole iz Foggie, ki ju je občinstvo navdušeno pozdravilo. Nato so se na odru vrstile skladbe, o katerih smo že poročali. Občinstvo je bilo vsaj v začetku nekoliko hladno, vsekakor pa manj strokovno kot v Ascoliju. V drugem delu se je ogrelo in je ob zaključku izvajanja tako solistu kot orkestru, dolgo in navdušeno ploskalo. V petek se je skupina pomaknila še bolj proti jugu, točneje do Brin-disija. Povedati moramo, da so v tem mestu skoraj nestrpno pričakovali nastop. V mestu namreč nimajo ne filharmonije, ne Opere, pač pa samo gledališče. Manjše glas-bene predstave organizira ustanova tUniversUčt del Tempo Libero* v pokrajinski dvorani. To je sicer manjša, pa lepo opremljena in a-kustično dobra dvorana, ki jo je občinstvo v petek zvečer napolnilo do zadnjega sedeža in kotička. tSve-tovni oskar» Marcosignori je v tem mestu že nastopal in je zato predstavljal glavno privlačnost večera, ansambel KASTA priiredd v nedeljo, 18. januarja smučarski izlet na Lokve. Odhod z zasebnimi avtomobili ob 8. uri s Trga Oberdan. Ljudska prosveta Prosvetno društvo (Ivan Cankar* obvešča, da bo Jutri, v ponedelj**1 ob 20.30, važna odborov« seja, n* kateri bomo razpravljati o občne*® zboru društva, ki bo v petedc. Pf' poročamo odbornikom, da se seje tov no ln polnoštevilno udeležijo. Mali oglasi »CITROEN* — mehanična delavni** Samarittani In Mlceo in prodaja n* domestntb delov. Ulica Rlttmeyer a* Razna obvestila Puitno društvo Iz Boljunca vabi vse pustne simpatizerje na redni pustni sestanek, ki bo v ponedeljek 12. t.m. v pustnem domu na Jami. Odbor Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. dr. J** žeta Dekleve darujeta Marija ** Stanko Oblak 5000 lir za s pomeni* padlim na Opčinah in 5000 lir * spomenik padlim na Proseku. Pepca Stoka daruje 1000 lir za d Jaško matico. i V počastitev spomina pok. Kranv' ške Marc vd. Milkovič daruje M*f’ Ja Pečar (Tončeteva) 1000 lir za svetni dom v Bazovici. V počastit* spomina pok. dr. Milana Gržina <**! ruje Danica Goljevšček 5000 lir * sklad Sergija Tončiča in 5000 Id* ** Dijaško matico. ,1 Namesto cvetja na grob pok. la Križmančiča daruje družina K* iz Gropade 105, 1000 lir za DljaS® matico. V spomin pok. Milje HroV*' [tin daruje Morpurgo z Opčin 1000 ® ' za Dijaško matico. J V počastitev spomina pok. Mar'V Groppaz:zi vd. Polduzzi daruje tj*' žina Hustja 2000 lir za Dijaško 1* tlco- Namesto cvetja no grob pok. n0", Francke (iStancerjeve* darujejo «P" Sl jev 1» iz Gropade 4000 lir za P1* svetni dom v Bazovici. „1 Namesto cvetja na grob pok. J°% r Fotografije, ki Jih Je posnel Mario Magajna v Kulturnem domu na silvestrovanju športnega združenja Bor, so na ogled v Tržaški knjigarni, lil. sv. Frančiška 20. ZLATARNA SPLENOENTE (šk.nj) TRST ULICA F. FILZI 5 Tel. 68-374 fu Bukavcu darujeta Danica Zdravko Verša 2500 lir za sponiCj padlim na Proseku. Ob 7 obletn* smrti Francke Rebule roj Obad A Ur za spomenik padlim na Prosc*^ V počastitev spomina Marije Pol**®, zi darujeta Marija in Pina Blažijo 3000 lir za Dijaško malico. V P0^ stitev spomina Marije Jagodnik Rudež daruje Franc Gombač 1000*: za Dijaško matico. V počastitev mina pok. Marija Daneva z OPTjf daruje družina M. Kapun 3000 ^ za spomenik padlim parilz.anon) ■ Opčinah * V počastitev spomina pok. dr. v sipa Dekleve darujejo Stefi B1"*,,,, na, Vida Martelanc, Zora Na*“’‘| Silvana Kosmina, Ljudmila Pe** ,. Mimi Pertot, Viktorija Stoka ln »ji Jana Starec 12 000 lir za DiJ®“ matico ZAHVALA Zena MARIJA in drugi svojci »e ob izgubi drugega JOSIPA BARUTA Iskreno zahvaljujejo g. župniku Grmeku, družinskemu zdravniku dr. Miricu Slavcu, pevskemu zboru Valentin Vodnik, darovalcem cvetja in vsem, Id so dragega pokolnika pospremili na uiegovd poslednji poti. Dolina, Tret. Opčine, 11. decembra 1970. Drago Žerjal iz Boljunca je slavil svojo 50-letnico MED BENEŠKIMI EMIGRANTI IZ TERSKE DOLINE Prejšnjo nedeljo zvečer se je na zgornjem, koncu boljunškega trga oglasila pesem vživi toraj*, stara boljunška pesem, ki jo pojo ob življenjskih jubilejih. Namenjena je bila zborovodji domačega meša-*ega pevskega zbora vFrance Pre serent Dragu Žerjalu, ki je prav !*a ban 4. t.m. slavil svojo 50-tetnico. Drago se je s svojim 12. letom preselil s starši v Boljunec iz rodnega Boršta. Leta 1939 je dokon-C(,l učiteljišče v Trstu, vmes je Pomagal v domači trgovini. Voj-ska ga je pobrala v «posebni bataljon*, toda po razpadu italijan-vojske se je v prvih februar-skih dneh 1944 priključil partizanom. Pot ga je zanesla v Suho krajino, najprej v 8. brigado. Nekje so mu priskrbeli harmoniko tn začel je učiti borce partizanskih Pesmi. To mu je odprlo vrata v Pevovodski tečaj v Gradcu, ki ga Je vodil pokojni skladatelj Kozina. Po opravljenem tečaju je bil pri-ključen propagandnemu odseku Jjj*- PQrl sa in ko je prišla na slovensko prva prekomorska brigada, je iz skupine njenih bor-eev ustanovil in vodil zbor VII. korpusa, kateremu je potem pri-P.ad!a čast, da je prvi nastopil na ljubljanskem radiu na sam dan osvoboditve. Nato se je Drago vrnil v svoj rodni Boljunec. Spet je pomagal v očetovi trgovini, toda njegov konjiček je že iz učiteljišča bila glas-Deta 1946 je prevzel domači žt>or, katerega je dotlej vodil dobrin Jože Bolčič. Ob nasvetih in spodbudah Franca Venturinija ga J* razvil v močan ansambel, kate-*mu pa so naslednja leta — žal preprečila nadaljnji razvoj. Le-je ustanovil in vodil glas-~fn° instrumentalno in pevsko sku-Ptno, ki je delovala tja do leta JW0, leta 1963 pa se je priključil PirsotH pobudi za ustanovitev or-kestra tMiramar* in z njim sode-oval kot dirigent, godbenik in komponist na prvem in drugem I festivalu tržaške popevke. Na prvem festivalu je dobil za popevko zCinguecento C* prvo in za popevko uTa naša burja* drugo nagrado, obe pa je za orkester pripravil in aranžiral Aleksander Vodopivec. Svoji skladbi je tudi sam dirigiral. Na drugem festivalu je v orkestru igral vibrafon, posebna žirija občinstva pa mu je prisodila tretjo nagrado za popevko «Tržaške lučke* in dala priznanje za pesem tPismo iz tujine*. Sam^ je tudi vsem pesmim razen «Tržaškim lučkam*, napisal besedilo. Razen tega ima tudi nekaj skladb in priredb za zbor. Zadnja štiri leta spet vodi domači zbor, ki šteje danes 35 pevcev in pevk ter je med najštevilnejšimi mešanimi zbori v slovenskem zamejstvu. V teh slabih 25 povojnih letih, odkar se kot amater ukvarja z glasbenim delovanjem, je imel z zborom, orkestrom rMiramar* in glasbeno skupino blizu 290 nastopov, med katerimi pa niso všteti nastopi z zborom na pogrebih, ob raznih slovesnostih itd. Z zborom je nastopal v Celovcu, Ljubljani, Kostanjevici, Kočevju, po Krasu in na Tržaškem in Goriškem, na tržaškem in koprskem radiu. Ko se danes za glasbo vneti a-mater ozira nazaj, se s hvaležnostjo spominja vseh svojih učiteljev in mentorjev zlasti pa nepozabnega Venturinija in profesorja Vrabca, pri katerem se je na «Matici» dve leti učil harmonije, (takoj po vojni je začel na konservatoriju Tartini študirati kompozicijo, a je študij kmalu opustil zaradi družinskih razmer). S posebnim zadoščenjem pa se mu spomin vrača v leto 1947, ko sta mu prav Venturini in Vrabec kot tarzrat najmlajšemu pevovodji zaupala dirigiranje pesmi «Heja ho* z združenimi zbori Primorske, ko je na stadionu zaorila partizanska pesem iz več kot 2000 grl. Pri svojih 50 letih bo lahko Drago Žerjal poleg svoje trgovine, ki mu jemlje mnogo časa še dolgo in še bolj zavzeto vodil tudi boljun-ske pevce in pevke in še dolgo bo lahko uspešen prosvetni delavec v domačem društvu *France Prešeren*, v katerem so pogoji za delovanje spričo marljivosti in požrtvovalnosti odbornikov pevcev in članov nadvse ugodni. Verujemo, da ga amaterska vnema ne bo zapustila in to je tudi naša želja in voščilo za njegov življenjski jubilej skupno z željo, da bi ostal zdrav in čil. j. k. Sto kilometrov poti iz Trsta je že za nami, ko se nam kmalu po Tar-čentu odpre pred očmi dolina Tera. Dež in megla, ki sta nas spremljala vso pot, zakrivata slikovite vrhove, ki obdajajo to lepo dolino. Zasneženi Muzci, izpod katerih izvira Ter in ki s svojimi več kot 1.800 metrov visokimi in težko prehodnimi vrhovi ločijo Tersko dolino od Rezije, so obdani od goste megle, tako da jih oolj slutimo kot vidimo. Že pogled na njihova bela spodnja pobočja pa nas navdaja z željo, da bi se enkrat poleti povzpeli na visoke skalnate grebene, od koder se nam obeta edinstven pogled na ta dva najbolj zapadna m oddaljena, zaradi tega pa tudi najmanj poznana kotička slovenske zemlje, na Rezijo na severu in Tersko dolino na jugu. Za sedaj pa nas pot preko vasi Podbrda (Pod Bardan) vodi na Njivico, od koder se od glavne ceste, ki mimo Tera in Mužca pelje v Učjo in dalje preko Žage proti Bovcu, odcepi vijugasta in precej strma pot proti Brdu in Sedlišču. Vašča ni teh dveh vasi se bodo nocoj zbrali na srečanju, ki ga ze nekaj let prireja v Brdu tamkajšnji kulturni krožek in ki nam je dal po vod za ta naš obisk. Zato se najprej zglasimo pri pod predsedniku krožka in glavnem pobudniku te prireditve dr. Viljemu Čemu, ki se razveseli obiska iz Trsta. Govori nam o težavah, ki jih vsako leto srečuje ob organizaciji tega večera, s ponosom pa tudi o tem, kako je postalo to srečanje med vaščani in emigranti, ki se v teh dneh že pripravljajo na zopet ni odhod na delo v tujino, že pravi vaški praznik in mogoče edina prilika, da se enkrat na leto vsi skupaj zberejo in vsaj za nekaj ur pozabijo na izredno težke živ ljenjske razmere, ko jim domača zemlja ne nudi niti tistih osnovnih pogojev, v katerih bi lahko živeli in se razvijali kot posamezniki in kot skupnost. Černo nam govori o tragičnih posledicah, ki jih ima emigracija v teh vaseh, govori nam o hišah, ki se iz leta v leto praznijo, o mladih, ki odhajajo v svet, kjer je življenje sicer tudi težko, a pogoji za delo in zaslužek vsekakor boljši, o starih, ki vztrajajo doma s skromnimi pokojninami ali s pošiljkami sorodnikov iz tujine in skrbijo za domačo hišo, kljub temu, da vedo, da za njimi ne bo v njej nihče več stanoval. «Ko starejša ženica umre», pravi Gjelmo — tako mu pravijo domačini — «se navadno hišna vrata po njenem pogrebu za pro in se ne odprejo več. V najboljšem primeru pride kak sorodnik za teden dni na počitnice.* Po ne intim,„1,mu, ij,l,M,i„i,lmvllilllllllllllllll||||M||||||l|l|||||t||lll|imlll|lll|l|1|||||||||||||||tll|l|||lltlllllllllll| USPEŠNA AKACIJA VODJE LETEČEGA ODDELKA Trije vandalski mladoletniki kradli in razbijali avtomobile {Operirali* so na kraški planoti med Opčinami in Bazovico Našemu pevovodji DRAGU ŽERJALU čestitamo ob njegovi 50-letnici in mu želimo, da bi še v bodoče marljivo deloval na pro svetnem področju. Slovenska prosvetna zveza Kjer koli v tujini služi grenak kruh njegovo srce je na skopi domači zemlji venci iiz matične domovine. Nek-1 rekli, da bi hoteli še dosti takih Tersna dolina. V ospredju Njivice, zadaj Ter, desno pa vas Brdo. V ozadju greben Mužcev, ld ločijo Tersko dolino od Rezije Trltj« vandalski tatiči, 19-letni JJtovann,! P., 20-letni Rodoifo K. r* 17-letnii Riccardo T„ vsi brije * raznih begunskih naselij naše Ukrajine, ki so že tri mesece In vandalsko uničevali av-rJhabUe na planoti med Pciniaml in Bazovico, so od vče-ra,J za zapahi. za uspešno akcijo gire odji letečega oddelka policije dr. čf^sihu, ki Je prišel na siled trem orjd pravom po golem naključju. Rr~r° Je v noči med torkom in In »’ je prišlo med Grfljanom ,•* Miramarom do dramatičnega fr ^ na ta'tu- ki je skušal ubežale ts- petrosinu s skokom v mor-ir, K° se je lov za ubežnikom, z P logom v glavni bolnišnici zaradi etoraženia, zaključil. Je dr. Pe-rii druig trd oreh. V ba- ti, «Da Francesco» v Grltamu, kjer SJ2»*o prej po naključju odkril ninM ka, se mu Je približal neki )n m.u povedal, da so mu tatovl nekal pred 21. uro »n«," na proseku avtomobil rjahike fi8t 500. Vodja letečega ri?elka ln okiradenec sta se takoj opravi]a na prosek, kjer sta sl-v,m na|šla ukradeni avto ki pa je ‘‘ ves razbit — kot da bi se nek-notel znesti nanj. ,,l"iii,iiii,i„mllI|1||1(1|||(|1(|| ,„,umnimi,umni, Drama naših «Sardinccv» (Nadaljevanje s 3. strani) skupno z Albertom Klunom, » o tem, kako bo treba "lati še prav tako -malo po-Poglavje o boju primorskih za domovino na afrt-r^ tleh in druga, da bd končno Popolno podobo o tej zgo-dobl. Slutil sem, da bo njunega dela pomemben k zgodovini NOB, pa A K Svinski I’6*ultat ^°PrtjlOL bil ob prebiranju knjige ven-prevzet od bogastva doku-^"ntarmega gradiva, pretresen od Posameznih in skupinskih tb presenečen nad znanstvo- ve* °rekhnostjo in istočasno čto- to-.0 toplino, s katero sta av-prepojila to delo do take j. . da ne predstavlja več saki dokumentacije, temveč delo, kawLv,bere kot epski roman, v ta Je zgodba resnica, kru- Rnn ^fcistna obenem. 0 jS®«tocih») bi vSa_Jat vsak naš človek, r***1 Pa moral pred- dov'"aPa mladJna. da bi lz zgle-jf. .domovinske ljubezni, ki Jdh *a , P°bia, znala črpati moč 01 ^Je sedanje in bodoče nato- Dr. Petroslu je bilo kmalu Jasno, m kaj pravzaprav gire. že dalj časa je sledil skupini tatičev, ki so kradli avte, potem pa so jdh poškodovane zapustili na sredi ceste. NI jim pa mogel ipriitl na sled. Zato je naslednji dan sam s skupino agentov šel na dom glavnega osumljenca, GiovanmJja P. Fant Je uvidel, da zanj ni več nobene rešitve ln takoj priznal svoja vandalska dejanja. Kmalu 00 agenti prisil -na sled še ostalima dvema pajdašema, Rodolfu K. tol Ric-cardu T. tn tako se je vsa »trojka)) znašla v uradu dr. Petroslna. Kaj so zakrivili trije tatiči? že tri mesece so šarili po raznih avtomobilih ln Jih poškodovali, višek pa so dosegli v noči med 6. tn 7. decembrom, ko so se polasttld, in jih seveda potem poškodovali, kar šestih avtomobilov. Najprej Je Giovannl P. ukradel že omenjeni avto, potem pa se je skupaj z ostalima dvema pajdašema podal na Kantovel ln tam u-kradel neki drugi flot 600 ln s pestjo poškodoval karoserijo. A zdi se, do trem (ne) spretnim tatičem še ni bilo dovolj. V bližini so zagledali drug avtomobil lote znamke, sedli vanj In ga po nekaj metrih zapustili sredi ceste. Zdi pa se, da Je bilo Otovanniju P. žad za prvi ukradeni avto in tako se Je ponovno podal na Prosek, zapustil avto. s katerim se je pripeljal ln sedel na drugega s katerim se je potem odpel rt al na Opčine. Tu Je najprej razbil prednje žaromete flota, potem pa ga zapustil. Po dolgi vrsti «maHh» fiatov pa se mu je zaželel večji, in tako se Je tam polastil na Oočl-rvah fiata 1100-D. Kot običajno Je napravil nekaj metrov, ga zapustil poitem pa z nekim drugim fiatom 1100 poiskal prUatelje. ki so ostali na Opčinah. Nato so se skupaj vsi trli« pijani odmetali naprej, potem pa ga zamustdlt. Dolgo verigo vandalskih dejanj pa so verletno hoteli znlkUučttf kar nal-boli slovesno. Mikal lih Je avto »alfa romeon z milansko evidenčno tablico, že vsi razgreti in vl-nieni so sedli vanj ter se do Bazoviški cesti spustili v — zid. Zaradi tatvine, vandalskih dejani, Giovannija P. pa Se zaredi posesti hladnega orož*a, so Jih prijavili sodnim oblastem. Dva ranjena pri trčenju pri Pesku Po trideset in osem dni vsak se bosta morala zdraviti 66-letnd vratar Vittomi Veochtet lz Ul. Brande-sla 82 ter njegova nečakinja, 28-let-na Maria Schlavon por. Benevoli lz iste ulice št. 87, ki sta se včeraj zjutraj nekaj kilometrov po obmej- nem prehodu pri Fernetičih ponesrečila piri prometni nesreči. Nekaj pred 10. uro so že omenjena ranjenca ter Benevoiijev mož, 27-iletnd Ennio, ki je upravljal avt atlet (TS 107602), po obmejni! formalnosti zapustil lobmej. ni prehod pri Pesku in nadaljeval pot proti Kozini. Niso pa prevozili niitl nekaj kilometrov, ko se je v Bat čeln ozaletel neki drugi avtomobilist. katerega ime je ostalo neznano. Vecchlet, ki so ga z zasebnim avtom odpeljali v glavno bolnišnico in sprejeli na ortodepsld oddelek, si je pri trčenju zilomifl levo ramo. Njegova nečakinja pa, ki so Jo prav tako prepeljali v bolnišnico z osebnim avtom sprejeli in na nevrokirurški oddelek se je pobila po levi obrvi in desni nogi. J&un* uAecUUibui' Spoštovano uredništvo! V Novem listu sem naletel na iročilo o prireditvi »Pesem in Nadlšldh doldn», s katerim se moram na žalost strinjati glede pripombe o maloštevilni udeležbi občinstva pe morem se pa strinjati v površnost) :o s katero avtor poroča o prireditvi, ki se tudi njemu samemu zdi zgodovinskega pomena. Kako j© mogel župnik Nino Spekonja postati skadateljica Nina Apekonje. kaplan Rino Markič postati Dino, zbor #Rečani« kratko »Rečan« ter zbor »Idrja« pa kor »Idrija«? S spoštovanjem (sledi podpis) katerih vaseh so edini prebivalci upokojenci in ljudje, ki niso več sposobni za delo, po drugih, kjer življenje še teče, pa je vse polno zaprtih oken in razpadajočih streh. V samem Bardu je zapuščenih že 39 hiš, v sosednjem Sedlišču pa 16. Nič boljši ni položaj v drugih vaseh občine, v Mužeu, v Bregu in Podbrdu. Prebivalstvo je v zadnjih desetih letih padlo za četrtino, vaška mlekarna je iz zadružne postala skoraj družinska, tako majhna je količina sira, ki jo v njej napravijo. Drobnice ni vec, le še kakšno glavo goveda najdeš tu pa tam, planine se iz leta v leto opuščajo, zemlja zahteva od človeka preveč in mu nudi premalo, da bi ga privezala nase. PRIPRAVE ZA PRAZNIK Med pogovorom mimogrede poteče ura ali več, kozarci na mizi — v njih je bilo vino iz bližnje Furlanije, ker je ta hribovita zemlja prerevna, da bi ga lahko rodila — se počasi izpraznijo. »Pojdimo pogledat na sedež krožka*, nas povabi prijatelj Černo, «tam je že nekaj ljudi, ki pripravljajo vse potrebno za današnji večer.* Počasi krenemo po klancu navzgor. Še vedno lije kot iz škafa in vaška pot je vsa blatna. A niti ne utegnemo tega ugotoviti, ko je pred nami že lepa, nova stavba. Spodaj je go stilnica, v zgornjem nadstropju pa precej velika dvorana, v kateri ima svoj sedež kulturni krožek za Brdo in Sedlišča. Tabla na knjižni polici nas na to opozarja. Po dvoranici so v obliki podkve postavljene o kusno pripravljene, belo pogrnjene mize. Na njih se poleg krožnikov in pribora košatijo rdeča jabolka, polne steklenice pa pričajo, da no coj dobre volje ne bo manjkalo. V sosednjem prostoru, ki služi kot kuhinja, je že živahno: nekaj deklet in fantov se pridno suče med lonci ln rešuje tiste zadnje nepredvidene težave, ki se ob takih prilikah pojavijo za kulisami ln za katere skoraj nl/hče ne zve. Ogledamo si knjige na polici: slovensko ln Italijansko leposlovje stoji ob strokovnih knjigah s področja kmetijstva ln živinoreje. Preštevilnega izposojanja knjig ni: le kdo bi tu utegnil prebirati knjige, ko mora vse svoje sile vložiti v skrb za življenje. In vendar so ljudje, ki so okoli nas. nasmejani ln navdušeni, saj se zavedajo, da je to, kar nocoj pripravljajo, za to vas res nekaj velikega. Pravkar so prispeli godci: oče ln hči lz Dreke, to Je iz skrajnega vzhoda beneške zemlje, iz vasi v dolini pod Kolovratom. Prišla sta. da poneseta svojim rojakom nekaj veselih domačih melodij. Pravkar sta prinesla svoja glasbila in zdaj jih postavljata na primerno mesto ter urejata zvočnik. Iz vaškega zvonika zaBvonl. černo nam pojasni, da so dan emigranta že vsi sprejeli kot pravi vaški praznik in da je zato letos tudi župnik sklenit, da se mu pridruži. Pred večernim praznovanjem je tako bila še maša v veliki, lepi cerkvi, ki te nehate spomni na to, da je bila zgrajena v časih, ko je fara Imela mnogo več prebivalcev kot jih ima danes. Maša je kratka odvija se vseskozi v italijanščini, župnik je Furlan in ne razume narečja svojih faranov, včasih mu ie kar nerodno. ko v vasi posluša čebljanje o-koli sebe in ga ne razume. Jezik, ki ga tu govorijo je svojevrsten in se močno razlikuje od govorice prebivalcev nadiišklh dolin. Zaradi popolne izolacije Terske doline od sosednje Rezije 'n od bližnjih občin, ki so na jugoslovanskem ozemlju, se ni mogel jezik kaj prida razvijati ln Je moral po sili (ln seveda pod vplivom Izključno Italijanske šole ter furlanskih sosedov) sprejeti vrsto laških izrazov, ki pa jih seveda sklanjajo in spregajo po dlalektal-nlh oziroma slovenskih pravilih. V PRIJETNEM RAZPOLOŽENJU Po maši se ljudje začnejo počasi zbtraiti. Pride nekaj starejših ženic, ki smehljaje se sedejo k mizam ln čakajo. Začnejo se pogovarjati ln kaj kmalu se nasmejejo do solz. Za njimi pridejo vaški možje v kmašni obleki. Tudi emigranti, ki Jih že po bolj »meščanski« obleki razlikuješ od o-stalih. pridejo s svojimi družinami. Na častnih mestih pa sedijo župnik, župan s podžupanom ter predsednik zadruge. Ob njih sta predsednik kulturnega krožka ter mlad delavec, kd sl je po dolgih letih garanja v tujini zdal dobil službo v rabeljskem rudniku in ki bo na nocojšnjem srečanju spregovoril. Nobene treme mu ni videti na obrazu, saj ve, da bo svojim ljudem govoril o stvareh, kd jiih občutijo in jim bodo zato njegove besede segle do srca. In že zažvenketajo kozarci, vesela melodija se lz harmonike razlije po dvorani, dekleta se pojavijo s krožniki v rokah in postrežba je hitra ln neoporečna. Tu pa tam še pride zapozneli gost: eden Je šel v bližnjo vas po dekle, drugi se Je nekoliko več zamudil z delom doma, tretji pa je mogoče ie pripravljal kovček za naslednji San, ko bo moral n« pot. A no-doj skoraj ni časa, da ml mislili na to, teh nekaj ur na leto Je le tbeba izkoristiti, sprostiti se Je treba in zabavati, saj bodo skrbi kar same prišle ln še prehitro. že smo povečerjali ln dekleta raznašajo kavo. V vsako skodelico so vlila žganja, kot je v teh krajih običajno. Po kavi se začne uradni del srečanja: mladi delavec Albin Micottis govori o emigraciji in vsem. kar je z njo povezano, o ukrepih, ki naj bi jo za-ustaivili, o ljubezni do domače zemlje, do govorice, do običajev, župan se njegovim izvajanjem pridruži in vliva ljudem poguma, govori o cestah, ki naj bi vasi povezale s svetom, o zadrugah, ki naj bi prinesle boljše življenjske razmere v te hribovite kraje. SREČANJE Z DVEMA GENERACIJAMA In spet zaigra harmonika, spet se dvigajo kozarci, dva mlada se pogumno zavrtita sredi dvorane in njihovemu zgledu sledijo še drugi, tako da se mize kaj hitro pomaknejo proti stenam in dajo prostor plesalcem. Med enim plesom in drugim pa je še vedno čas za prisrčen pomenek. In vaščani, posebno pa daseljencl, se pogovoru ne izmikajo. Radi pripovedujejo o tem, kdaj so prvič pripravili kovček in vzeli pot pod noge, kako živijo da ne3 v tujini, kako se za praznike vračajo domov in potem spet od hajojo. Lepo se pogovarjamo, čeprav mi ne poznamo kaj dosti njihovega narečja. Mnogi razumejo knjižno slovenščino, saj so pred vojno delali v Soški dolini ali pa so na tujem prišli v stik s Slo do nam tudi »pokaže iakateniico društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije, v katero se je v Švici vključil. To je enaindvajsetletni Livio Sd-nicoo iz Sedlišča, ki že tri leta dela v Neuchatelu v Švici. Pravi nam, da ga v podjetju, kjer dela kot zidar, specializiran v polaganju keramičnih ploščic, imajo vsi radi, ker «čakera po našim«. Drugih italijanskih delavcev nimajo tako radi, posebno tistih z juga ne. Zeto pa poštejejo Slovence. Življenje je v Švici bolj drago kot doma, nam pripoveduje livio. a zaslužek je dosti boKiišd. Hrani se v »kantini« skupaj z drugimi delavci, prenočišče ima pri neki družini, s pranjem &e spoprime največkrat sam. Zanima nas, kako se počuti zunaj, s kakšnimi ljudmi se druži. In že nam pripoveduje o tem, da so z njiim tudi nekateri drugi iz domače občine, nekateri Podbarjeni (tako pravijo prebivalcem vasi Podbrdo, it. Cesariis), nekaj jih je tudi iz Nadiške doline, iz špetra Stovenov. Poleg tega ima mnogo stikov z izseljenci iz Jugoslavije. Omeni nam društvo izseljencev, ki ima sedež trideset kilometrov proč od kraja, kjer dela. številko trideset izgovori razločno in nedvoumno, Viljem černo pa, ki je pogovor poslušal in nam vmes še marsikaj tudi sam povedal, nas takoj opozori na to, da se je fant besedo «trideset» moral naučiti prav zunaj na delu. saj pozna njihovo domače narečje samo izraze za števila do deset, medtem ko si jih naprej izposojajo iz furlanšči-ne. A to ostane le zanimiva obrobna pripomba. Pogovor teče naprej o društvu, o njegovem nastopu na videmski konferenci o emigraciji, o njegovem glasilu »Emigrant«, o «Matajurju», ki o društvu poroča in ga ljudje radi berejo. Potem pa se spet povrnemo na osebno usodo mladega fanta, ki je pred tremi leti odšel v Švico, se tu naučil francoščine ter se vživel v novo okolje, kjer preživi celih enajst mesecev v letu. Le vsako zimo se delavcev iz Italije, kot je on. Povedal nam je, da bi lahko preskrbel delo še mnogim svojcem roja« kam, če bi jih našel. Posebno potrebujejo v Švici zidarje in delavce v železarski industriji. Micottis nam pripoveduje, da se je vsa ta leta, ko je živel po svetu, vračal domov in tu ostajal od decembra do februarja, letos pa je doma nekaj več časa, ker si popravlja hišo. čez dve ali tri leta bo šel r pokoj ter se vrnil končno domov, v rojstno vas. k ženi, s katero je že toliko let poročen a ima tako malo priložnosti, da bi bdi pri njej. LJUBEZEN DO ZEMLJE Talko sledi pogovor pogovoru, eden je prišel iz Švice, drugi iz Francije, tretji iz Luksemburga, če-trti iz Nemčije in vsak nam hoče nekaj povedati. A kjerkoli naj tl ljudje delajo, problemi so vedno več ali manj isti in isto je tudi domotožje, s katerim zrejo nazaj v domači kraj. V vsej občini je okoli 600 ljudi, ki živijo kot izseljenci po svetu. Nekateri so se na praznike vrnili domov, drugi so ostali zunaj, nekateri so se že pred dvema desetletjema stalno izselili v Avstralijo ali Argentino, drugi se zdaj obračajo proti Kanadi, nekdo — brez dvorna izjemen, a kljub temu zanimiv primer — se odpravlja celo v Azijo, v Tajsko. Taka je pač usoda. Ljudje se ji nekaj časa skušajo upirati, potem pa omagajo, povežejo culo in gredo. Nekateri se bodo v tujini izgubili, drugi se bodo vračali domov na počitnice, tretji se bodo vrnili domov šele na stara leta, ko jim bo v tujini zaslužena pokojnina omogočila boljše življenje, četrti pa — in upajmo, da bo teh največ — bodo nekaj let delali na tujem, potem pa se vrnili v domači krai in dobili delo kje v bližini. Nekaj čudnega bereš na obrazih teh ljudi. Njihovi nasmehi so hkra. ti srečni in žalostni, n'ihovo srce je razdvojeno med domom in tujino, njihove misli segajo hkrati v ^ bodočnost in preteklost! Tudi vino, ^Tdomov a neldi se “pre i^ 86 * P** *Wo sladko to več navdušen nad tem predlogom. t^k^priokuT Na’’ obrazih™ ktor živlieni.11 zunai se ie orivadil. de- I P5:OKl3' .. a 0Draz “' K'er smo prej videli samo smeh, opazimo zdaj tudi gube, ki jih je vanje vklesala tujina. Na skrivljenih ZAVRH SMRTNA KOSA JOSIP BARUT IZ DOLINE JE ZATISNIL TRUDNE OČI KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEL) VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST V tal e XX Settembre 16/111 SKBOFLKN VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATER1A1 trst. lil Mazzini 63 l’el 133-36) t* r 1 jate) je naprošamo da 10 ananc* naa obiščejo Ko so hib pred dobrim mesecem ali kaj več na ozisku v Dolini pevci In prosvetarji lz Krope na Gorenjskem, smo na prireditvi v dolinskem Prosvetnem domu vidertl v dvorani tudi Josipa Baru ta. Čeprav je bil že prileten, .le rad obiskal skoraj vsako kulturno prireditev v vasi. Danes, ko se ga ponovno spominjamo, pa nam Je pri srcu tesno, kajti spominjamo se ga že kot pokojnika. Res Je sicer. da Je dočakal kar lepo starost 83 let, vendar J* bil še teko Mi In mladosten, da je njegova smrt presenetila vse, ki so ga posneli in spoštovali. Pokojni Josip Barut se te rodil v Dolini 25. marca 1886. Po končani ljudski šoli v svoji rojstni vasi, se je zaposlil v ladjedelnici Sv. Marka, kjer Je delal samo nekaj let. Nato se Je izučil za zidarja in Je bil dolgo let zaposlen v Aquili, pozneje pa kot zidarski mojster na dolinski občini ln končno )e po skoraj 60 letih dela vstopil' v zasluženi pokoj. V mladih letih Je pokojnik zelo rod pomagal in sodeloval pri raznih vaških običajih, kot na primer pri plesih in posebno pri »postavljanju dolinskega mlaja«. Ko ie bU mlad, je bil steber vaškega prost venega društva. Bil je član tako pevskega društva kot dramske skupine ter predsednik društva od konca prve svetovne vojne, in še potem dokler niso fašisti razpustili vsa naša prosvetna društva. Iz mrtvašnice glavne tržaške bolnišnice so v četrtek popoldne pripeljali krsto s posmrtnimi ostanki pokojnega Josipa Baru ta v njegovo Dolino, kjer so ga zadnjič pričakali skoraj vsi vaščani, ki so ga po cerkvenem obredu skupno s svojci in sorodniki spremili na domače pokopališče. Naj mu bo lahka domača zemlja. Svojcem naše iskreno sožalje. Smrt zavedne Slovenke Pavle Olenik iz Mačkovelj načrte. Bolehala je namreč že od mladih let, zaradi česar se .je morala odpovedati marsikateremu dobremu načrtu in namenu. Ostala je doma ter pomagala družini, katero je zelo ljubila. Pokojna Pavla Je bila mirnega in dobrega značaja. Kot zavedna Slovenka je vedno in rada brala slo-venske knjige, časopise, med kate-mi seveda ni manjkal naš dnevnik, ker je pač hotela biti na tekočem o vsem, kar se dogaja, ne samo v naši okolici, temveč tudi po svetu. Kako je bila pokojnica priljubljena je dokazal njen pogreb v soboto popoldne ln katerega so se udeležili poleg svojcev, skoraj vsi domačini in vaščani okoliških vasi. Naj Ji bo lahka domača gruda svojcem pa naše iskreno sožalje. Vedno Je hudo, ko spremljamo znanca sJi znanko k večnemu počitku. Se bolj hudo pa je, ko nas prezgodaj zapusti še mlada ln pridna ženska, kakršna je bila Pavla °S5 £«r£Si. ™»» na večer starega leta za vedno zatisnila svoje oM v tržaški bolnišnici, ln ko se Je naslednjega dne po vasi razširila žalostna vest, vaščani skoraj niso mogli verjeti, da ne bo drage Pavle nikoli več med njimi. Pokojna Pavla Olenik se Je rodila 27. junija 1824 v Mačkovljah v kmečki družini. Po končani osnovni šoli v rojstni vasi je nameravala nadaljevati študije toda kruta usoda Je prekinila vse njene Življenju zunaj se je privadil, dekle je dobil, mogoče že misli na to, da bi si ustvaril lastno družino, In čeprav je na domačo zemljo verjetno navezan, se mu zdi, da ta nudi premalo, da bi na niej lahko živel. Pogovoru se sedaj pridruži starejši izseljenec, sivih las, ki se mu , na obrazu bere križev pot, ki ga je J zemlje, moral v okrog šestdesetih letih a V56® življenja prehoditi in ki je skupen tolikim njegovim rojakom. Ime mu je Rodalfo Micottis, kat mladi Livio je tudi on doma iz Sedlišča in dela v Švici kot zidar. Pripoveduje nam, koliko časa je že po | svetu: najprej je bil v internaciji vanje ob ritmu vesele polke razo-v Nemčiji, potem je šel štiri leta ! deva to ljubezen, kot jo bo kaj v Francijo, zdaj pa že dvanajst let | kmalu razodevalo tudi zategnjeno dela v Švici, v Lausamni. V tem fantovsko petje sredi vasi. času je menjal že štiri gospodarje, r A a povsod so ga imeli radi in mu iiva Gruden Tom Marc hrbtih vidimo težo francoskih rudnikov in švicarskih gradbišč. A na razpokanih rokah ženic, ld dvigajo k ustom kozarec, da bi pozabile na vse, vidimo tudi nekaj drugega: ljubezen do tiste skromne krpe ki ne nudi skoraj ničesar, vseeno priklepa nase srca teli ljudi, do tiste zemlie, ki Jih je rodila, ld je poslušala njihove otroške šale in igre, ki je vpijala njihov znot in ki 1ih bo ob kancu tudi sprejela vase. In zazdi se nam, da tudi razbrzdano noskako- «Še nikoli ni bilo svetovnih čudes več, kakor jih je dandanes, in še nikdar niso bila ta čuda laže dostopna . . namreč s knjigo < ROLANDA 0D0CKA VSA ČUDA SVETA ki vsebuje osupljivo lepe sedanje znamenitosti s področja NARAVE, KULTURE in TEHNIKE, j vse to v besedi in čudovitih barvnih posnetkih! tiiailta ltnii0abh.a' TRST Ulica sv Frančiška 20 Telefon 61-792 PETROLCHIMICA ADRIATICA di MALE F. TRST - Telefon 817-395 TEKOČE GORIVO Plinsko olje s posebnimi popusti Postrežba točna in hitra dobava mi UL Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI v ose krafe tudi v inozemstvo mm NEDELJA, 11. JANUARJA PONEDELJEK, 12. JANUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Haydn, andante z variacijami; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Ž. Petan: O dečku, ki se ni znal smejati; 11.40 Ringaraja; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Revija glasbil; 13.00 Odmevi tedna; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 O. Danek: «Raz-govor na večer pred procesom* (drama); 16.35 Orkestri; 17.30 Zbori; 18.00 Koncert; 18.45 «Pratika®; 19.00 Jazz; 19.30 Melodije iz filmov: 20.00 Šport; 20.30 Re-harjeva: Poklici; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. TRST 9.00 Tamburaški ansambel; 10.30 Tržaške popevke; 12.15 Športni pregled; 14.00 »El Campanon*. KOPER 7.30, 12.30, 15.00, 19.15 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 7.40 Pisana glasba; 8.10 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.15 Orkester; 9.30 Oder za najmlajše: 10.15 Frank Sinatra; 10.30 Orkestri; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nove plošče; 11,55, 12.45 in 15.15 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Pevci; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.45 Glas^ beno tekmovanje; 11.35 Roditeljski krožek; 12.28 Program z Luttazzi-jem; 13.30 Neapeljski program; 14.30 Vam ugaja klasika?; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.S) Popoldne z Mino; 18.00 Simf. koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Športna nedelja; 21.25 Koncert; 22.25 Modeme melodije. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.04 Telefonski pogovori; 12.00 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.30 Teden aktualnosti; 15.03 Magični radio; 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16.30 športna nedelja; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.10 Baritonist Bru-scantini, mezzosopranistka Simio-nato; 21.05 Pevec med množico; 21.30 Zgodovinske bitke; 22.10 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Haydnove skladbe; 13.00 Musorg-ski in Borodin; 14.00 Tridentinske narodne; 14.05 Orkester dunajske Opere; 15.30 Landolfi, Faust 67; 17.10 Orkester Blington; 18.00 Literarna oddaja; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Literarna oddaja; 21.30 Klub poslušalcev. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 In-form. oddaja; 8.04 J. Kriiss: »Lis-jak zvitorepec*; 9.05 Iz naših krajev; 10.05 Še pomnite, tovariši... — P. Paloh-Peter: Odraščal in delal sem v rudarskih revirjih; 10.45 Poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Ansambel J. Privška; 14.05 »Po domače*; 14.30 S. Rozman: Gospod Anton — humoreska; 14.50 Novi ansambli domačih napevov; 15.05 Športno popoldne; 17.05 Gounod: «Faust», 1. dej.; 17.30 L. Suhadol-čan: «človek, ki je bil*; 18.10 Pri skladatelju J. Matičiču; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.15 Plesna glasba; 22.40 Zabavna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Orkester Richards. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Zabavna glasba; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Športno popoldne; 17.00 Spored za najmlajše; 18 00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik, 21.00 Proietti: »Coralba*; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.15 Gershe: «La signorina Peli e sparita*; 18.55 Potovanje na Sicilijo; 21.00 Dnevnik; 2115 Večer v cirkusu; 22.25 Film »Poži-rek vode*. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 šola; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Zborovsko petje; 19.20 Znane melodije; 20.00 športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Melodije; 21.45.Slov. solisti; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Puccini: «H Tabarro*; 15.40 Ferruccio Busoni in Trst. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba: 8.00 Poje G. Pettenati; 8.15 Strani iz albuma; 8.45 Otoški kotiček; 9.15 Malo besed, veliko glasbe; 9.40 Vaši pevci; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.30 Zagrebški solisti; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.30 Od melodije do melodije; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Mali ansambli; 15.30 Lahka glasba; 16.00 Primorski dnevnik in športni pregled; 16.20 Mali koncert; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Nina Rica; 19.30 Prenos RL; 22.10 Orkestri v večeru; 22.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Program z Luttazzi-jem; 13.45 Mlada leta S. Leonar-dija; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.00 Znanstvena oddaja; 18.20 Glasbena paleta; 19.05 Umetnost in slovstvo: 20.15 Sestanek petih; 21.00 Simf. koncert; 22.00 Ital. pisatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Veliki pevci; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Program s Clau-diom Villo; 13.00 Na sporedu je Renato Raschel; 14.00 Zakaj in kako?; 15.00 Mala enciklopedija; 16.50 Poljudna znanost; 17.35 E-notni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.06 Glasbeno srečanje Rim Pariz; 20.10 Glasba po željah; 21.15 Francoske nove plošče; 21.30 Brez naslova; 22.10 Kvizi narobe; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Brahmsov Koncert op. 77; 11.25 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 15.30 Malipierov poem: «Sogno d'un tramonto d’autunno»; 16.30 Haydnov Kvartet op. 33: 17.10 Francoščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Mrožek: »Tango*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: Schubert in Čajkovski; 10.10 Straussov valček: Vino, pesem in dekle; 10.20 Schumannova klavirska glasba; 12.00 Folklorna glasba; 12.10 Newyorški filharmonični orkester. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.45 In-form. oddaja; 8.04 Glasbena ma tineja; 9.05 Za mlade radovedne že; 9.20 «Cicibanov svet*; 9.45 Zvoki iz operet; 10.15 Pri vas do ma: 12.10 Iz naše glasbene preteklosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glas ba; 14.35 Poslušalci čestitajo; 15.40 Zbor iz Polzele; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali»; 18.35 Mladinska »Interna 469»; 19.15 An sambel M. Dovžana; 20.00 Simf. orkester Slov. filharmonije; — v odmoru: »Kulturna kronika*; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno: Slovenske ljudske; 23.40 Lahko noč z orkestrom Wolfe. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Roditeljski krožek; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Tedenski knjižni pregled; 19.15 Narečja v Italiji; 19.45 Športni dnevnik in ital. kro nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «11 ruggito del topo*; 23.00 Dnevnik. II KANAL 19.00 Angleščina; 21 00 Dnevnik; 21.15 Svet v 70 letih: Kitajska, marksizem pred vrati Sinkjanga; 22.15 Simfonični koncert s sodelovanjem pianista Casadeusa. JUG. TELEVIZIJA OD 11. DO 17.-1.-1970 NEDELJA, 11. januarja 9.15, 20.00, 22.10 Poročila; 9.20 Po domače; 9.50 Kmetijska oddaja; 10.40 Otroška matineja; 11.25 in 11.45 Posnetek slaloma iz Wen-gena; 13.15 TV kažipot — Športno popoldne; 18.15 Pogani iz Kumme-rova — film; 20.35 Humoreska; 21.20 Videofon; 21.35 športni pregled; 22.25 Državno drsalno prvenstvo. PONEDELJEK, 12. januarja 17.50 Lutkovna oddaja; 18.15 Obzornik; 18.30 Pod ledenimi šotori; 19.00 Mozaik; 19.05 OBrazcov in njegove lutke; 20.00 Poročila; 20.35 I. Shavv: Pokopljite mrtve — drama; sledi angleški film »Imenoval sem ga John*, ob koncu Poročila. TOREK, 13. januarja 20.00, 23.00 Poročila; 17.50 Dogodivščine Huckleberryja Firma — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Torkov večer pod lipo; 19.00 Mozaik; 19.05 Sodobne metode kontrole kakovosti; 19.30 Voznik v prometu; 20.35 I. Bergman: »Ženske sanje* — film; 22.15 Veselje v glasbi. SREDA. 14. januarja 18.30, 20.00, 22.35 Poročila; 16.55 Smuk za ženske; 18.00 Otroške igre; 18.15 Glasbeni Ciciban; 18.35 športna oddaja; 19.00 Mozaik; 19.05 Popularna glasba; 19.20 Kalejdoskop; 20.35 Teh naših 50 let; 22.05 Navihanka — baletna predstava. ČETRTEK, 15. Januarja 20.00, 22.35 Poročila; 16.10 Slalom za ženske — iz Badgasteina; 17.45 Obzornik; 18.00 in 18.50 Ko šarka Crvena zvezda : CSK; 18.40 Mozaik; 19.30 Glasbena medigra; 20.35 P. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi; 21.25 Večer z Janezom Boljko; 22.10 Shenandoah — film. PETEK, 16. januarja 20.00, 23.35 Poročila; 18.00 Dve poljski pravljici; 18.15 Obzornik; 18.30 Mladinski klub; 19.00 Mozaik; 19.15 Slovenci v videmski pokrajini včeraj, danes in jutri; 19.45 Cikcak; 20.35 Oče tudi -filmska komedija; 22.06 Quiz 70 TV Beograd. SOBOTA, 17. januarja 17.40, 20.00, 23.15 Poročila; 11.00 Veleslalom na Poliorju — prenos; 14.20 Smuk za moške — iz Kitz-biihla; 15.30 Košarka Lokomotiva; Crvena zvezda; 17.45 Glasba ne pozna teme; 18.15 A. Daudet: Tar-tarin v Alpah; 19.20 Afganistan; 19.45 Cikcak; 20.35 TV magazin; 21.35 Stan in Olio; 21.50 Novi rod — film; 22.40 Evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu; 22.55 TV kažipot. PO ŽE ODOBRENIH NAČRTIH Zdi več kot milijardo lir javnih del v načrtu ali v izgradnji v Gorici Med njimi je tudi nekaj cestnih del v Štandrežu in Podgori telovadnica in vrtec v Štandrežu in vrtec v Podgori, železniški podvoz, mostiček v Stražicah in pokrit bazen na Rojcah Pred dnevi simo objavili splošen članek o pripravi Gorice za naloge, ki Jo čakajo v letih ’70, o njeni vlogi mosta zbližano a z narodi srednje 1m vžhodme Evrope na kufltainnern, človečanskem In gospodarskem področju. Avtomobilska cesta preko Ljubljane do Šentilja, nova obmejna postaja pri štandrežu, nova obhodna cesta iz Gorice preko štandreža proti Vidmu, velika dela, ki so v načrta za o-lajšanje prometa na meji, podrobni načrti v okviru splošnega urbanističnega načrta, so vidni znaki teh priprav. Danes želimo našteti nekaj podrobnejših podatkov, o načrtih, ki bi utegnili zanimati naše čdtate-1-je o javnih delih za modernizacijo tn racionalizacijo mesta samega. Omenimo naj 03>jc*rej nekatera cestna dela, za katera ima občinska uprava v načrtu potrošnjo o-krog ene milijarde Mr. Tako so že oddali v zakup naslednja dela: u-reditev in razširitev začetnega dela Mihaelove ulice v štandrežu (78,5 milijona Mr); ureditev ulice Ciprianl (16,5); Ul. Torazig ln Pe-trogaili (13 milijonov); ulic Attems ta Brigata Treviso v Podgori (24.8 milijona); Mhogo cest, Id so jih razkopali zaradi kanalizacije, ijo treba popraviti, kar bo stalo 15 milijonov lir. Za popravilo mostička v Stražicah je določenih 45 milijonov za ureditev cestnih dohodov pr Rdeči hiši pa 260 milijonov. Za asfaltno prevleko nekaterih cest bodo potrošili 40 milijonov; med temi so ceste ali ulice: Velodrome, Monte Canin, Monte sei busi, Velodromo, Sassari In Lam-bro. Na dražbah so že oddali dela za ureditev pločnikov v številnih ulicah za 101 milijon lir; med njimi so tudi ulice Campagnueza, Ca-podistria, Žara, Pola, (na Rojcah), dalje Ouneo, Slataper v Podgori, Kraška ul. v štandrežu, Levada, Antonimi, Catterini ta Brigata Ca-Sale. V kratkem nameravajo oddati dela za ureditev nekaterih drugih ulic, med katerimi Pavia in Gratn-sci v Stražicah (24,7 milijona) ter v industrijski coni (80 milijonov), Mihaelova ul Tabaj ta Campa-gnuzza v štandrežu, Treviso v Podgori itd. Pravtako pripravljajo za oddajo dela za asfaltiranje pločnikov po številnih drugih ulicah ta cestah, med katerimi so: Montesanito, O-spltale. Ponte del Torrtone, Cu-neo (na levi strani); Mihaelova ul. (H. del); itd. Dela te skupine bodo predvidoma stala okrog 60 milijonov lir. Med dela, ki jih občinska uprava namerava v kratkem oddati v zakup, je tudi razširitev železniškega podvoza v Ul. Agulleia, katerih prvi obrok bo stal 107 ta drugi 80 milijonov 11 r. Občinske obveznosti za gradnjo športnih naprav predvidevajo za nad 554 milijonov stroškov za športne naprave in otroška igrišča v dolini Koma ta druge rekvizite, med katerimi je predvidena tudi gradnja telovadnice v štandrežu, ki naj bi stala 72 milijonov lir; drugo telovadnico nameravajo zgraditi v Lobniku za 57 milijonov lir. Odobreni so tudi načrti za pokrit bazen, ki ga bodo zgradili na Rojcah in 150 stal okrog 240 milijonov lir. Tudi gradnji tol vzdrževanju šol namerava posvetiti občinska uprava dovolj pažnje. Med drugim je določenih 4,3 milijona lir za popravilo otroškega vrtca v Pevml ter 63,8 milijona za povečanje občinskih ambulant in zdravstvenih u-radov, ter 30 milijonov za dograditev doma onemoglih v Lobniku. Vse je že pripravljeno za oddajo del pri gradnji nekaterih italijanskih šol za 444 milijonov lir ter za gradnjo otroškega vrtca v štandrežu (60 milijonov). Prihodnjič bomo poročali še o drugih gradnjah, ki jih ima v bližnjih mesecih ln letih v načrta občinska uprava lz Gorice in med katerimi je naprava za predelavo smeti. DEŽELNA UPRAVA BO V KRATKEM IZDALA DEKRET Razmišljanja ob skorajšnjem imenovanju odbornikov goriške trgovinske zbornice V odbor te važne gospodarske ustanove ob meji morajo priti tudi Slovenci ■ Šovinizem je treba tudi na tem mestu odpraviti v duhu strpnosti, ki je na Goriškem zavladala v zadnjih letih Prejšnjo nedeljo je naš list prvi objavil vest o tem, da bo novi predsednik goriške zbornice za trgovino, industrijo, kmetijstvo in obrt sedanji občinski odbornik za javna dela geom. Dello Lupieri. Naša vest je bila točna, vendarle smo se nekoliko prenaglili, ker geom. Lupieri še ni bil Imenovan; njegova kandidatura Je še vedno v pretresu na deželni upravi, od katere je odvisno imenovanje. Vendarle pa je to skoro gotovo ta ni več tekmecev. Nekaj časa se je po Gorici govorilo, da; računa na to visoko mesto tudi sedanji občinski odbornik za finance De Simone, še prej pa so nekateri govorili tudi o kandidaturi bivšega tržiškega župana Rotnanija. iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiMimimiiiiiiiiimiiniiiiiiiimiiiiniiiimiiiiiiiii mil iiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiininiii im m min im mi iiiimiiuniiiiiiiiiiiniiiiiiiiii SINOČI V UL. CROCE V GORICI Ogenj na slcvenski šoli: nad 3 milijone lir škode Zagorelo je v dimniku - Zgorelo je 50 kv. m strehe in nad 20 k v. m podstrešja Včeraj popoldne nekaj po 16. uri je neki policist, ki stanuje v ulici Favetti v Gorici, opazil, da se vali iz dimnika hiše štev. 3 v Ul. Croce v kateri so nameščene slovenske šole, črn dim pomešan z zublji. Takoj je obvestil pomožno postrež nico šole Anico Perko, ta pa je poklicala gasilce, ki so takoj prihiteli z dvema brizgalnama in lestvami. Gasilci so bili dobre štiri ure na delu preden so pogasili ogenj in odstranili nadaljnjo nevarnost. Ogenj je nastal v dimniku, v katerega je speljanih več peči, ki jih kurijo na drva. Poleg dimnika je tudi oporni tram, ki ga je tudi zajel ogenj. Ta je uničil okrog 50 kv.m strehe nad 20 kv.m poda na podstrešju ter tudi več kv.m stro pa v drugem nadstropju. Povzročeno škodo cenijo nad tri milijone lir, ki pa je krita z zavarovalnino. Ker je sinoči deževalo so luknje na strehi za silo pokrili z najlonsko prevleko. Lastnik stavbe je Magda Lutman, najemnik pa je občinska uprava v Gorici. Še oktobra meseca je občina poslala dimnikarja, da bi očistil številne dimnike v hiši, a kljub temu so se včeraj vnele saje. Ker je voda, ki so jo uporabljali gasilci, in dež skozi luknjo v strehi premočil strope v drugem nadstropju, verjetno v ponedeljek v nekaterih razredih ne bodo mogli imeti pouka. S tem v zvezi se zopet nujno postavlja vprašanje novih zgradb za potrebe slovenskih šol v Gorici, ki so sedaj z malimi izjemami v neprimernih in dotrajanih prostorih, ki ne odgovarjajo svojemu namenu. Verižno avtomobilsko trčenje brez ranjenih Včeraj dopoldne ob 10.40 so na Tržaški cesti v bližini goriškega letališča trčili štirje avtomobili, vendar pri nesreči ni bil nihče ranjen. Ob tisti uri je 48-letoii Bruno Brumait lz Gorice Ul. Aosta 43 vo- zil avto volkswagen iz Gorice proti Mirnu ter hotel zaviti na desno na goriško letališče. Za njim Je vozil fiat 1100 R 36-letai Ivan Fontana iz Jamelj, Komarji 1, ki je prepozno opazil manever Bru-mata ter trčil v njegovo vozilo. Tretji v isbi smeri je vozil fiat 124 prof. Mihael Jezeršek iz Her-pelj, Sežanska cesta 13, ki je tudi trčil v fiat 1100. Končno je privozil iz nasprotne strani fiat 850, 19-letnl G. Interbartolo iz Gorice, Ul. Gtusttolani ter treščil v fiat 1100, ki je obstal počez na cesti. Kot rečeno, ni bil pri nesreči ranjen nihče, pač pa so vsa vozila utrpela precejšnjo škodo, zlasti pa fiat 1100 R in fiat 124, kair Je ugotovila tudi cestna policija iz Gorice. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Corso Italia št. 34, tel. 53-71. ■llllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllll■l■lll•llllll^llllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmlllllllllllllllllnllllmlHUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Napis na partizanskem spomeniku bo vendarle dvojezičen! Napis na partizanskem spomeniku na glavnem goriikem pokopališču bo torej dvojezičen! To je velika zmaga za vse goriške Slovence, to je velika zmaga za vse antifašiste. To zmago je bilo moč doseči v duhu nacionalne strpnosti, ki je na Goriškem zavladala v zadnjih letih in ki je prišla še bolj do izraza ob nedavnem izglasovanju resolucije o slovenski nacionalni skupnosti v goriškem občinskem svetu. O partizanskem spomeniku in o napisu na njem je bilo že mnogo napisanega in povedanega. Zanj so se zavzemali komunisti in socialisti, bivši partizani in vsa slovenska javnost. V zadnjem času so se za to pravilno rešitev ogreli tudi krščanski demokrati, ki imajo relativno večino v goriškem občinskem svetu. Vendar pa tudi v vrstah politične večine, ki trenutno vlada v gorički občini, niso ideje o tem enotne. Slišali smo, da so o tem problemu razpravljali na eni izmed zadnjih sej goriškega občinskega odbora in da je v tem vodilnem organu goriške občine prišlo do značilnega glasovanja: večina prisotnih odbornikov je glasovala za dvo- jezičen napis, eden je glasoval proti, eden pa se je glasovanja vdzr-žal. Dva odbornika pa sta bila baje odsotna. Stvar ni enostavna. Tudi ob razpravi in glasovanju o resoluciji o pravicah slovenske nacionalne skupnosti je bilo opaziti na sedežih občinskega sveta določene zanimive odsotnosti, kar je misovski predstavnik z zadovoljstvom ugotovil. Sicer pa bo po vsej verjetnosti občinski svet o besedilu napisa tudi glasoval in tudi takrat bomo videli kdo je za dvojezični napis, kdo pa je proti. Mnenja smo, da bo takrat potrebno tudi javno povedati slovenski javnosti imena svetovalcev, ki bodo za eno ali za drugo rešitev. Naša želja je, da bi z upravnim postopkom pohiteli, tako da bi bil spomenik gotov že do letošnjega 25. aprila, ko se v vsej državi praznuje praznik odporništva. V sekciji »Montesanto*, ld združuje člane KD iz severnega dela mesta, so pred nekaj dnevi Izvolili nove člane odbora. Za tajnika Je bil potrjen občinski svetovalec Francesco Medse, za administrator- SPOROCILO OBČINSKE UPRAVE FEBRUARJA ZAČETEK DEL PRI RDEČI HIŠI Določila za enosmeren promet med gradnjo Kot smo že prejšnji mesec poročali in je avtomobilistom in vsem drugim, ki imajo opravka pri Rdeči hiši, že znano, je bila pri prometu na tem mejnem prehodu u-vedena reforma v smislu, da gredo smeri vožnje v Jugoslavijo ali iz nje po desni strani brez križanja med seboj. Ta sprememba je v skladu z načrtom obsežnih javnih del, ki jih namerava v kratkem izvesti občinska uprava iz Gorice, s predvidenim začetkom v februarju. Gre predvsem za povečanje parkirnih prostorov za težke tovornjake in za izgradnjo nove ceste, ki bo povezovala mejni prehod z Gorico ne da bi sekala druge ceste. S tem v zvezi bo morala občinska uprava sprejeti vrsto ukrepov za uravnavanje prometa po ulicah Alviano, Cravos in Giustiniani, da bi se lahko odvijal po njih promet tudi potem, ko bodo začeli z navedenimi deli. V tem smislu na- ja pa De Simone. IZ GORIŠKE SPLOŠNE BOLNIŠNICE Avto iz Verone je pri Palkišču treščil v tovornjak iz Štandreža 60 dni bolnišnice za šoferja • Velika škoda na obeh vozilih - Padec po stopnicah v domu onemoglih Včeraj ponoči ob 3.30 se je pripetila pri Palkišču v Dolu prometna nesreča, pri kateri je bil hudo ranjen 35-letni Gianfranco De Mar-chi, potujoči trgovec iz Verone, Ul. Quarto ponte 9. Ob tisti uri se je peljal De Mar-chi z avtom alfa romeo od Trsta proti Gorici. Na državni cesti pri Palkišču, ob km 9 pa je verjetno zaradi mokre ceste izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom ter zavil preveč na levo. Pri tem je tre- ščil v tovornjak OM leoncino, ki ga je v nasprotni smeri vozil 51-letni trgovec iz štandreža Ivan Gu-lin, Ul. Piemonte reale 15/A. Pri trčenju je dobil De Marchi hude poškodbe in z rešilnim vozom Zelenega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so mu ugotovili udarec v lobanjo, rano na čelu, zlom nekaj reber in zlom desnega ramena. Pridržali so ga za 60 dni na zdravljenju. Karabi njerska izvidnica iz Gorice je ugo tovila veliko škodo na obeh vozilih. Gulin k sreči ni dobil pri nesreči telesnih poškodb. Prejšnji večer nekaj pred 22. uro $o pridržali v bolnišnici za 8 dni na zdravljenju 62-letnega Hilarija Furlanija, upokojenca, ki živi v domu onemoglih v Ul. Baiamonti v Gorici. Ko je šel v domu po stopnicah, mu je spodrsnilo in je padel ter se pri tem udaril v lobanjo ln ranil nad desnim očesom ter na desni roki. meravajo po Ul. Alviano urediti enosmerni promet od Rdeče hiše proti Gorici. Promet proti Rdeči hiši pa bodo usmerili po Ul. Lan tieri, Lunga in Cravos (vedno samo v eni smeri); po Ul. Giustiniani pa se bo še naprej promet odvijal v obe smeri. Na ta način bodo preprečili križanje vozil za razne smeri. Občinski odbornik za promet Fan tini pri tem dodaja v svojem obvestilu, da bodo ukrepe in prometne omejitve v tem smislu izvajali postopoma, kot bo to potrebno ob napredovanju del na raznih odsekih ter bodo prehodnega značaja in za toliko časa, kolikor bodo potrebni. Skoro gotovo je torej, da bo v prihodnji dobi trgovinski zbornici predsedoval geom. Lupieri. I-majj ga za enega izmed najvidnejših mož goriške krščanske demokracije. Pred letom ta pol dni se je govorilo celo o njegovi kandidaturi za poslansko mesto; izvolili pa so nato Dina Marocca iz Gradeža. Vendarle pa se v zvezi s trgovinsko zbornico širijo po mestu določene vesti, s katerimi naš list, ki vsestransko zastopa interese slovenske nacionalne skupnosti ta tudi dobre odnošaje med Italijo in Jugoslavijo, ne more soglašati, niti jih more zamolčati. Zakonska določila predvidevajo imenovanje odbora trgovinske zbornice, v katerem morajo biti zastopniki raznih gospodarskih kategorij. Zaradi lažjega postopka so ustrezne oblasti vedno spraševale za imena obstoječa strokovna združenja, ta pa so za vsako mesto pošiljala na ustrezna mesta po tri Imena. Najprej vlada, sedaj pa deželna uprava. sta nato med raznimi Imeni izbirali člane odiborov trgovinskih zbornic. Pri tem so do gotove mere imele svoje prste vmes tudi politične stranke, ki so bile v tistem trenutku na vladi. Ko je deželna uprava lani imenovala slovenskega trgovca v ožji odbor trgovinske zbornice, je v določenih monopolističnih krogih nastal protest. Ta protest so določeni krogi nekaterih strokovnih združenj izkoristili tudi v nacionalnem smislu, polemizirali so * našim Ustom in ker ni bilo zanje drugačnega izhoda, so Izkoristili takrat hudo bolezen predsednika trgovinske zbornice, ta je dal o-sta/vko, na njegovo mesto pa Je deželna uprava poslala začasnega komisarja. V teh dneh Izbirajo na deželi tako predsednika kot člane odbora trgovinske zbornice. Vemo. da se med predstavniki nekaterih strokovnih združeni vodijo v Gorici pogajanja, da bi skupno nastopili v obrambi interesov teh združenj. Govori se, da hočejo ta združenja odpraviti vsako politično interferenco v Imenovanju članov odbora trgovinske zbornice, Istočasno pa čujemo imena raznih kandidatov, ki pripadajo zlasti liberalni stranki, ki je v zadnjem času postala v Gorci zelo aktivna v naskoku na odborriška mesta raznih Javnih in športnih združenj. Bojimo se. da vsa ta pogaja-nia skrivajo načrt, da bi onemogočili prisotnost kakega slovenskega zastopnika, v tem odboru, pa naj bo to trgovec, krnet, o-brtnitk. prevoznik. Slovenci imamo celo vrsto sposobnih gospodarstvenikov, ki bi lahko bili v tem odboru. Zaradi tega je Imenovanje gospodarstvenika slovenske narodnosti v ta odbor zelo važno. Na deželni upravi leži sedaj važna odločitev. Deželni predsednik ta njegovi sodelavci bodo morali tudi v tem vzeti pametno odločitev. Ne smejo dopustiti, da se šovinizem razširi tudi na gospodarskem področju. DE2URNI LEKARN GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta CRISTOFOLETTI, Travnik, tel. 29-72. TR2I0 Danes ves dan ln ponoči je v Tržiču odprta lekarna San Nicolč dr. S. Olivetti Ul. Primo Magglo 94, tel. 73328. Iz goriškega matičnega urada V goriški občini se je od 4. do 10. januarja rodilo 23 otrok, umrlo je 20 oseb poročilo se je 5 parov, 6 pa so jih oklicali. ROJSTVA: Aiani Marco Massimo Grion, Flavio Barbieri, Andrea Pra-podnich, Francesca Sellan, Alessan dro Bresia, Rudi Valentinuz, Ales-sandra Lindoro, Massimo Braide, David Scarsella, Marco Gentile, Pa trizia Zubineli, Liliana Bertagnolv Alessandra Buda, Paola Tonca, Giorgia Del Vecchio, Matteo Fa-solo, Gergolet Mario, Pierpaolo Ni cola, Stefano Taverna, INGRID Co tič, Cristiana Cosolo, Michela Za-nolla in Marco Valenti. SMRTI: 64-letna Mafalda Sant por. Marcolini, gospodinja 85-letna Grazia Tartaglia ved. Russo. 53-letna Silva Franzi, upokojenec 67-letni Bruno Suppani, industrijski izvedenec 65-letni Ubaldo Girardelli, upokojenec 86-letni Francesco Ma rini, 69-letni Andrej Ožbot, 79-letni Angelo Palma, upokojenka 69-Ietna Luigia Mascarin, upokojenka 80-let-na Olga Taljanut vd. Biziak, gospo dinja 74-letna Marina Ferenaz vd. Deluca, gospodinja 80-letna Orsola Collavini vd. Gremese, 96-letni Giuseppe Marvin, 58-letni Ernesto, Can-dussi, 70-letna Giuseppina Bussino por. Reatti, 70-letna Margherita Polanc vd. Bolčina; kmet 83-letni Gia-como Gorjan; 74-letni Giovanni Mia-ni; 56-letna Rosalia Zotti por. Vi-sintin in 78-letm Tito Fruch. POROKE: podčastnik Paolo Pizzo in gospodinja Filomena Gazzillo; računovodja Antonio Risolo in urednica Elsa Macecchini; delavec Gual-tiero Codermaz in prodajalka Silvana Giudici; natakar Luciano Quag-giato in natakarica Nada Dodig; uradnik Franco Miccolo in gospodinja Silvana Koren. OKLICI: vajenec Mario Bensa in delavka Ariella Fabbro; elektrome-hanik Davide Šanson in uradnica Viviana Badin; prodajalec Pietro Paolo Tarantino in delavka Luig'1 Fucaro; podčastnik Tarcisio Fiore in prodajalka Cvetka Gomisceh; u-radnik Elio Colella in uradnica Liliana Zoff; podčastnik Claudio Ba-dalini in natakarica Elvira Schiva-locchi. CORSO. 15.00—22.00: «La colldna degli stivali«, T. Hill in B. Spencer; kinemaskopski film v barvah. VERDI. 15—22: «Come, quando per-che», Ph. Le Roy in D. Calvert. Kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 15—22: «Fac- cia da schiaffi*, G. Morandi in L. Belli; italijanski kinemaskopski film v barvah. V1TTORIA. 15.00—21.30: «In fondo ai buio», N. Williams in A. Ka-rina; angleški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.00—21.30: «Franco e Clccio, ladro e guardia*. F-Franchi in C. Ingrassia; italijanski film v barvah. Tržič AZZURRO. 14.00: «La tenda rossa», Claudia Cardinale in Connery. Barvni film. EXCELSIOR. 14.00: «Quei maledet-to ispettore Novaki), Yul Brynner. PRINCIPE. 14.00: «Lovemaker — L’uomo per fare Tamoreii, A. Sa-bato in D. Kunskrmann. Barvni film SAN MICHELE. 14.00: «Zan, re del la giungla*, S. Hawkes. Barvni film. IXovu Carica SOČA (Nova Gorica): «Maroko 7», angleški barvni film — ob 16. — 18. in 20. uri. DESKLE: «Maie vrline, veliki grehi.) — ob 17. in 19.30. RENČE: «Velika kača«, ameriški barvni film — ob 15. in 19.30. ŠEMPAS: ((Počivaj v miru», ameriški barvni film — ob 16. - 19.30. KANAL: «Cml suličarji», italljan- sko-francoskl barvni film — ob 16. in 19.30. SVOBODA (Šempeter): ((Zločin T bazenu«, francoski barvni film — ob 16. — 18. in 20. uri. PRVACINA: «Kot sova podnevi* — ob 16. in 19.30. DUTOVLJE: «Tri ure ljubezni*, jugoslovanski film. AVT0PR0MET GORICA • NOVA GORICA vas vabi, da obiščete zimskošportno središče LOKVE. Dnevno obratujejo vlečnice, ugodna smučišča in tereni za druge zimskošportne dejavosti. Hotel POLDANOVEC s 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Ob sobotah in nedeljah ter praznikih ples. Informacije tel. 22-911. 21-441, 77-810 PRIZNANO MEDNARODNI AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIAIMA GORICA - Ul Uuca dAiiSta IWl - let 48-45 - GORICA PREVZEMAMO PBBVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Mali oglasi GOSPODINJSKO POMOČNICO išče manjša družina. Lahko delo in u-godni pogoji. Naslov: Giuseppina Porcia — Pordenone — Corso Garibaldi 15. ZAHVALA Vsem. ki so nam stali ob strani ob izgubi naše drage mame ln tašče Olge Taljanut vd. Bizjak še enkrat najlepša hvala. Posebna zahvala g. župniku, pevcem tn darovalcem cvetja. Sin Rihard in nevesta Stana Pod gor a, 11. januarja 1970. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega predragega očeta Andreja Ožbota se še enkrat naj lepše zahvaljujemo vsem, ki so mu stali ob strani v zadnjih urah ali ga spremili na njegovi zadnji poti Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja, znancem in prijateljem. Hčeri: Karmela In Anica Riupa, 11. januarja 1970. &IL3E BREZ DOMA.ZA ZADNJI DENAR ... JE POSKUŠAL KUPIT' POZABLJENJE A KAMORKOLI JE SEL - GA DE SPREMLJALA VEST, KI SEJE BOLJ IN BOLJ OGLAŠALA V5TOPI ! DOBREGA VOJAKA -NAREDIMO IX TEBE- ODŠEL JE K POVELJNIKU MESTNE STRAŽE. dolgo je zbiral pogu/» slednjič se je odločil PREIZKUSILI SO GA TUDI V SUKANJU MEČA TA KONJENIŠKI OKLEP Sjl BO KAR PRA.V.V* L" ' , . j fW £: naši kraji PRED STO LETI SLOVENSKI NAROD 11. I. 1870 "ame stvari. ^Odbor goriške 6 i ta 1 n i-DrnoiJ6 og*as^ ravnokar sledeči la SA svo-)il1 veselic: 8. januar-<0 beseda s plesom, 22. jan. -beseda s plesom, 5. feb. t.l. Jto* s Plesom, 19. feb. t.l. be-r~ 5 Plesom, 26. feb. t.l. beseda H!al .m' Veselice se bodo zače-| totn° ob osmi uri zvečer. *jt , ?®e leto je naročena goriška LT?404 M tevle Usnike: 1. Slo-, Narod, 2. Novice, 3. Ja-šedn-ir Zarja, 4. Danica, 5. Be-6. Učiteljski tovarš, 7. Hu- Pušo i y’ 8' Brencell. 9. Juri s rrivi’ B*ovenski Gospodar, 11. jr Jia12' Tolksfreund, 13. Neue fo ifi Le“e' 14- Politik, 15. Figa. jg’ J" Reform, 17. Unitš Cattolica, iadinoSerVatore Triestir10- 19- Cit-j 3 Z9- Correspondance Slave, ,,rt^®ber Land und Meer, 22. II- S^o=2eitung- ^ Kvety’ 24' Ki' Wi^l’ ®- Zukunft, 26. Osten, 27. ?v^Tr„Tagblatt. 28■ Zatočnik, 29. («c’«3°' Vaterland-Pod Zeitung«), ki je vredništvom g. Pena bila za-j-h-i’ meseca aprila zopet X>ldv ^r~doval jo bode g. Leo. C- , ordeš, nekdanii vredmik • "^oliae.) itd. Ne vemo zdaj še, ie temu časniku lastnik, to ®?°, da bo g. vrednik imel botretl p'aCe- Ali je v Gorici o ./a nemškega lista res tolika, j bi si upali dvomiti. 12. I. 1870 Trsta, 4. jan. (§19. osnovnih ko ’ pravic) kaj dela pri nas, lah-dr ??lzvedo častiti bralci iz tega, gl- niest'no starešinstvo vsak raz-Ija ' Pozn’ ali kar si bodi pošd-da w 'taiiJsnskem jeziku, kakor Slov Sami Italijani tu živeli, nas _ encev pa ne bi bilo. Mnogo ta a dedovali tukajšnji Slovenci Je dTtV° <>> tn kaj se nam vidrin o23 odS°vor °d P1- S°SP-t0 .ga- — «non possumus« — kaj ru*tvo je preveč politično-« 8tiko>Pa tu’5r,'ihn.ie laško «Gina-jil *’ kt-eremu se nobena ovira id*n„avi,la? Ni moja stvar, da bi izrt-M Ira'' a' to moram reči, da pa Pol; M kovan ia Italijanov ali izbftr 0vene“v lahko si Avstrija j>r ®. Politiko Slovencev. Tudi smo čtVa 1 Potrjenja delavskega dru-® tukajšnje razmere sloven-*1 h J?u® J4*50 važnega društva; •PoKt \LV se Je videlo vse le Orižen 0>>’ 111 23 tega del bila 2 a££caproSn*- ktera Je ležala In «7, Pri c. k. namestništvu, j« Mi*' 110 56 j® h110 bati> da bd jg; n he snedli, je komu na-mi-bll priSlo. da jo je te nesreče re-1 Vse drugače pa se Je godilo z molbo italijanskega društva; ta je bila v 6 dneh potrjena. Culi smo, da je nekdo pri tej priliki g. Zo-r-u rekel, da narod italijanski je omikan narod, a da mi smo le cepci! Prilike te mož ni prevdaril, ako jo je res izustil, kajti cepci mlatijo žito, kadar dozori, in v svoje hrame ga spravljajo. Imeli smo vrlega . rodoljuba tukaj, »Novicam« dobro znanega gosp. Ivana Zor-a, bivšega višega telegrafnega uradnika in iskrenega boritelja za pravice naroda našega; al za tega del bil je mestnemu starešinstvu hud trn v peti in tiščalo je na vso moč, da so ga iz okolice naše v daljno Nemčijo na švicarsko mejo v Bregenc prestavili; gosp. Moring je menda tudi v to največ pripomogel. Iz vsega tega lahko razvidete, kako se tukaj ravnopravnost in § 19. Slovencem tolmači. Mi srčno obžalujemo zgubo vrlega gosp. Zor-a; al to povemo vsemu svetu v obraz, da blago seme, ki ga je on zasejal v okolici naši, rodilo je že dobrega sadu veliko, in da bi se mogla Avstrija srečna čislati, da ima mnogo tako lojalnih državljanov kakor je Zor bil, komur se Je v pregreho štelo, da je soodbuia! ro’ake svoj« k vedno viši omiki. Gotovo je, da pridejo časi, ko bode Slovenec na obalah jadranskih še prav dober, in da ne kaže modre politike, ako se njemu nič ne dovoli, Lahu pa vse. SLOVENSKI NAROD 15. I. 1870 Iz goriške okolice, 10. jan. (Izv. (lop.) Te dni se je v Gorici slišalo, da naše politično društvo «Soča» bode imelo občni zbor 28. t.m. in da odbor menda ne misli spraviti predloga na dnevni red, naj bi se zbor izrekel za goriško interpela cijo. Čeravno je to mogoče, ven dar se neverjetno zdi, da bi se od bor nad tem še spodtikal, glede da se je večina občin in rodolju hov javno za-nje oglasila in da se je društvo že v prvi skupščini izreklo, da se popolnoma zlaga z interpelacijo štirskih slov. poslancev. «Narod» je oni dan rekel, da tar diplomacija zakrivi, mora vojska poravnati, kar poslanci zanemarijo, mora ljudstvo popraviti. Ko bi tedaj ne utegnil odbor o-menjenega predloga staviti, je potrebno in dolžnost vsem družbenikom, da se v tej važni stvari pogovore in v občnem zboru kot nujni predlog po enem skupščini predložijo. (En ud društva «Soče» v "finemu več drugih.) IZ ZGODOVINE NASE NARODNOOSVOBODILNE BORBE Na včerajšnji dan pred 25 leti so padli junaki partizanskega bunker ja v Borštu Trije člani VDV so padli med samim spopadom, eden pa je umrl v zloglasni Rižarni Boršt, sreda, 10. januarja 1945, torej pred četrt stoletja. Nad grobljo tesno se objemajočih posivelih domačij na pobočju strme kraške gmajne se je tistega dne vrtinčil neopredeljiv duh po smodniku in krvi. Bila so leta naraščajočih zmag velike narodnoosvobodilne borbe in okupator se je zvijal v zadnjih krčih pred izkrvavitvijo. Treba mu je bilo nove krvi, zato se je znašal nad vsem, kar bi lahko potešilo njegovo uničevalno slo. V sredo, 10. januarja 1945, se je tako znesel nad prebivalci Boršta. Vas se je tistega hladnega zimskega jutra prebudila še neprespana. Nad pokrajino je bila še zmerom tarna, ko se je vasi iz vseh smeri naglo približeval ropot vojaških vozil. Kmalu nato je na vsaka vrata potrkala trda pest aLi puškino kopito in nerazločen odmev prepletajočih se povelj se je razlegal med domačije. Kot v dolgih žalnih sprevodih so se ženske, otroci in starci — mlajši moški so bili povečini v gozdovih — zgrnili na ozkih cestah ter se trumoma zbirali pri Leni, nekje sredi vasi, kot bi se zbirali pred odprtim grobom. Na spodnjem koncu vasi so medtem zaregljale strojnice. Prihajalo je iz bunkerja v hlevu domačije «s pod ceste«. To je tisti hip vedel vsakdo, ki je sredi vasi, pri Leni, tiho in zamišljeno zrl v neznano pred naperjenimi puškinimi cevmi, ter se obenem zbal za usodo štirih partizanov, ki so bili v bunkerju. Kot bi se ob tem zbali tudi za svojo usodo in usodo svojih najbližjih, so se ljudje zbegano in boječe zazrli v tisto smer. Streli so polagoma utihnila in nad vas je legla mučna tišina, ki jo je od časa do časa premotilo le osamljeno, rezko povelje. Nekatere ljudi so še istega dne odgnali v zapor in nato dalje v Nemčijo, ostali pa so se prepolni grenkih občutkov in gneva vrnili na domove, ki so jih osvajalci medtem izropali, ter se razjokali od žalosti in srda. Z dnem so ljudje zvedeli, da so Stanko Gruden, Ivap Gersetič in Dušan Munih, junaški partizani iz bunkerja, padli. Stanko je oble- žal pred hlevom, kjer je bil bunker z radijsko postajo, Munih je padel na zunanjem dvorišču, ravno tam, kjer je bilo skladišče drv, Gersetiča pa so našli precej niže, v njivah. Pokosil ga je bil rafal iz mitraljeza, ki se je vgnezdil pred železniško postajo, nad vasjo. Od štirih članov skupine VDV je tistega dne ostal živ samo domačin Danilo Petaros. Colottijevi fašisti so ga ranjenega ujeli, nekaj mesecev kasneje pa je tudi njegovo mlado življenje ugasnilo v Rižarni. Boršt, 10. januarja 1970. Pomikamo se za sledovi, ki si jih je že prilastila zgodovina in le s težavo jih prebiramo z obrazov, besed in kretenj tistih, ki so se jim dogoditi izpred 25 let zarezali v meso in dušo. Njihove besede sko- """"iiiiiii.iiiiiiliiiiii,liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniMMiinHiniiimMmnHHliiniiimninmi>niiiiHliiiiimiiiiiiinmiiiUHimuuiiiiHiiMiiiniiiiiiHimiiniidite popust ljivi do 4j,AS:^ .. ................................................................................... ............................................................. .... ...Vv~ ~"..............................................................................................................................................................................................~.‘. .....................................................~.................................................................................^ iažifflar.:.'. : : ''.-tti:.' ?V :-.! r^,.■?■?:■ ■'.../. :' ■': -'. -•.. .-■ ■ ' mmmmm KOŠARKA VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Črna vojska Po zamišljenem opazovanju te slike Je Palir vzdihnil: «Skoda, da nismo kje sredi linije. Tam je veliko kmetij ln bi lažje kaj iztaknili kakor tukaj.« Toda Barfuss ga je zavrnil. «Bajši sem na krilu kakor v sredini. Tam moraš z drugimi dalje, medtem ko na krilu nimaš kontrole. Le počakaj, bomo že kam prišli.« Medtem so se pikice po dolini začele dvigati iz trave in prodirati dalje. Zadnji se je dvignil Segal in zapustil velikansko vališče za seboj. Videli so, kako je mahal z roko proti pobočju, kjer so se dvignili tudi že A'mer in riemvi. «Pa gremo tudi mi!« Je dejal Amun. Potem so vstali in se počasi napotili vštric onih. Ko so tako stopali po mirnem polju, se jim je zdelo, da niso vojaki, temveč jutranji sprehajalci, ki brez cilja romajo po jutranji dišeči naravi Z vsa kim korakom se je resničnost njih usode oddaljevala nekam pod nebo in jih puščala same in srečne sredi polj. Barfuss jo spet pričel: •Tukaj je ravno tako kot pri nas...« Tovariši mu niso utegnili odgovoriti, ker so opazili, da jim Almer neprestano daje znamenja z roko. Amun je dejal: «Moramo vsaksebi, kakor smo šli spočetka, sicer se bo še v hlače podelal.« Trije so krenili spet na desno vrh slemena, ki jih je spremljalo, da Je bil Palir na sredi kot zveza s krilno patruljo. Toda komaj so se razvrstili, je Almer že spet mahal. Videli so, da se Je vsa linija ponovno vrgla v travo. Vrgli so sc še oni. Potem Je šlo dalje. Patrulja je kmalu zginila v sadovnjaku pohlevne kmetije. Brž ko so se skrili Almerjevim očem, ni bilo več mogoče zadržati Barfussa. «čakajte tu, grem pogledat. Mislim, da bo nekaj...« Odšel je v hišo in koj nato je prišia z njim poštama mati z velikim zelenim vrčem. Krenila je v klet in se kmalu vrnila s polno posodo mošta. Bil je izvrstna, rezka pijača, ki je prijetno ščegetala po grlu. Ker se je medtem pridružil tudi že Palir, Je na vsakega prišel skoraj liter pijače. Ko je patrulja praznila vrč, Je kmetica iz hiše prinesla ogromen krajec domačega kruha. «Kaj pa smo dolžni, mati?« jo je pobaral Amun. «Nič, ker ste vojaki. Tudi od naše hiše sta dva v vojni in tudi onadva sta vesela, če kje kaj dobita.« Patrulja se Je zahvalila in pohitela z dvorišča za Almer-jem. Imeli so srečo, kajti medtem ko so se oni krepčali na dvorišču, je linija že spet ležela v travi. Prišli so ravno prav, ko so vojaki začeli vstajati. •Kje pa ste bili?« Je od spodaj vpil Holcman z nevoščljivim glasom. Patrulja se je zadovoljno režala proti cesti. Potem so se spet razdelili. Imeli so pa neverjetno srečo: streljaj pred njimi se je v soncu spet bleščala kmetija, ravno na njihovi poti. Brž ko so prišli do nje, je Barfuss spet poskusil. Spet so pili, čeprav ni bila pijača tako dobra kakor pri prvem kmetu. Toda niso še utegnili sprazniti posode do polovice, ko sta od spodaj pridirjala Janoda In Holcman. «Svlnje, ali mislite, da boste kar sami žrli?« Ko so se napili, so se spet ločili. Patrulja Je morala pohiteti, ker se je medtem linija že precej oddaljila. «Doslej gre čisto dobro,« je menil Palir, ki se Je zadnji izmotal z dvorišča. Kmalu Je patrulja dospela do gozda, ki je pokrival vso padajočo plast slemena. Ko so skušali posamič prodreti vanj, so naleteli na tako gosto, tmovito grmičevje, da so morali namero opustiti. Začeli so iskati stezo, ki bi vodila desno od ceste, toda tudi te niso našli. Morali bi torej za vsako ceno skozi tmovce. Toda Barfuss se je odločil: «Kaj bi tukaj rinili, ko Je pa malo spodaj cesta.« Spustili so se nizdol na cesto, po kateri je korakal Almer s svojimi. «Nazaj, držite kritje!« je vpil Almer, ki jih je zagledal. «Ah kaj, kdo nas pa tukaj vidi?« mu je odvrnil Palir. Almer si ni mogel pomagati. Iz gozda pod njim Je odmevalo lomastenje po hosti in kmalu se je začula tudi kletev. Vojaki so se začeli posmehovati. «Vidite Segala, kako se drži predpisov; kar po sredi hoste lomasti!« Je škodoželjno menil Holcman. •Tako je prav!« Je kratko poudaril Almer, ki Je še zmeraj grdo gledal. «Naj hodi po hosti. kdor ima veselje,« se Je rogal Barfuss. čez kake pol ure so spet prišli na odprt svet; pred njimi se je razgrnila nova, a malo širša dolinica. Na dnu, prav pod slemenom, na katerem so stali, je bila vas, skrita v košatih sadovnjakih, čeprav ni bilo sonce še previsoko na nebu, Je njegova toplota vendar že popila vso roso In po zraku je zadišalo po pokošeni travi in ovetočen žitu, s katerim so se bahale valujoče njive. Zdaj se Je bilo treba uvrstiti spet v bojni red. Krilna patrulja je morala na desno. Almer pa Je iskal Zvezo na levo z glavno linijo. Korakajoč skozi gozd je namreč Stefa1^ izgubil zvezo s Segalom. Toda desno krilo ni le izgubilo z Jedrom, patrulja ni mogla odkriti linije, če je še t8* napenjala oči. Almer je klel ln ves obupan vil roke, češ so se vdrli v zemljo. Ko je najprej čisto po romovsko izgf®* štefaniča, ga je poslal v dol, da za vsako ceno poišče Segaj: ki mora biti tam nekje za potokom. Stefanič Je odšel v do1" čeno smer, toda Almer Je zaman čakal na njegovo vrnit®. Po četrturnem brezuspešnem čakanju je poslal iskat zve